Proračun "96: manj denarja za šport Kdo so izvoljeni Vsi šentjurski predsedniki: Tatjana Oset Bila je velika noč OJurjevanju Ali poznate Elbo Uspešni domači športniki -v ŠENTJUR ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorjem in 1. m ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK 63230 Šentjur Kvedrova 6a In Drofenikova 16 (tržnica) tel.: 063/743-727, 744-149 l SAMO VT/lZNO-PNODA/NKM CENTRU VŠIINT/UK/U Drofenikova 1(> prodaja zlatega naRita predelava starega zCata (poseBen popust) popravifa vseh vrst naRjta Fv izredno veliRa izBira ročnih ur in Budilk,^ birmanska, krstna darila brezplačno graviranje zlata in ur brezplačno prediranje ušes antialergični uhani USA DARILA Ml BREZPLAČNO ARANŽIRAMO! Ul. Dušana Kvedra 43 Šentjur Tel.: 063/741-616 OBiščite prodajalno, v Rateri so oBlačila zažarela z Barvami letošnje pomladi! Možen nakup na več čekov, zamik plačila, kartica AKTIVA! llliiH TREBOVCJANI lllil! . .•=»«*-, .—- A ATT mn K TiA DT TCATTTT /AC1 • ;• Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN : ■ : ■ ŠENTJUR TEL.: (063) 743-095 Gostišče Bohorč vas vabi v nov Zimski vrt, kjer vam bodo postregli z vsemi vrstami pripravljenih jedi, jedi po naročilu, ter pestro ponudbo različnih slaščic in bogati izbor buteljčnih vrhunskih vin in šampanjca na decilitre. Sprejemamo tudi naročila za zaključene družbe (poroke, obletnice...)! s Ponedeljek zaprto! WwU¥rSan , . , .. . Šentjur, Goričica 12 Šentjur, Goričica 12a, tcl./fax: 063/742-392 mobitel; 0609 627 924 TRGOVINA AVTOLIČARSKEGA MATERIALA, LAKOV IN AVTOMOBILOV AVTOMEHANIKA, AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO, ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL Šentjurske NOVICE BESEDE UREDNIKA Pesem nas druži V aprilu se je zgrnila nad Šentjur prava množica pevskih in glasbenih prireditev: začel je Zenski pevski zbor s svojim koncertom, slabih 14 dni kasneje je imela odzivno promocijo svoje kasete 10-letna Laura Pešak, le en dan zatem so v šentjurskem KD prepevali prijateljski zbori iz Rogaške, Šentprimoža in iz Celja, potem je bila na vrsti revija pevskih zborov na Ponikvi, pa Cverletov Videomeh, nato še jubilejni koncert "Ipavcev" in za konec še glasbeno bogato Jurjevanje. Pravi ljubitelj petja bi skorajda lahko ponorel ob takšni ponudbi. Pevsko in glasbeno sem kaj slabo izobražen in bi bilo zelo prav, c*a bi o petju razmišljal in pisal kdo od bolj posvečenih - toda tisti, pojejo, ne pišejo in menda tudi prav dosti o petju ne razmišljajo. Enostavno pojejo, pesem jih druži in osrečuje, kaj Pa si oni brez posluha o njih mislijo, jih največkrat niti ne zanima preveč. Vsaj tako pravijo. Vemo pa, da naši pevci ne vadijo le zase in za svoj užitek, temveč hočejo kdaj pa kdaj očarati tudi nas> umrljive zemljane. Kako jim to uspeva, jim lahko povemo *e mh neposvečeni. Tako na oko sem štel in naštel, da na Šentjurskem prepeva okrog 20 zborov in pevskih skupin. Prava množica občank in občanov, recimo, da jih je takole okrog 500, pridno hodi na vaje, prepeva v Javnosti, na koncertih, v cerkvah, na pogrebih, svatbah, Pravzaprav povsod, kjer teče življenje. Neskončno ur, kilometrov in tolarjev je to, in nič manj zadovoljstva ter sreče. Smo pojoče ljudstvo, množica individualistov, ki jih zmore ukalupiti le pesem. Kot eden sledimo skladatelju, dirigentu, dajemo davno izraženim čustvom svoj delček glasu in zaživimo z že davno preminulimi ustvarjalci. Skupaj doživljamo mnoge trenutke tega našega sveta za kanček lepše, za kanček bolj sprejemljive. Tisti na odru kot tudi tisti v dvorani. To je del naše kulture. Kaj se mi mota po glavi? Klar ni tudi v pesmi, v skupni pesmi, nekaj podobnega kot v neznosnem trušču sodobnega diska, ki izključuje vsako ornunikacijo; v skupnem ritmu ostaja vsak le sam s seboj in s svojimi "odštekanimi" mislimi. Mar to množično petje ne Pomeni, da se več ne znamo pogovarjati, da se pravzaprav nočemo pogovarjati? Nekoč je imela vsaka vas, ki je kaj dala nase> dramsko skupino, ljudje so govorili, verjetno tudi miselno jnnogo bolj intenzivno sledili piščevim filozofskim spoznanjem. ndi sami so ustvarjali igrice in skeče. Danes ima vsaka vas, ki kaJ da nase, pevski zbor. Tudi tako je prav! Ko sem se na zadnjem koncertu v Šentjurju ozrl po dvorani, sem zaprepaščen ugotovil, da je nastopajočih prazaprav več kot poslušalcev. Pa ne le to! V dvorani so v veliki večini sedeli pevci iz sosednjih zborov, bivši pevci ter svojci nastopajočih. Mar to pomeni, da je ta množična pevska kultura s 500 aktivnimi kulturniki pravzaprav zaprta združba, ki tako ali drugače zadovoljuje le samo sebe in z "ljudstvom" pospešeno izgublja stik? Ta pomislek me je naravnost obsedel. In ko se mi je zgodilo, da mi je ob sicer zelo solidnem nastopu "Ipavcev" postalo rahlo dolgčas, sem si zaželel, da bi jim ga, morda hkrati s čestitko ob njihovi 50 letnici, lahko obzirno povedal. Franc Kovač Župan: Kam bi šel... Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Seliškaijeva 10. Glavni 111 °dgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med Proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Naslov uredništva: Seliškarjeva 10, Šentjur. Poslovni čas je od 7. do 9. ure, telefon rned poslovnim časom 741 286. Izven poslovnega časa pa 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277 Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 28. maja 1996 Šentjurske^ZCttHE- KOMENTIRAMO H" .J Obiinski svet: manj denarja za športni park! Prva pomladanska seja Občinskega sveta je potekala v znamenju sprejemanja zaključnega računa za lansko leto ter letošnjega občinskega proračuna. Prinesla je nekaj presenetljivih obrobnih odločitev, v globalu pa so občinski svetniki takorekoč v celoti podprli predlog občinske uprave. Uvodne točke niso bile nič posebnega. Bilo je nekaj zapisniških popravkov ter pripomb na zapisovanje zapisnika, svetniki iz LDS so vztrajali, da je bilo javno glasovanje o zaupnici vodstvu Občinskega sveta na eni izmed prejšnjih zasedanj nezakonito in so predlagali, da se razveljavi, mimogrede pa smo tudi zvedeli, da prodaja stare planinske šole ni uspela, ker ni bilo nobenega kupca. Pod točko "Aktualno v občini" je župan povedal, da so se dela pri izgradnji Doma starejših občanov sicer z zamudo, a vendarle začela. Temeljni kamen naj bi v sredini maja slovesno vzidal minister Rop. Do zamude je prišlo zaradi preprojektiranja zgradbe, spremembe pa so nastale pri zaklonišču in pri kurilnici. Nekaj težav imajo gradbinci tudi z geološko sestavo tal in bo potrebno pilotiranje. Izgradnja vodovoda Hrastje teče, zaključena je prva faza cevovoda v dolžini 3600 metrov. Ministrstvo za okolje in prostor je zavrnilo vlogo naše občine za sofinanciranje tega projekta z razlogom, da v tem primeru ne gre za sanacijo obstoječega stanja. Županje zagotovil, da bodo s pritožbo uspeli. Občina se je pri ekološkem skladu zadolžila za 37 milijonov SIT. Porabila jih bo za vodovod in za rastlinsko čistilno napravo na Planini. Ker je občinski proračun zaradi kredita za OŠ Hruševec že zadolžen preko 10 % , bo k temu ekološkemu posojilu moralo dati soglasje tudi ministrstvo za finance. V jeseni naj bi iz Hrastja pritekli že prvi litri pitne vode. Ker je samoprispevek v Šentjurju propadel, je ostal pod vprašajem tudi podvoz pod železniško progo. Gradbeni odbor poskuša prepričati občino, da bi s posojilom pokrila vsaj tista dela, ki bi jih bilo smotrno opraviti ob skorajšnji rekonstrukciji železniške proge. Gre za pilotiranje in izgradnjo betonske plošče pod progo. Zvedeli smo tudi, da je E šport zaključil lansko poslovno leto s pozitivno ničlo. Občina, ki si je zagotovila 164 glasov v upravnem odboru, ljubljanski IBNjih ima 165, si bo prizadevala za sporazum z Banko Celje, ki je hipotekarni lastnik objektov, za sanacijo in odkup podjetja. Med pobudami svetnikov velja omeniti vprašanje Artnaka iz LDS, kako je z izgradnjo nadvoza pri Zikošku. Zahteval je tudi odgovor na vprašanje, ali je res, da prevorska šola ni prišla v letošnji državni proračun, ker občina ni predložila vseh potrebnih dokumentov, predlagal pa, da občinski svet na eni izmed prihodnjih sej oceni vzroke za tako slab referendumski izid. Zupanc je v imenu LDS zahteval, da podžupan do prihodnje seje pripravi poročilo o svojem delu, Leskovšek (SLS) je predlagal, da se zaradi hude zime predvidijo določene davčne olajšave za kmetijce, Rezar pa je predlagal, da občinski svet dokončno uredi zadeve okrog izkoriščanja kamnolomov. Kamionski prevozi kamenja zlasti uničujejo ceste v Slivnici. Erjavec (ZLSD) je zahteval, da Občina ukrepa v zvezi s težavami okrog športnega parka in sporne ograje, Jiršič (ZLSD) je zagrozil, da bodo občani iz Loke ustavili izgradnjo vodovoda iz Hrastja, če se občina ne bo držala obljub ter ne bo asfaltirala ceste in napeljala vodovoda v Hrastje. Vrečko je predlagal, da se v Ipavčevi hiši uredi zgodovinsko - etnološka zbirka Šentjurja, Branko Oset pa je opozoril na škodo, ki nastaja na hišah ob cesti D. Kvedra zaradi neurejene ceste ter prehitre vožnje težkih tovornjakov. Korže (SDS) je ponovno opozoril na težave s šolsko streho na Ponikvi in predlagal, da zadevo pregleda in oceni neodvisni strokovnjak. Zaključni račun svetnikov ni preveč razvnel. Artnak (LDS) je želel zvedeti, zakaj Občina ni izkoristila denarja na nekaterih proračunskih postavkah, na primer za delovnje Sveta, za informiranje in OŠ Prevorje, na drugi strani pa tudi, kje je denar, ki je v celoti šel iz proračuna za cesto ob jezeru, cesta pa še ni gotova. Rezar, ki je na prejšnji seji predlagal zmanjšanje postavke za investicije v šport, je želel informacijo o porabi tega denarja v preteklem letu. Zanimivo je, da se prav nihče, še najmanj za to pristojni Nadzorni svet, ni dotaknil nekaterih resnejših proračunskih lukenj in je bil zaključni račun brez težav sprejet. Sprejemanje proračuna je šlo več ali manj po pričakovanem postopku. Oceni Anite Koleša(LDS), da je proračun brez prave vsebine in je odraz pomanjkanja vsake koordinacije na občini, bi kar veljalo pritegniti. Predlagatelji so velikansko večino vseh postavk enostavno povečali z indeksom 106, ne da bi se spuščali v vsebinsko oceno potreb. Po tem avtomatizmu je ostala v proračunu z istim indeksom povečana vrsta postavk, ki v lanskem letu sploh ni bila izkoriščena. Posamezni svetniki so vložili razmeroma malo število amandmajev, pa še ti so bm v večini zavrnjeni. Toda ne z glasovanjem proti, temveč z neglasovanjem. Resda je bila večina amandmajev precej ozko usmerjena, očitno pa je tudi bilo, da so svetniki le bolj pazili, kako se ne bi nikomur zamerili, kot da bi podprli ali zavrnili predlagano zamisel. Zal je bilo dogajanje pri sprejemanju proračuna marsikdaj bolj karikatura kot resno delo za javne koristi. Mestinšek (SDS) se je močno trudil s šolskimi amandmaji. Dokazoval je, da ministrstva dajejo šentjurskim šolam krepko več, da pa občina ta denar preliva v ceste. Predlagal je tudi, da s 15 milij°nl SIT občina sama prične graditi šolo na Prevorju. Njegova prizadevanja so se končala le z neobvezujočim sklepom k proračunu, da naj si občina prizadeva ta denar pridobiti in pričeti z gradnjo ter s sklepom, da za arbitriranje med občino in učitelji angažirajo posrednika iz ministrstva. Amandma Antona Zdolška, da se dva milijona, namenjena vzdrževanju Ipavčeve hiše, prekanalizirata v izgradnjo škofijske Slomškovine, je bil sprejet brez težav. Močno se je zapletlo pri glasovanju za predlog Oseta(SDS), da se športu odvzame 1,8 milijona SIT in se ta denar da gasilcem. Glasovalo seje kar trikrat in nazadnje je šel denar k gasilcem-Zanimivo je, da v to "handlanje na pamet občinska uprava sploh ni posegla, kar potrjuje domnevo, da proračunske postavke vsebinsko res niso bile pripravljene oziroma podprte z dokumenti o resničnih potrebah. Šentjurske NOVICE z OBČINE - KOMENTIRAMO fjil j! || . . • Kovač (SDS) je iz različnih postavk, Predvsem tistih, ki lani niso bile izkoriščene ali pa nimajo javnega pomena, zbral 3 milijone SIT ter predlagal izgradnjo zgodovinsko - etnološke naselbine na Rifniku, ki naj bi imela Vsedržavni pomen, saj bi končno Pomenila oživljanje te naše znamenitosti. Zamisel je podprl en sam svetnik (Zupanc) ' in še ta je bil s Ponikve. Ob drugem Kovačevem amandmaju, s katerim je od ^30 000 SIT, namenjenih za Zvezo borcev, namenil 150 tisočakov za Društvo izgnancev in žrtev vojnega nasilja, se je Občinski svet, čeprav brez potrebe, takoj do kraja "rdeče - črno" spolariziral. Amandma je bil sprejet. Zanimiva in dolga je bila razprava o dodatnih sklepih, ki jih je v imenu LDS Predlagal Artnak. LDS je vztrajala, da se občinska uprava zaveže, da bo letos do konca leta realizirala zahteve glede šole na Prevorju, poleg tega pa še polovico štiriletnega cestnega programa. Župan, Jelenčeva in Ratajeva so svetnike rotili, da gre za 481 milijonov, kijih občina nima in jih ne bo imela, a je zmagala "ambicioznost" svetnikov, ki pa zagotovo nima nobenih šans. Pri tem sklepu se je tudi sploh prvič zgodilo, da so svetniki vladajoče koalicije pustili na cedilu svoje vodstvo občine. V občinskem proračunu je tako ostalo 881 milijona SIT. Dobra polovica tega zneska bo šla za družbene dejavnosti, 9% bo porabila občinska uprava, 1 % krajevne skupnosti, drugi večji porabniki pa so še komunala (75 milijonov), ceste (128 milijonov), kmetijstvo (13,3 milijona), gasilci (9 milijonov). Od investicij velja omeniti vodovod Hrastje (22 milijonov), OŠ Hruševec (47 milijonov), Dom upokojencev (21 milijonov) ter investicije v športni park (7 milijonov). Kljub temu, da je vodstvo občine poudarjalo, da tudi teh 881 milijonov nimajo pokritih (vprašljivih je 75 milijonov SIT tako imenovanih drugih prihodkov) in je Občina že zadolžena preko dovoljenih 10%, je zlasti predsednik odbora za gospodarstvo g. Gorečan(LDS) vztrajal, da bi občina morala biti v svojih proračunskih načrtih bolj ambiciozna, kajti denar se bo kasneje že kje našel. Na predlog predsednice sveta, ki jo je proračunska razprava očitno hudo izčrpala, so svetniki pri tej točki ob 21. uri prekinili sejo ter sklenili, da bodo nadaljevali naslednji ponedeljek. Izidi volitev in glasovanja za samoprispevke Blagovna V imeniku je bilo vpisanih 1051 volivcev, na glasovanje jih je prišlo 53,9%, za samoprispevek jih je glasovalo 29,1%. V ^vet KS so bili izvoljeni: Robert Slomšek, Jože Vrečko, Jože Gajšek, Miroslav Tanšek, di Peperko, Franc Kresnik, Darko Ojstršek, Marjan - Jožef Mastnak in Anton Mastnak. Dobje Od 825 volivcev jih je prišlo na volišča 6o’9%, za samoprispevek pa jih je glasovalo Izvoljeni so bili: Edi Kovačič, Janko riiej, Vladimir Robič, Alojz Antlej, Rudi odej, Mirko Tovornik, Franc Salobir, An-,°n Plahuta, Franc Planko, Jožef Pajk, Radovan Romih. Dramlje y Dramljah imajo 1329 volivcev, na 0 i' čajih je prišlo 58,7%, za samoprispevke a ^0/,° seveda ni bilo dovolj. Izvoljeni so bili vsi predlagani: Štefan opinšek, Anton Kolar, Branko Mastnak, Van Korenjak, Bogo Ulbing, Bogdan y80nec’ Florjan Kolar, Stanislav Galuf, jhe^0 ^°du^elc> Jernej Majger, Franc Stražnica Ima 1453 volivcev, od tega jih je gla-4^*° za samoprispevke jih je bilo % in ga seveda ne bodo imeli. Izvoljeni so bili: Florjan Potrata, Janko Cerkvenik, Maks Cvikl, Zinka Vodeb, Milenko Tanšek, Karl Mansutti, Alojz Jevšnik, Janko Kantužer in Uroš Hrastnik. Kalobje Od 528 volivcev jih je prišlo na volišča 50,8%, od teh jih je 50,4% izglasovalo samoprispevek. KS bodo vodili: Franc Šafran, Janez Belina, Marjan Sedminek, Franc Horjak, Drago Trupej, Roman Gajšek, Dušan Šafran, Zvonko Brečko, Ivan Šafran. Loka pri Žusrnu Od 612 volivcev jih je volilo 55,6%. En volivec večje bil proti kot za in je samopris-pevk padel. Izvoljeni so bili: Srečko Veber, Marjan Skale, Drago Doberšek, Vinko Žlender, Franc Ulamec, Jože Žerjav, Miloš Vidmar, Branko Artenjak in Zdravko Vrbovšek. Planina Od 1260 volivcev jih je volilo 65,9%, 50,8% pa jih je glasovalo za samoprispevek. Izvoljeni so bili: Jože Vrtačnik, Karl Rauter, Janko Robič, Roman Planko, Ivan Knez, Milan Zapušek, Jože Hvale, Ivan Koželj, Mirko Vodišek, Boris Gračnar in Ivan Kladnik Ponikva Ima 1717 volivcev, na volišča jih je prišlo 62,9%, za samoprispevek pa jih je glasovalo 52,7%. Izvoljeni so bili: Anton Vrečko, Janez Šibal, Jožefa Oman, Franc Arzenak, Jože Zabukovšek, Ciril Korenjak, Anton Zdolšek, Franc Buser, Staška Buser, Srečko Zupanc, Dušan Jug. Prevorje Od 550 volivcev jih na volišča ni prišla niti polovica (47,3%), od teh pa jih je 58,8% izglasovalo samoprispevek. Izvoljeni so bili: Mirko Pajek, Anton Maček, Silvester Obrez, Angela Pohajač -Perc, Edi Škoberne, Rafko Gubenšek in Ivan Kladnik. Šentjur mesto Ima 2799 volivcev, na volišča jih je prišlo 53,1%, za samoprispevek pa jih je glasovalo le 32,5%. Izvoljeni so bili: Martin Amon, Rudi Ferlež, Vili Romih, Jože Štiglic, Branko Cmok, Florjan Erjavec, Tatjana Žaberl, Janez Čoki, Simon Zdolšek, Štefan Tisel, Branko Oset, Rastko Godler, Zdenko Hrovat in Robert Maruša. Šentjur okolica Ima 2768 volivcev, na volišča jih je prišlo 56,0%, za samoprispevek pa se jih je odločilo le 25,7%. V svet KS so bili izvoljeni: Mirko Čander, Janez Jazbinšek, Svetozara Verk, Jože Oset, Janez Kukovič, Jože Oset, Slavko Videc, Rudolf Gajšek, Ivan Horvat, Peter Veber, Franc Cehner, Zoran Justin, Ivan Centrih, Roman Moškotevc, Jože Strašek. Šentjurske NOVICE KOMENTIRAMO ki _j Bliši (in beda) volitev in samoprispevkov Z občnega zbora SLS No, pa so mimo, volitve in referendumi! Bolj ko človek premetava tabele z izidi, manj je kaj videti. Kakorkoli že, 57,2 odstotna udeležba je takorekoč nepričakovano visoka in ji ni kaj oporekati. Pod 50 % je ostalo le Prevorje. Njihovih 47,3 odstotkov sicer res ne zaostaja tako občutno za Kalob-jem (50,8%) in Loko (55,6%), kot izgleda, toda manj kot polovična volilna udeležba se ne da prezreti. Značilno za te KS je, da sta v dveh referenduma uspela, v Loki pa so ga zavrnili z enim samim glasom večine. V KS Prevorje je samoprispevek izglasovala le dobra četrtina volil-cev. Naslednjo, po kriteriju volilne udeležbe sorodno skupino, predstavljajo Šentjur mesto, Blagovna in Šentjur okolica. Če za prejšnje tri KS velja, da so njihovi občani morda "jezni" na volitve, ker so njihove KS "nerazvite" in se čutijo zapostavljene nekje ob robu občine, bi kaj takega težko rekli za te tri središčne in najbolj razvite KS. Tu bi verjetno lahko prej govorili o krizi vodenja, odtujenosti ljudi in malomeščanščini, kot o ekonomskih vzrokih. Morda pa je vzrok tudi v pojemajoči vlogi KS v primerjavi z razmeroma finančno in oblastno prevladujočim občinskim centrom. Slednjo domnevo potrjuje dejstvo, da so prav te tri KS gladko in z daleč naj višjim odstotkom zavrnile zamisel samoprispevka (proti samoprispevku: Šentjur okolica 71,7%, Blagovna 66,8% in Šentjur mesto 65%). Z okrog 60 odstotno udeležbo se lahko pohvalijo KS Dramlje ( 58,7%, za samoprispevek jih je glasovalo 39%), KS Slivnica (60,4%; za samoprispevek 46%) in Dobje (59,9%, za samoprispevek 60,5%). V tej skupini sta opazna razmeroma slaba volilna udeležba v Dobju in njihov zelo dober referendumski izid. Slab izid referenduma v Dramljah in Slivnici je bil pričakovan in je nekako v skladu s težavami z zaupanjem in vodenjem v teh KS. Tako po udeležbi kot po pozitivnem referendumskem izidu izstopata KS Planina in KS Ponikva. V obeh primerih je bila udeležba zelo dobra (65,9 na Planini in 62,8% na Ponikvi), referendumska izida pa zelo tesna (Ponikva 52,7%, Planina 50,8%) in tudi presenetljiva. Na Planini so sicer nekateri prepričani, da so rezultati potvorjeni, toda, ker so zamudili 24 urni pritožbeni rok, jim ni več mogoče oporekati. Čeprav je bil samoprispevek izglasovan v petih KS (od enajstih), je uspeh le navidezno skoraj polovičen, kajti imela ga bo le četrtina občine. Vseh volivcev v občini, ki se še zavzemajo za samoprispevek, je le še nakaj več kot 20%, kar pomeni, da bo tak način financiranja skupnih potreb ožjih lokalnih skupnosti vsak hip dokončno potonil v zgodovino. Slejkoprej se bo postavilo tudi vprašanje legitimnosti samopris-pevkovnih referendumskih odločitev, saj je na primer celo v Dobju, kjer so dosegli najvišji izid, zanj glasovalo le borih 36 % volivcev. Lahko tudi predvidevamo , da se je tako odločilo precejšnje število tistih, ki so plačevanja samoprispevka iz različnih razlogov oproščeni. Kako oceniti volitve? Zanimivo je, da se z izidi volitev hvalijo vse stranke, pa čeprav jih pred volitvami skorajda ni bilo slišati. Svoje kandidate so menda v večji meri "podtaknile" zborom volivcem. Očitno je, da se vse stranke zavedajo, kako je strankarska kandidatura lahko prej ovira kot pomoč kandidatu na volitvah. Sicer pa na volilnih listkih ni bil naveden predlagatelj, kar verjetno ni bilo najbolj prav. Če se gremo strankarski način vodenja javnih zadev, bi bilo prav, da se o tem tudi na lokalnih volitvah ne sprenevedamo. Tudi zato se ne da ugotoviti, kje vse imajo stranke svoje ljudi. Ve se pa, daje v II. volilni enoti v KS Šentjur mesto Združena lista pobrala vsa tri mesta v svetu KS (Štiglic, Cmok, Erjavec). Izidi niso nepričakovani, večina znanih šentjurskih občanov je na volitvah uspela. Nekaj pajihje tudi nepričakovano padlo. Med slednjimi bi lahko omenili Jožeta Žnidarja iz Blagovne, poznane Slivničane Jožeta Vogo, Martina Cmoka in Ernesta Zidanskega, Šentjurčane Zvonka Pušnika, Branka Goloba, Ludvika Mastnaka, Antona Seliča, Franca Škobemeta in še nekatere. Še najmanj so z volitvami tvegali Drameljčani, ki so si privoščili zaprte liste in so seveda izvolili vse svoje kandidate. Pri tem se jim je pa še napravilo, da so v I. volilni enoti dosegli rekordno 93 odstotno volilno udeležbo, kar še bolj spominja na dobre stare čase. Tudi drugo mesto je njihovo, drži pa ga volišče v Razbotju z 80 ostotno udeležbo. Mar to pomeni, da so volivcem bolj pogodu zaprte liste in volitve, kakršne je v preteklosti izvajala SZDL? Pa še to, eden izmed njihovih kandidatov je potreboval za izvolitev vsega 9 glasov. Rekorder v slabi volilni udeležbi je volišče v Vezovju, kjer so uspeli doseči le 29 odstotno volilno udeležbo. Število glasov, ki so kandidatu prinesli mesto v svetu KS, je bilo seveda zelo različno in je praktično neprimerljivo. Pa vseeno navedimo "rekorderje": g. Majgerju v volilni enoti Slemene je zadostovalo 9 glasov, največ glasov pa je dobila gospa Tatjana Žaberl v VE na Pešnici, 235. Kakorkoli je že bilo, imamo jih in 4 leta nas bodo vodili. F. K. Letošnji občni zbor je imela šentjurska podružnica SLS v Razborju pri Zgončevih. Udeležba je bila tokrat nekoliko slabša, prisostvovalo je okrog 50 udeležencev, in že povsem primerljiva z drugimi strankami. V prvih letih demokracije je bilo namreč več ali manj normalno, daje na letne zbore Kmečke zveze prihajalo kar precej več članov. Osrednja gosta sta bila Janez Podobnik in g. Smrkolj iz Kmečke zveze. Letošnja razprava se Je takorekoč ustavila °h občinskem kmetijskem skladu, pobudnik za razpravo pa je bil direktor Zadruge ing. Pušnik. Menil je, da bi bilo namesto sklada, ki je namenjen predvsem za regresiranje obrestnih mer pri kmečkem nakupu zemlje, denar bolje porabiti za neposredne stimulacije, kot so participacija pri ceni osemenjevanja govedi, zavarovanje živine in drugo. Sprejeli so celo sklep, da naj UO opredeli odnos SLS do tega občinskega sklada. Kot običajno, je bilo tudi letos v razpravi slišati precej očitkov na račun državne kmetijske politike, slišati pa je bilo celo oceno, daje sedaj, ko drži SKD v vladi obe ključni ministrstvi, tako kmetijsko ministrstvo kot ministrstvo za ekonomske odnose, položaj slabši kot je bi kdajkoli. G. Zgonc pa je opozoril na šentjurski centralizem in zanemarjanje podeželja. Volitve so opravili seveda tajno, toda na ključnih funkcijah sedanjima nosilcema teh funkcij, prof. Osetovi in g-Škobernetu, niso postavili protikandidatov ter sta bila gladko ponovno izvoljena. Za vodstvo šentjurskega pododbora sta se "spopadla ravnatelj OŠ Hruševec g-Gajšek in bivši direktor Tola g-Jager. Zmaga je šla v Hruševec. Šentjurske NOVICE BILI SO PRAZNIKI Velika noi Letošnja dolga zima je vzela slovo prav na cvetno nedeljo. Čeprav je še dan prej prav P° zimsko snežilo, se je jutro cvetne nedelje zbudilo v čudoviti sončni svetlobi. ,° Je prava prispodoba zmagoslavnega ristusovega prihoda v Jeruzalem pred dvema tisočletjema. ^red farno cerkvijo v Šentjurju se je renjala množica vernikov, blagodoneči § as šentjurskega kaplana jih je vabil v ozJi hram, a sonce jih je zadrževalo zunaj, Pred razpelom. Pušeljce so v večji meri Prinesli otroci. Tistega velikega s °dgrada letos ni bilo. V cerkvi pa so stali nJe orjaški pušeljci, eden ob prižnici ter va ob koru, ki sta segala domala do stropa cerkve. V nasprotju s tradicijo so bili s rbno poviti s svetlečim barvastim PaPirjem, kar jim ni šteti v dobro. Okrog smerekove sušice so bile spretno nameščene leskove in druge šibe, sam pušeljc v vrhu pa je narejen iz bršljana in pušpanja. Obe butari sta krasili cerkveno pročelje še tja do velikega petka. Tudi pred cerkvijo v Dramljah ni bilo gneče, ljudje so šele pričeli prihajati. "Tekmovalnih" butar ni bilo opaziti, tiste, ki pa sem jih videl, so bile vse po vrsti okrašene z nenavadno obilico širokih, pisanih papirnatih trakov. Ob 10. uri je tudi cerkev na Slivnici še samevala; maša je bila napovedana ob pol enajsti uri. Opazil sem, da je nekaj prihajajočih vernikov namesto pisanih butar nosilo dopadljive vejice domače, avtohtone bodike. Gospod Mazej me je prijazno povabil na blagoslovitev pri Urbanu ob 15. uri popoldne. Potem, ko je ves veliki teden razsajala zima, je bila velika sobota spet sončna in praznična. Pričela se je z obiskom dveh fantov iz Nove vasi, ki sta našo hišo počastila z blagoslovljeno tlečo gobo. Blagoslavljanje velikonočnih jedi pa je potekalo v šentjurski farni cerkvi ves dan. V nasprotju z butarami, pri velikonočnih košaricah ni bilo čutiti razkošja in tekmovalnosti. Prej bi rekel, da so bile tiste, ki sem jih videl v farni cerkvi, razmeroma skromne, celo plastične vrečke je bilo videti. i lili ___ Ena od ponkovških butar je ob 9,30 h bila še mrtva, ob ,|.Uv farno cerkev sv. Martina pa sta že 3 1 ^Ve veličastni butari. Daljša, kasneje p m zve7t07O'V SERVIS IN PRODAJA VOZU Wjh HVUHDfll pH NOVO! PROTON ŽE OD 19.990 DEM NUDIMO VAM TUDI AVTOMEHANIČNE, AVTOKLEPARSKE IN AVT0LIČARSKE STORITVE NA ZALOGI TUDI RABLJENA VOZILA Prodaja po sistemu: RABLJENO ZA NOVO, RABLJENO ZA RABLJENO DELOVNI ČAS: PON. - ČET. PON. - ČET. •• • $ OD 8 - 12 IN OD 13 - 17 URE F™~S od 2,.70o mm 1LANTRA S.WAGON OD 25.700 DEM PETEK: OD 8- 12 in OD 13 - 14 URE SOBOTA: od 8 -12 ure m mm mm SONATA 2.0 ŽE ZA 36.790 DEM SONATA 1.8 ŽE ZA 27.790 DEM WWWWOWQM««OWCWOWWOO&OOWOWWOfr80{»»OOOOOWOCWWOWOOWOWOOCOOflW6«OOCWCCWD«flWOCOWOCOOO««OW8” TEHNIČNA TRGOVINA Cesta Kozjanskega odreda 87a Šentjur Tel./fax: 741-329 Po ugodnih cenah vam nudimo bogato ponudbo keramičnih ploščic, sanitarne opreme, gradbenega materiala, inštalacij - voda, elektrika, ogrevanje, barve, lake, akustiko, belo tehniko in gospodinjske potrebščine. termik i *m m ^ m w p ^ » C. Kozjanskega odreda 4. ŠENTJUR Telejon: 063/741-836 mvm&sm PONUDBA VEČJA KOT DRUGJE j - originalni rezervni deli - cenejši - neoriginal - pločevina, avtostekla za osebna in tovorna vozila - izpuhi za vsa vozila - program VALE0, BOSCH, BJAUPUNKT - gume NOKIA, MICHELIN, SAVA, BANDAG + montaža - prodaja - odkup rabljenih in poškodovanih vozil kredit - menjava______ Lokacija:Mariborska cesta II5, lel.:.18-811 Rabljeni deli: Tmovje-Gaji 412-240; Šentjur 74I-00S smsmsmmsssi« / AVTO SKORJANEC PRODAJA REZERVNIH DELOV IN AVTOMOBILOV; AVIOODPAD, VLEKA & R. CAR vinogradniški stebri 14/8 pocinkana žica Jupol Jubolin kit Cement Italija apno Zagorje Modul opeka porolit zamrz. skrinja LTH 220 1 949.00 SIT 119.00 SIT 2.999.00 SIT 2.499.00 SIT 625.00 SIT 519.00 SIT 69.00 SIT 77.00 SIT 57.990,00 SIT 669.00 SIT Sadolin lkg BOGATA ZALOGA betonskih cevi, Siporexa: dimnikov, ploščic, salonitnih plošč! | Pooblaščeni prodajalec za KIA MOTORS vas vabi v salon na Mariborski 115! j Razstava vozil KIA tudi v Šentjurju! POSEBNO UGODNA PONUDBA; kritine BRAMAC vse barve 99,90 siT/kom. UGODNI KREDITI ZA I UTO R +10%) Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV TT™"7™-”: v L. !>!< . Iz policijskega poročila za leto 1995 Promet v letu 1995 ^ preteklem letu je bilo na naših cestah 7 nesreč s smrtnim izidom ter 72 nesreč s telesnimi poškodbami. Vse nesreče s smrtnim izidom so se zgodile izven naseljenih krajev. Poleg teh se je zgodilo še 322 nesreč z materialno škodo. V primerjavi s prejšnjim letom seje povečalo število lažje poškodovanih za 29%, smrtne nesreče in nesreče s težjimi telesnimi poškodbami pa so ostale približno na isti ravni. Najpogostejši vzroki nesreč so bili: prevelika hitrost (1 14), izsiljevanje prednosti (78), vožnja po nepravilni strani (77) in alkohol (64). Na regionalnih cestah se je zgodilo 99 nesreč, le ena manj pa na kratkem odseku naše magistralke. Na našem odseku avtoceste se je zgodilo kar 44 nezgod, na vseh lokalkah pa le 87. Vozniki osebnih avtomobilov so povzročili 386 nezgod, 31 jih gre na račun tovornjakov in le 1 na račun voznikov avtobusov. Kar 39 povzročiteljev prometnih nezgod je pobegnilo s kraja nesreče, od teh se jih je 37 le znašlo v rokah policistov. Najnevarnejša meseca na cesti sta bila maj in oktober, od dnevov pa ponedeljek in petek. Policisti so v preteklem letu napisali 2556 mandatnih blokov in napravili 1242 prijav sodniku za prekrške. Odkrili so 361 vinjenih voznikov, kar 108 voznikov ni hotelo pihati, 340 pa se jih je vozilo brez vozniškega dovoljenja. 1117-krat so voznikom prepovedali nadaljno vožnjo, 384-krat pa so jim odvzeli vozniška dovoljenja. 520 voznikov je plačalo kazen, ker niso bili pripeti z varnostnim pasom. Prijeten veier v Paridolu *z mladih veterinarskih let mi je Paridol ostal v spominu po pešačenju in praviloma brezupnih zivinozdravniških primerih, od letošnjega marca pa §a bom lahko imel tudi v lepšem spominu. Z malo zamudo so v Paridolu v soboto, 30. marca, Praznovali materinski dan. Že nekaj minut pred osmo zvečer je bil njihov še nedograjeni gasilski dom nabito P°ln. Ocenil sem, da se je v njem zbralo preko 100 0 iskovalcev in da se je tistega večera tam srečalo takorekoč vse živo iz Paridola in Jele. Pričelo seje s čestitko predsednika vaške skupnosti 8- Jevšnika, nadaljevalo pa s pestrim kulturno zabavnim Programom, ki so ga pripravili domači otroci in šolarji Pod vodstvom samozavestne voditeljice, dijakinje srednje ekonomske šole, Simone Kosaber. Bil sem prijetno Presenečen, kajti v Paridolu res nisem pričakoval tako ogatega zabavnega programa. Bilo je vsega dovolj, od recitacij, pevskih nastopov do zabavnih skečev in tehno Pasnih vložkov. Celo malce pornografsko zgodbico v Stl*U: st°pi bliže, ga (jo) prime niže itd. vse do Rdečega 'norja in faraonske palice, so si privoščili, in morda z nJ° celo poželi največji aplavz. Adriana, Barbara, Si-n^na, Denis, Suzana, Tina in Mojca ter drugi so nas-°Pa i spontano in s temperamentom, ki jim ga lahko .UV| aJ° bolj profesionalno organizirane skupine. Na ■rnprovizirani oder - kot oder je služila kar gasilska garaža - so spravili tudi štiri izžrebane Paridolčanke, ki so Sc pomerile v plesu, menda je bila lambada ali nekaj £° °bnega. Predsednika ocenjevalne komisije g. moka iz Gorice je morala Simona kar krepko spod-u hi, da je med štirimi tekmovalkami le uspel izbrati std °^°’ Mar‘j° Jevšnik. Zaključek prireditve je bil v 1 u skupne pesmi in romantičnih lučk v rokah pevcev. s IItlonmi otroci, tako jih je imenovala voditeljica sama, zapeli, vsa dvorana pa jim je smelo pritegnila - in cmje bilo lepo. Tudi šopkov za mlade organizatorice ni manjkalo! Kot se za takšne prilike spodobi, seje skoraj dvourni Program prevesil v veselo druženje, ki je trajalo tja do Vo 1 nega nedeljskega jutra. Tudi moja odločitev Prejšnji mesec me je pot zanesla mimo celjskega Uniona in slučajno sem naletela na neke čudake, ki so silili v ljudi z zelenimi letaki. Meni se pravzaprav niso zdeli nič posebnega, toda marsikomu je na obrazu pisalo, kaj si misli. Ustavila sem se ob številnih plakatih - in bila navdušena. Šlo je za predstavnike Greenpeace -a, ki se tudi v Sloveniji zavzemajo za zaprtje JE Krško. Na letakih so bile opisane njihove dejavnosti, vplivi elektrarne na okolje ter drugačne možnosti za Slovenijo. Na naslov Greenpeace, Prušnikva 2, 1000 Ljubljana lahko tudi vi pošljete svoj podpis, če ste za predčasno zaprtje JE Krško. Pa pustimo to, vsak ima svoje mnenje oziroma ga raje nima. Šokiral meje prizor z mladim dekletom, ki je list enostavno raztrgala s pripombo: "Mi smo izven dosega!" smer vetra, ki piha proti Ljubljani za kak kilometer zgreši. Obstajajo pa žal tudi nevetrovni dnevi in Celjsko območje je zelo blizu Krškega. Pa saj pol Evrope z enim očesom preži na naš potencialni Černobil! Le zakaj, na vsem svetu, bi nas to kaj brigalo?! Konec koncev je JE res "varna" - vsaj do prvega potresa! Čuden pa je odnos ljudi do skupnosti. Mar se bomo res obnašali v stilu "to ni moj problem" vse do takrat, ko bo tudi nam tekla voda v grlo? Takrat bo brez smisla, da bi nas še kaj brigalo. Podobno se dogaja v politiki. Ob volitvah, takih ali drugačnih, cel kup ljudi jamra, da volit ne bodo šli, daje itak vseeno, ker so vsi pokvarjeni in vsi enaki, pa oh in sploh - dajte mi robec! Volitve so redka priložnost, da lahko o nečem odločamo, da krojimo prihodnost. Prosim, pa ne spet s komentarji: "ja, kje se pa moj glas sploh pozna!" Če se mora poznati - potem lahko delamo le na karieri diktatorja. Dokler pa smo člani skupnosti, razmislimo in izbirajmo vsak med slabim in slabšim, če res dobrega nič ni! Saša Teržan Šentjursko SDSS še vedno brez vodstva Potem, ko je ljubljansko vodstvo SDSS , po novem samo SDS, razveljavilo šentjursko volilno konferenco, ker vsaj enega izmed prisotnih na konferenci ni bilo v spisku članstva, ter ni pustilo, da bi 12. aprila šentjurski odbor sam sklical ponovljeno konferenco, do sedaj še ni uspelo tega storiti samo. Kaj je razlog temu zavlačevanju, ni znano, toda sodeč po tem, da sta regijski koordinator g. Novak in bivši predsednik OO SDSS Šentjur g. Pungartnik poskušala lobirati med nekaterimi člani stranke, je očitno, da nekomu poleg napake pri volitvah ni bilo pogodu novo vodstvo šentjurske SDSS. Verjetno postopki še niso zadovoljivo zaključeni, pa sc še zadeva malo "paca". F.K. Šentjurske NOVICE SPONZOR/EVA STRAN 1 • ALI POZNATE ELBO? Da, seveda, gotovo jo poznate! Kljub temu, da Elba šteje šele pet pomladi, je v Šentjurju že zdavnaj postala pojem solidnega družinskega podjetja Bojane in Toneta Koželja z Ljubljanske ceste. Področje njihovega dela so elektroinštalacije ter montaža toplovodnih ogrevalnih sistemov, kot se bolj učeno reče centralnemu ogrevanju hiš. Pa trgovina seveda tudi. Pri njih vam prodajo vse živo, na drobno in na debelo. Sicer pa vsega ne smem povedati že kar vnaprej. Bolj prav bo, da nam te stvari povesta lastnika firme sama. Gospod Koželj, najprej nekaj stavkov o nastanku Vašega podjetja? Vem, da je že Vaš oče bil poznani šentjurski obrtnik, seje vse začelo pri njem? Moral bi reči da in ne. Gotovo sem nekaj delovnega in podjetniškega duha dobil pri njem, tako bolj na konkretni ravni pa moram povedati, sem začel res čisto sam ter takorekoč iz nič. Po poklicu sem elektrikar, eno leto sem delal v Alposu, a sem takoj, ko sem prišel iz vojske, začel na svoje. Pri očetu sem dobil dobre štiri kvadratne metre velik prostor za delavnico ter pljunil v roke. Istega leta sem se tudi oženil, tako da lahko rečem, daje bilo leto 1975 zame res pravo štartno leto. Kako je šlo naprej, sem že skoraj pozabil. Kot obrtnik sem imel zaposlena dva ali tri delavce in delal noč in dan. Dela je bilo, hvala bogu, dovolj, zato sem delavnico kmalu preselil na novo lokacijo na Ljubljanski, kjer sva si z ženo Bojano zgadila dom. Leto 1990 je pravzaprav Elbino rojstno leto. Novi časi so prinesli nove poglede na podjetništvo in ker sem si že od nekdaj želel, da bi si ustvaril družinsko podjetje, ki bi dolgoročno združevalo vso družino, sva se z ženo odločila za ustanovitev gospodarske družbe, tako imenovane d.o.o. Hkrati smo se tudi registrirali za trgovinsko dejavnost. Takratna podjetniška evforija je tudi nas navdahnila z velikimi načrti, računal sem, da bi se ukvarjali predvsem s proizvodnjo, a je naše projekte za izdelavo ekoloških termonapeljav minister Umek gladko zavrnil, češ, da v naši občini tozadevna proizvodnja ni na prioritetni listi. Projekt je šel v franže, mi pa smo se oklenili poslov, ki smo jih opravljali že dotlej. Leta 1993 smo cb hiši dogradili še okrog 400 m2 različnih poslovnih prostorov, predvsem trgovskih in skladiščnih ter si ob trgovini privoščili tudi manjši bistro. Napredek je bil očitno skokovit. Kako je bilo s kapitalom, krediti, s sredstvi za demografsko ogrožene? Bolj slabo. V teh letih seje sicer povsod na polna usta govorilo o pomoči malemu gospodarstvu, v resnici pa je bilo tako, da smo ostali sami s svojimi prihranjenimi denarji. Je pač šlo postopoma in malo počasneje. Že prej sem povedal, da nam je minister Umek gladko odrekel pomoč iz sredstev za demografsko ogrožene, na občini se ni dalo priti zraven, za banke pa tako veste, kako oderuško so se in se še obnašajo. Še največ smo imeli pravzaprav od davčne olajšave pri davku na dobiček. Vsaj za tista sredstva, ki smo jih vložili, nam ni bilo treba plačati davka. Tako smo nazadnje vse napravili res samo s svojim denarjem. No, zdaj bi bil pa res že čas, da poveste, kako vam gre danes, s čim se pretežno ukvarjate, koliko ljudi imate zaposlenih, kako je s konkurenco in podobno? Naj začnem kar na koncu, pri konkurenci. Konkurenca seveda je, tudi v samem Šentjurju je imamo dovolj, še več pa zunaj. Dela pa je še vedno dovolj, pojavljajo se povsem novi sistemi, na primer montaža plinskih ogrevalnih naprav, čeprav se še več kot 50% gospodinjstev ogreva s trdimi gorivi, ki bodo v nekaj naslednjih letih večinoma prešla na ekološko sprejemljivejša olje ali plin, potem so pa tu tudi že razne rekonstrukcije, meritve itd. Upam, da smo se dovolj racionalno in dobro organizirali ter smo kos konkurenci tako po kakovosti naših storitev kot tudi po cenah ter plačilnih pogojih. Seveda pa se niti približno ne omejujemo samo na šentjurski prostor. Lahko rečem, da dobro obvladujemo precejšen del Slovenije od Sotle pa tja do Koroške. Montažerska dela za toplovodne napeljave so še vedno naša prva poslovna odločitev. Strankam ponujamo kompletno storitev "na ključ", to je od svetovanja, projektiranja, do dokončne izvedbe. Trenutno zaposlujemo 13 delavcev, pretežno gre za tehnični kader, imamo pa tudi pet stalnih kooperantov, ki za nas izvajajo nekatere posle. Elba ima seveda tudi lasten uvoz, vrsto dobrih poslovnih partnerjev doma in v inozemstvu ter seveda dobro založeno trgovino z vsemi inštalacijskimi materiali. Imamo tudi zastopstvo za F.B.R. plinske in oljne gorilce, odlične odnose s firmo Nova trgovina v središču Šentjurja Pintossi + C iz Verone, firmo Titan iz San Marina in z vrsto domačih proizvajalcev (Seltrom iz Maribora, Firšt iz Mozirja, KIG itd.). Skratka, ocenjujem, da imamo kar dobro vpeljane posle in da smo tako za drobne potrošnike kot za obrtnike in podjetnike kar zanimiv Šentjurske NOVICE SPONZORJEVA STRAN ;?1 "'f'!'*"*' • - *8 j | ~i - i Poslovni partner. Pohvalim se lahko tudi z uigrano delovno ekipo ter z res vzornimi odnosi znotraj kolektiva. Prejšni petek ste odprli trgovino v središču Šentjurja, nasproti gostilne Bohorč, kakšen pomen bo imela za firmo? Pomen trgovine v Šentjurju je dvojen; ne eni strani bo razbreme- Del kolektiva Elbe nila našo matično lokacijo na Ljubljanski cesti, po drugi strani pa se z nj° približujemo našim kupcem. Ne pozabljamo, da nam trgovina rože kar precejšen kos kruha, recimo takole okrog 30% prihodka ustvarimo z njo. Ker je treba iti s časom naprej, smo razširili in kompletirali svojo ponudbo. Poleg akustike in videotehnike bomo tam prodajali predvsem male gospodinjske aparate, seveda pa tudi Ves elektromaterial ter vse drugo, kar imamo v skladiščih tu na Ljubljanski. Naša tamkajšnja posebnost bo modelarski program, ki ga v šentjurskih trgovinah trenutno skoraj ni. Gospa Bojana, kakšna je vaša vloga v podjetju? Sem solastnica podjetja in v Elbi zaposlena vse od njenega začetka leta 1990. Moje področje so finance in administracija, toda ker je mož veliko na terenu, se vse breme dela z ljudmi prenaša name. Peči pa moram, da delam res z veseljem in mi ni nič pretežko. Za firmo gotovo delam dve tretjini dneva in mi za gospodinjenje ostaja bolj malo časa. Še sreča, da imam mamo, ki kar pogosto prihaja in uti pomaga v hiši. Kljub vsej tej časovni stiski, ki me kronično mori, Pa si še vedno utrgam čas za družino in za otroke, saj se zavedam, daje družina nenadomestljiva vrednota. Kaj pa hobiji? Greste skupaj na dopust? Se vaši otroci vključujejo v družinsko podjetje? Zal za hobije res ni pravega časa. V Dramljah imamo manjši vinograd in moram reči, da nam delo v njem pomeni pravo relaksacijo. Kakšen teden dopusta na leto si seveda vseeno privoščimo. Kljub temu, da z možem često vandrava od sejma do sejma po vsej Evropi, radi potujemo tudi med dopustom. Za dolge lenobne dopuste Pa nihče v družini ni preveč ogret. Otroci se vsi še šolajo, Klara Študira ekonomijo v Mariboru, Katja je na šoli za podjetniško Poslovanje v Celju, Urh pa je še osnovnošolec. Moram reči, da vsi živijo z našim delom in mislim, da smo brez posebnih svečanih izjav tiho dogovorjeni, daje Elba tudi njihova firma in da bodo v njej našli svoj kruh. Seveda čas lahko prinese tudi drugače, toda naše želje in volja so precej identične. Ko vas takole poslušam in opazujem nenehen direndaj v trgovini, pa na telefonih, Vas, gospod Koželj nisem mogel dobiti na telefon niti popoldne, se mi vsiljuje vprašanje, kakšen je pravzaprav smisel načina življenja, ki vam ga prinaša podjetništvo? Zaslužek verjetno ni več tisto, kar vas vleče naprej? Tako kot se o smislu svojega početja verjetno ne sprašujejo tisti, ki kronično slonijo za šanki, si na to pomembno dilemo tudi sam ne poskušam odgovoriti. Gre enostavno za način življenja, za uresničevanje samega sebe in svojih zamisli, ki dajejo toliko zadoščenja, da o nekem globljem, kozmičnem smislu lastnega bivanja sploh ne razmišljam. Naš voz je stekel, giblje se v okvirih poznanih zakonitosti in dokler nam bo na njem všeč, seveda ne bomo izstopili. Načrti za prihodnost? Vezani so na otroke in na njihove odločitve. Sam še vedno razmišljam tudi o proizvodni dejavnosti, a kot trenutno kaže, s temi načrti še nekaj časa ne bo nič. Preden Vas, gospa Bojana, prosim, da za bralce Šentjurskih novic predstavite številke o vašem podjetju, bi želel slišati, kakšne so vaše praktične izkušnje z občinskimi in državnimi oblastmi? Je res, da eni in drugi še vedno nimajo pravega posluha za podjetništvo? To slednje bo kar držalo. Spomnim se, kakšne težave smo imeli s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za naš prizidek. Naša vloga je ležala na občini kar nekaj mesecev, kot daje ni. Nered na plačilnem področju je pa tako znan in o njem ne bi izgubljala besed. Naše sodstvo dela tako počasi, kod da bi namerno sodelovalo z raznimi stečajniki in goljufi. Sicer pa, resnici na ljubo, v zadnjem času se vse Lastnika Tone in Bojana Koželj skupaj le popravlja in moram reči, da tako z državo kot občino kar dobro shajamo. Glede naših poslovnih rezultatov lahko povem, da imamo okrog 2 milijona DEM realizacije, ustvarjamo nekaj dobička, povprečna bruto plača v firmi pa je npr. v februarju bila 142 000 SIT. Lahko se tudi še pohvalim, da smo že tretje leto glavni sponzor dečkov v NK Šentjur, pa tudi za sponzoriranje različni kulturnih in podobnih prireditev se praviloma še vedno najde kakšen tolar. Pač v skladu s svojimi možnostmi živimo s svojim krajem in njegovimi ljudmi. Franc Kovač Šentjurske NOVICE JURJEVANJE '96 I . Jurjevanje 96 Pričetek letošnjih Jurjevih prireditev je potekal istočasno z izidom aprilske številke ŠN, zato lahko o prazničnih dogajanjih poročamo le na kratko. Vseh prireditev je bilo toliko, da so se večkrat prekrivale in jih je bilo nemogoče slediti. S prireditvami so pričeli v petek, 19. aprila, v OŠ F.Malgaja s predstavitvijo svojega projekta "Leto brez praznikov je kakor vaza brez cvetja". Na razstavi so predstavili vrsto domačih in cerkvenih pomladanskih praznikov od pusta do velike noči in jurjevega. O prazničnih običajih so napravili tudi ankete, ki pa so pokazale, daje naša zapuščina s tega področja zelo skromna. Tudi sam obisk na otvoritvi ni bil ravno spodbuden. Sicer pa, pomembneje je, da so šolarji o praznikih razmišljali in sprostili svojo ustvarjalnost, je dejal ravnatelj Gradišnik. Dve uri kasneje je bila slovesno odprta razstava kulinarike, cvetja in ročnih del v Ipavčevi hiši. Slavnostni govornik je bila predsednica občinskega sveta gospa Osetova. Bolj maloštevilni publiki, kot kaže, so vabila dobili le redki srečneži, so zaigrali profesorji šentjurske glasbene šole. Če se župan in podžupan kaj spoznata na glasbo, potem je nastop profesorjev bil zelo v redu, kajti med muziciranjem sta si pomenljivo pritrjujoče prikimavala. Razstavljene kulinarične dobrote so pripravila društva kmetic iz različnih šentjurskih krajev. Ob 20. uri istega dne seje pričelo srečanje pevcev Ponikve. Tu občinskih mož in žena ni bilo na sceni, nastopili pa so kar štirje zbori in dve pevski skupini iz Dolge gore. Skupno seje na odru zvrstilo preko 90 pevcev, v nabito polni dvorani pa se je tudi drenjalo preko sto Ponkovljanov. Pod taktirko Andreje Galuf je najprej z dopadljivim mladostnim repertoarjem nastopil dekliški zbor, Alojz Firerje pripeljal iz Dolge gore poleg okteta še kvintet svojih bratov, Komorni mešani zbor je vodila Tončka Langus, z ubranim petjem je prijetno presenetil mešani cerkveni zbor (vodi ga Andreja Galuf), pa tudi Moški pevski zbor pod vodstvom Vlaste Plavčak je požel kar lep aplavz. Najbolj so bili poslušalci navdušeni nad skupno zapeto Slomškovo Večernico. Z dolgim aplavzom so svojim pevcem morda le sporočili, da si namesto 8 različnih zborov in zborčkov želijo enega ali dva močna zbora. In še ena nepevska opazka: skoraj vse pevke so namesto v krilih raje nastopile v hlačah. Ob 20.30 uri se je v prireditvenem šotoru v športnem parku pričela zabavna prireditev Videomeh s celo vrsto znanih ansamblov. V ogromnem šotoru, last Vinka Cverleta iz Dramelj, seje zbralo presenetljivo mnogo poslušalcev. Program, ki gaje povezoval Boris Kopitar, je bil dokaj standarden in vsaj tja do 22.30 ure kakšnega večjega navdušenja pri poslušlcih ni bilo opaziti. Pri vhodu sem opazil nasmejanega organizatorja prireditve Vinka Cverleta, ki je bil z obiskom, čeprav šotor ni bil niti približno poln, še kar zadovoljen. Sobota je bila namenjena Jurjevemu sejmu pred Tržnico. Začetek ob 9. uri zjutraj ni bil preveč obetaven, čez dan pa je prostor pred tržnico kar oživel. Na sejmišču naj bi bilo okrog 90 prodajalcev iz bližnjih in daljnih krajev, ponudba pa ni presegala klasične veselične gostinske ponudbe in kramarskega sejma. 50 letnico LD Šentjur so lovci obeležili najprej s slavnostno sejo v skupščinski dvorani, s katero pa so očitno malo preuranili, saj še niso imeli pripravljenih preko 30 republiških priznanj in slavnostnih značk. Uniformirana zelena bratovščina, seveda z vsemi praporji ter z zelenimi vejicami okrašenimi klobuki, pa je učinkovala res svečano. Tudi lovska maša z nastopom rogistov je bila nekaj posebnega in enkraten dogodek.( Le da se večina lovcev še pokrižati ni znala). Kmalu zatem so na Lovskem domu odprli še svojo razstavo, ki jo bodo v naslednjih dneh obiskale vse šole. Zvečer je bil v kulturnem domu slavnostni koncert ob 50 letnici delovanja MPZ Skladateljev Ipavcev. Pevci so imeli toliko svojih gostov in družinskih povabljencev, da vstopnic za nepovabljene slpoh ni bilo oziroma smo si morali izboriti prostor na stojiščih. Večer je minil v znamenju pretežno otožnega repertoarja. Zdi se, da so poslušalci bolj oživeli v drugem delu koncerta, ko so zbor vodili njegovi nekdanji zborovodje Goršič, Švec in Vrtačnik. Prvi zborovodja g. Raztočnik je že umrl, z šopkom so se spomnili njegove žene, drugi po vrsti, g. Rečnik, pa je zboru poslal čestitko iz celjske bolnišnice. Posebno ganljiv je bil skupen nastop z nekaterimi nekdanjimi še živečimi pevci. Prijateljski zbori ter drugi šentjurski zbori so svoje kolege jubilante bogato počastili s cvetjem in darili, šentjurski ženski zbor jim je na oder pripeljal celo dvonadstropno torto. 25 članov zbora je prejelo Gallusova priznanja za dolgoletno pevsko aktivnost. Pevci so se s spominskimi srebrniki zahvalili direktorjem šentjurskih podjetij, ki so prireditev sponzorirala, z njimi pa so obdarili poleg ministra Dularja, ki je bil predsednik častnega odbora, še domače oblastnike: župana Malovrha, predsednico občinskega sveta Osetovo, tajnico občine Jelenčevo, predsednika občinskega odbora za kulturo Kolarja, vodjo občinskega oddelka za družbene službe g. Peperka, dekana šentjurske župnije g. Zemljiča ter še nekatere, ki so pomagali pri izvedbi proslave. Prireditev je vešče in všečno vodil igralec Alujevič iz Celja. Po dve in pol urni prireditvi so pevci svoje j>oste pogostili kar v prirejeni kulturni dvorani, zabaval pa jih je Šaleški odmev. Skoraj istočasno se je v prireditvenem šotoru na igrišču začela zabava s Heleno Blagne. V nedeljo dopoldne je bilo živahno na prireditvenem prostoru pred cerkvijo v Zgornjem trgu, kjer seje odvijal običajni kulturni živ - žav. Naj naštejem nekatere nastopajoče: pihalni orkester Šentjur, folklorne skupine iz Dramelj, Dobja, Dolge gore in drugi. Vinogradniki so tako kot vsko leto tudi letos pripravili pokušino svojega pridelka. Ob 14. uri je prišla na prizorišče tradicionalna jurjeva povorka konj z Zelenim Jurijem, ki gaje letos predstavila skupina Martina Vahna. Ob nastopu pevskih skupin in raznih ansamblov so se predstavila tudi društva kmetic z vseh naših krajev s svojimi kulinaričnimi stvaritvami. Sledila je veselica, ki pa seje morala takorekoč že pred večerom končati, saj so ob 21. uri vabili v prireditveni šotor na svojo zabavo Vagabundi. Šentjurske NOVICE 1 VSEH VETROV I 1 Laura ima kaseto V petek, 12. aprila, je bil za malo Lauro Pešak s Pešnice velik dan: v kulturni dvorani v Šentjurju je imela promocijo svoje prve samostojne kasete. Polna dvorana je s simpatijami spremljala sproščen nastop 10 letne Laure in njenih glasbenih gostov, ansamblov Vagabundi in Sredenšek, citrarja Mihe Dovžana in pevke Joži Kališnik. Promocijo Je dopadljivo vodil Tone Vrabl z NT - RC. Vsi gostje so svoje nastope podarili mali slavljenki. Kaseta Laure Pešak je zagotovo Prva otroška kaseta v Šentjurju, menda pa je tudi prva individualna samostojna kaseta nasploh. Le še Ipavci in ansambel Vinka Cverleta se lahko pohvalijo s podobnim uspehom. Kaseto so založili Zlati zvoki iz Zagorja, posneta pa je bila v studiu Coda v Celju. Kdo si ti, Laura, k je si se naučila tako lepo peti in kako so te pravzaprav odkrili? Sem Laura Pešak, učenka 4. razreda OŠ F- Malgaja, doma sem s Pešnice, stara sem 10 let. Moja prva učiteljica je bila sestra Alja. Ze pri treh letih, tako pravijo, sem ob njenem igranju klavirja že kar dobro zapela. Tudi zdaj, poleg mamice, Alja še največ vadi z menoj. Hodim tudi v glasbeno šolo, h klavirju k učiteljici Barbari Arlič. Moj prvi javni nastop je bil na glasbenem festivalu Zlati srček v Portorožu. Potem so sledili nastopi v bližnji okolici, na primer na Mik-lavževanju v Golovcu, na L Štajerskem večeru v Vojniku, imela sem 20 minutni nastop na TV v Kamniku, pa spet v Golovcu na prireditvi "Otroci - Hajdi - otrokom", večkrat sem gostovala s Celjskim instrumentalnim kvintetom, pela sem na razglasitvi najboljših mladih športnikov Celja in še kje. V kratkem bom nastopila tudi na otroškem glasbenem festivalu "Glasbena skrinjica" v Velenju, kjer so mojo pesmico "Klepetulja" že vzeli v program. Kaj pa doma v Šentjurju nič ne poješ? O ja, tudi! Pela sem lani na Jurjevanju. Pa v šolskem pevskem zboru tudi pojem. In kako je bilo s kaseto? Si imela na promociji kaj treme? Jaz sem se imela super! Res mi je bilo všeč. Trema? Ne, te pa nikoli nimam. Pa še kaj povej o svojih uspešnicah! Gotovo imaš tudi vzornice? "Naš Aro" mi je kar všeč. Le da potem, ko mi je kuža umrl, nekaj časa nisem mogla peti njegove pesmice. Zdaj je na "Mini 5" na Štajerskem valu zelo dobro uvrščena "Muca na klavir igra". Drugi pravijo, da sta dobri tudi pesmici "Pesem za mamico" in "Ave Marija". Pravih vzornic nimam, zelo všeč pa so mi Irena Vrčkovnik, Hajdi, Darja Švajger, Regina... In ko boš velika, boš gotovo zelo dobra in debela operna pevka? Ne, ne bom. Oblikovalka bom! No, morda bom tudi pela, še ne vem. To pa sploh ni res, da so operne pevke debele. Poznam takšne, ki so zelo vitke in zelo lepo pojejo. Da Laura ne bo pela, ko bo velika, skorajda ne verjamem. Njen oče Silvo, ki zanjo tudi piše glasbo, je glasbenik, nekdaj je igral trobento, mama gori za glasbo, sestra Alja pa jo celo študira v Mariboru, Laura pa, tako vsaj pravijo poznavalci, je že prava pevka. Na promociji kasete je prevzela prenekaterega poslušalca, ob njeni Pesmi za mamico in Ave mariji pa so tudi tekle solze ganjenosti in radosti. F. K. Na Planincah sončece sije Lil je prvi popraznični dan, zdel se je čisto navaden torek, toda v Planinci pod Kalobjem je bilo v zraku nekaj, česar ne moreš poimenovati, pa ti vendar napolni dušo in te naredi srečnega. Osrečilo je mene in tudi vseh petdeset vaščanov, ki so se udeležili spoznavnega srečanja z novimi prebivalci Planince Štrukljevimi. Planinca je mala vasica na pobočju Kalobja, obdarjena z majhnimi ravnicami in obdana s šumečimi gozdovi. Zdi se, da seje med temi s slamo kritimi hišicami ustavil čas. Žal pa se je ustavilo tudi življenje. Prenekatera hiša je propadla. Steze je zaraslo grmovje, trate so prekrile koprive in cesta se je tiho spremenila v kolovoz. Potem pa so prišli na Papeževo in Šetinčevo kmetijo novi prebivalci in z njimi je Planinco obsijala luč. Številne družine Štrukelj ne vežejo sorodstvene vezi, veže jih predvsem hvaležnost do dobrotnice mame Alojzije. Spoznavno srečanje je bila priložnost za blagoslov kraja, zakaj vsako z Bogom začeto delo bo dober uspeh imelo. Rahel pomladni dežje kropil polja in duhovnikove besede. Pesem, ki so jo Štrukljevi izvabljali iz svojih inštrumentov, je bila kot nevidna vez in vsak ton je kot zlatnik zvonko padel med ljudi in topil njihove predsodke. Oživel je dan, ko so ljudje složno posedali okrog vaške lipe. Bil pa je še lepši, saj je mogoče tudi sredi popoldneva, brez kaplje alkohola peti, plesati in se veseliti življenja. Želela sem vam približati Štrukljeve, pa mislim, da mi ni niti približno uspelo. Okrog sebe širijo sij, ki ga je treba občutiti. Prinašajo nam sporočilo o sreči harmonije med ljudmi, naravo in glasbo. Tisti dan je v Planinci sijalo sonce, grelo pa ni le prvih Turizem tudi na Kalobju? V nedeljo, 14. aprila, je bil precej skrivnostno sklican sestanek v kalobškem gasilskem domu, saj se do zadnjega ni vedelo, kdo in zakaj ga sklicuje. Kljub temu seje zbralo precejšnje število ljudi, ki jim naj ne bi bilo vseeno za razvoj kraja. Sestanek so vodile gospe Sonja Černčič Lagervvall, Cvetka Jagodič in načelnica Upravne enote Šentjur Andreja Stopar. Osnovna zamisel je bila, da bi na Kalobju, kot zadnji stopnici pred nebesi, ljudje končno stegnili roko in pobrali orehe, kijih nudi okolica oziroma kaj storili v turistično olepševalni smeri. Ljudje so predloge navdušeno sprejeli. Upajmo, da se bo vsaj nekaj skupnih želja uresničilo in obrodilo sad v dobrobit krajanov. Srečanje se je nadaljevalo z občnim zborom društva invalidov. Ti so začeli sicer s suhoparnimi poročili, zaključili pa s hrano in pijačo in moram reči, da se znajo zabavati. Saša Teržan Šentjurske Z VSEH VETROV NOVICE VINOGRAD - naravoslovni dan s. razreda OŠ Hruševec Cilj našega naravoslovnega dne je bil, da učenci razširijo svoje znanje in ga znajo tudi praktično uporabiti. Bilo je hladno, toda prijetno jutro. S šolskim avtobusom smo se pripeljali do gostilne Zdolšek v Jakobu, naprej proti Rifniku pa smo šli peš. Pri vinogradu sta nas pričakala gospod Martin in gospa Dragica Hajnšek. Otroke je prevzel prelep razgled v dolino in pogled na skrbno obdelan vinograd, vedoželjno so spraševali in zbrano poslušali. G. Martin jim je preprosto in prisrčno in razumljivo odgovarjal. Samo obrezovanje vinske trte, ki je za otroke težko razumljivo, jim je preprosto in nazorno pokazal. Neobičajni izrazi, kot so šparon, reznik, očesce, so jim prav kmalu postali bližji. Tudi vprašanja v zvezi s škodljivci in boleznimi vinske trte niso ostala nerešena. Prav tako je g. Martin ob razlagi večkrat poudaril škodljivost alkohola za organizem. Poučil nas je tudi, kako je treba ravnati s škropivi, da ne ogrožamo okolice. Iz vinograda smo se vračali zadovoljni in bogatejši za mnoga spoznanja. Hajnškovim, ki so nas res prijazno sprejeli in pogostili, se v imenu učencev še enkrat zahvaljujemo in želimo, da nas še kdaj sprejmejo. Greta Zupančič Zadružniki zadovoljni in zrevoltirani V četretk 18. aprila so zborovali v kulturni dvorani šentjurski zadružniki. Od 397 članov jih je prišlo na zbor le 47 in je bilo vodstvo zadruge, ki je v dvorani pripravilo enkrat več miz, kot je bilo zasedenih, gotovo razočarano. Od gostov je bil prisoten le župan Malovrh, ki je bil tako edini "strelovod", ter je moral pojasnjevati vse živo, od norih krav do državne in občinske kmetijske politike. Iz Zadružne zveze ni bilo nikogar, ker je KZ Šentjur, kot smo kasneje zvedeli, z njo v sporu. Kot je povedal direktor Zvonko Pužnik, bi Zadružna zveza rada pobirala le denar, od nje pa ni nobene prave koristi. Iz poročil je bilo razvidno, da je zadruga v preteklem letu poslovala zelo solidno. Prihodek so povečali za 37%, odkup mleka za 6,8% in odkup živine za 32%. Še celo za 395 000 SIT dobička so ustvarili. Največji uspeh zadruge, kar je bilo tudi povod za precejšnje zadovoljstvo tako vodstva kot članov, pa je bila vrnitev zadružnega premoženja, ki se je zgodila lani decembra. Pridobili so trgovine v Slivnici, Dobju, na Planini, tretjino prostorov na Ponikvi, Anderburg, poslovne prostore v središči Šentjurja (bivša Klimatova hiša) in še zemljišča pod PC Lipa in klavnico. Razprava po poročilih je bila rahlo evforično obarvana z zgoraj naštetimi lastninskimi pridobitvami, ni pa se izognila običajnim razpravam o zgrešenosti slovenske kmetijske politike. Dolgo filozofsko razmišljanje g. Vrbovška iz Dolge gore na to temo, ki so ga prisotni podprli z aplavzom, direktor Pušnik pa tudi s prizadeto razpravo, se je izteklo v njegovo nepričakovano ugotovitev, da bi bilo najbolje, da bi skromnim slovenskim kmetom država dala socialno podporo, njihove kmetije pa konzervirala, dokler se v kmetijstvu ne bi pričelo delati s pametjo. 50 let "lpav J RIMSKA 50 KRAJ POD FRUŠKO G. IZUMRLA PTICA OČKA SPRIMEK SNEGA ■ REZISKOV. JAM HRANA ZA OTROKE KOKOŠ BREZBAR. ZIDARSKA ŽLICA HEROJ DUŠIK RODOVNA SKUPNOST KALIJ DEL ŽIVALSKEGA TELESA NIKOLAJ LESKOV ITALIJA NADLEŽNA ŽUŽELKA PLIN NORČIJA, NOROST DOMAČA zdravilna rastlina ERNST MAX ORANJE OSVEŽ. PIJAČA MATI KOŠIR JURE SPORA KURIR KAMNITA PREKLADA REKA V POMURJU POŽELENJE RIMSKI POZDRAV VEZNIK ZADETEK PRIPOV. PESEM BOG LJUBEZNI SANJA DOLEŽAL DRŽAVA V AFRIKI KUNTNER TONE PRIPADNIK APAČEV ZVEZDAN MARTIČ j TONA EL.MORSKA RIBA STANJE NEZAVESTI M. IME (ZVONMIR) NEVTRON KISIK DRŽAVICA V EVROPI MERILEC TLAKA SESTAVIL: JOŽE MASTNAK -MARJAN Nagrade za križanko št. 35 podeljuje Bistro Tik tak - Lovski dom, prejmejo pa jih: Pavlica Križmančič iz Šentjurja ima pri Ireni Zdolšek v dobrem večerjo za dve osebi; Nežika Uduč s Planine bo lahko 5 krat prišla na brezplačno malico, Stanko Arzenšek iz Celja pa ima v Šentjurju rezervirano vsakodnevno kavico vse do konca letošnjega leta. Dragi moji Planinčani! Ko mi je zadnjič urednik poslal dve pismi, ki sta prišli zame na Šentjurske novice, sem bridko zajokala: je mogoče, da sem res tako hudobna in slaba? Takoj sem jih zažgala in pepel globoko zakopala na vrtu. Le kaj bi si mislila o svoji Babi moja Ines , ki, čeprav že hodi v tretji razred, vse sveto verjame, kar je napisano, če bi ji ta pisemca padla slučajno v ročice! Še dobro, da niso bila podpisana, saj sicer še v trgovino več ne bi tvegala. Čeprav sem po srcu neskončno dobra, sem kljub temu sklenila, da se bom, začenši z danes, še poboljšala. Tudi več ne nameravam pisariti uredniku ŠN, ker je očitno, da ta človek nima prav nobenega vpliva in končno, kaj ga briga, kaj si imamo mi za povedati! Kar neposredno na vas bom naslavljala svoje pobožne misli. Najprej se moram zahvaliti po stroki sorodni duši Ivanki za njen poskus prijazne kritike. Seveda je prav, da umetniki držimo skupaj, toda bojim se, da gre za nekaj drugega. Da ni posredi navadna zelena zavist, ker sem zasenčila njeno slavo in bi mi morda rada blagohotno Popilila zobe? Takole brezzoba pa res ne bi marala biti. Popraviti moram tudi zmedo med Danico in Anico glede njihovih Jankotov in Jurkloštra: zadnjič je šlo za Aničinega Jankota, ker Danica namreč uradno še sploh ne ve, da je tudi njen Janko aboniran v Jurkloštru. Res se zadnje čase preveč motim. Ko sem na referendumu glasovala proti, se mi še sanjalo ni, kako zvita poteza je referendum. Kot sem prepozno prebrala v Planinčanu, smo z njim krasno državo okrog prinesli. No, če ni posredi tista bolezen norih krav. Res dobro, da imamo dovolj razsodnih ljudi na Planini, ki so me preglasovali in baje tudi že pri sestavljanju volilnih komisij mislili na to, kako priti do pravega izida. Čeprav, mimogrede povedano, me po malem dajejo skomine po tistih 1500 SIT, ki bi jih sicer lahko prihranila za gašenje prihajajoče vročine na fakulteti. Ampak naj bo, fakultetne užitke odtehta privoščljivost, ko bom gledala Šentjurčane, ki se bodo odslej zaradi neizglasovanega samoprispevka utapljali v prahu makadamskih cest in v globoki zaostalosti. Me je pa globoko ganila neskončna bol članov nesojenega nadzornega odbora naše KS, ki jih je menda na pobudo hudobnega predsednika planinskih socialdemokratov predsednica volilne komisije takorekoč nagnala z ustanovne seje. Takšne grobosti enostavno ne razumem! In to do predsednikov naših strank! Kardelj je imel te zadeve dosti bolj praktično urejene. Sicer pa, ljudje, pozabite, kar sem napisala, raje poglejte, kako lepo cvetijo pomladne rožice. In imejte se radi! Tudi jaz vas vse ljubim. Vaša Pepca Šentjurske NOVICE LAHKO 61 BILO RES n i Nežni občinski svetniki Predsednica Občinskega sveta je na zadnji seji imela nemalo težav pri štetju vzdignjenih rok glasovalcev. Rotila je svoje podanike, naj vendarle dvignejo svoje nežne ročice ter jih držijo pokonci tako dolgo, da jih bo uspela prešteti. Proti utrujeni svetniški nežnosti tudi tako mila prošnja ni pomagala; prehitro omahnjene svetniške ročice so jo tako razjezile, da sije za pomiritev razrvanih živčkov morala privoščiti 15 minutno pavzo. 15 minut - 2 milijona SIT Samo 15 minut, kijih je pridobil tako, da je skraužlal živce predsednici Občinskega sveta, je potreboval g. Branko Oset, da je zlobiral večino za svoj amandma, s katerim je prekanaliziral slaba 2 milijončka tolarjev od športa h gasilcem. Njegova uspešnost je svetnike iz LDS tako navdušila, da bodo na prihodnji seji predlagali, da Branko postane profesionalni podžupanov namestnik. V prihodnje je na občinski ravni pričakovati ostre gasilsko - športne spopade. dobro vedeli tudi v Alposu. Simon zdaj odhaja k mobitelskemu Bastlu. Vprašanje je le ali gre po zveze ali zaradi zvez? No, tudi tretja možnost še obstaja! Abraham "Ipavcev" Treba jih je pohvaliti; po 50. letih skupnega prepevanja zgledajo še presenetljivo čili. Spretna preciznost Poznavalci šentjurskih interesnih sfer ocenjujejo, daje občinska nadzorna komisija tako spretno sestavljena, da v proračunu ne bi našla niti slona, če bi gospe Kopovi tja slučajno ušel. Bližje bogu Zakonitosti, da sta nam cerkev in bog z leti vse bližja, se niso izneverili niti šentjurski lovci. Čeprav je bila zelena bratovščina desetletja nazaj pretežno rdeča, je svojega Abrahama le pričakala ob svečani lovski maši v šentjurski farni cerkvi. alne ceste proti Žičam, ki se nikakor ne more znebiti prašnega makadama, predlagajo, da župan pripelje na obisk v Dramlje ministra Umeka. Če že ne bo obljubil asfalta, bo morda vsaj lastnoročno postavil pokonci kažipot za Maribor, ki se je na križišču v Zalogu od sramu že napol pogreznil v zemljo. Hočemo SZDL! Duh blagopokojne SZDL se vrača. Svoj zmagoviti pohod je začel na volitvah v Dramljah. Tam so se odločili za dobro znane szdljevske zaprte volilne liste in potem, ko se je pričakovalo, da bodo takšne kvaz-ivolitve volivci več ali manj bojkotirali, so ravno nasprotno v osrednji volilni enoti presenetili z rekordno 93 odstotno volilno udeležbo. Namig za politično usmeritev je nedvoumen. Nova ponudba Zveze Pride naj država! Da je Simon Zdolšek že od nekdaj imel Drameljčani, ki že dolgo zaman opozar-dobre bančno - krščanske zveze, so prav jajo državo na pomembnost njihove region- V frizerskem salonu Pramen vam gratis napravijo pramene v tonu barve las tudi na vaši garderobi, ter nato uslužno z zanimanjem spremljajo proces bledenja madežev. OPTIKA GLESCIC s P BORIS GLEŠČIČ Šentjur, Ul. Dušana Kvedra 6b Tel.: 0609/623 028 Poslovati začnemo v mesecu februarju vsak dan od 9. do 16. ure, sobota od 8. do 10. ure. NUDIMO VAM: - strokovno računalniško kontrolo vida - računalniško izbiro najlažjih in najboljših vrst stekel - očesna ambulanta OČALA VSEH VRST: - fotosenzibilna - bifokalna - multifokalna (z garancijo) - stanjšana - plastična - sončna očala RAVBAN - najboljše kontaktne leče, mehke in poltrde, proizvajalca Bauch & Lomb CARL ZEISS, ESSIL0R - vse dioptrijske podatke vodimo računalniško 10 LETNA TRADICIJA, RAZLOG ZA ZAUPAN JE IMUNA 1 Metka Zidar Ljubljanska 1, Šentjur, ROSANA s.p. tel.063/743-472 V trgovini ROSANA kolekcijo obl spornim Wk®> jp® nitgi spomladanske jakni ženske Viskozne h la otroški poletni kom) otroške mečkanke ženske in moške srajce - kra bombažne maje - kratek m komplete (kratke hlače, maje kopalke smo za vas pripravili 'ačil za toplejše lanske dni. mastife * 6.500,00 SIT Me 1.500,00 SIT *leti 1 MO,00 SIT 2.600,00 SIT 'tek rokav kav ) spodnje perilo in trenerke po NAJUGODNEJŠIH CENAH! Trgovina ROSANA-v centru Šentjurja-nasproti Alposa DELOVNI CAS: N/sak dan: od 0.00 do 10.00 so fc> ota: od 0.00 do 1 2.00 . -jo m0*1*0 ž<*oV n«