Dopisi. lz Pohorja. — L. — (Številke koljejo o č i.) Pii siedajih volitvah v deželai zbor Štiraki, su aaši neaiškutarski nasprotaiki aied naš narod pogaali _hesede: ,,Ne volite ae dr. Sraca niti dr. Radaja, ker hočeta Štajarako raztrgati, nas b Kraajcein spraviti: Kraojska pa je slaba dežela ; iaieli bi po tem vekša plačila , ker saiui že ae zmagajo, čeravao plačajejo 35 % deželoe aaklade." Ta bersa političega blebetaaja je aaše ljadi toliko zapojila , da so si arao pripaeli zeleao-belib trakov po lajbičih, sukajub ia klobakih, tcr Uva aeaiška tujca stiščali v deželai zbor. Ia čuda! dasiravno ao Daši aasprotaiki zaiagali , imaaio še veadar le vsi Štajarci celib 35% deželae naklade plačevati! Eraajci imajo le 27 odstotkov. Iz priložeaega proračaaa za 1. i871 povzaraem sledeče, da se labko vsak prepriuu koliko ia zakaj aii Štajarci toliko plačajenio v deželao kaso. 1. Za deželai zbor ne plačujerao više nego celi h 18.488 gold. aa leto, vsak poslaaec dobiva 5 gl. ,aa daa. 2. Deželaa vlada zabteva svojih 136,221 gl. Dežfelni glavar — aedaj slabo ali slavao zaaai Jada Tadej Mavricij Blagotiašek, uekdaj iz ptajskega polja doma, sedaj pa požlahtajea Eaiserfeld ia Urgermaa — vzame sam 6000 gold., ia 6 deželaib odboraikov vsak po 2100 gld. 3. Za deželao policijstvo sc potrosi 53,711 gl. , ia tukaj se vidi, da sarao za potepahe (Schubvvesea) plačujeaio (čujte!) 23.000 gl., Gradec ogaja varovati iaia posebaa straža, za klero plačaje 6916 gl. aa leto vsa dežela. Ali je toprav? 4. Deželao gospodarstvo se aa leto podpira s l35;ll8 gl. Pomaili si pa bomo tukaj Sloveaci, kako je aemška večiaa graškega zbora dovolila aa 10 let letai doaesek 11097 fl., da se popravljajo atrage vode Ease aa goraji Štajaraki. Eajti ategaemo tudi mi Sloveaci o tem ozira kaj potrebovati ia bomo videli, ali ae aam tadi tako bitro ia toliko če bi bilo treba, dovoli. 5- V namen občoega izobražeaja se izdajo splob 255,128 gl. OaieaiBi pa, da v tej vrsti plačuje vaa dežela za graiki Ivaiiej 78,633 gl., za grasko višo realko 28009 gl., za realao gimaazijo v Ptuju 3720 gl. Za male šole se pa vzanie Cčajte!) 80,000 gl. Toliko do sedaj ai bilo, krive so temu Bove šolske postave. Bog me! drage so že, bodeaio videli ali bodo še za kaj! Bodi mi dopuščeao, da o tem zdaj , glede okoliščiae itd., zelo dvojim! Cudao ae mi je dozdevalo takaj aajti, da vaa dežela plačuje v Gradec za Jjadi, kteri se oadi aa deželae atroške učijo: jahati, telovaditi, bojevati ia plesati; vsi ti gospodje vlečejo na. leto 3942 gl. Za mariborsko viaorejskošolo je dovoljeBo42O0gI. Za graško gledišče (teater) pa 1448 gold. 6. Na blage \u zdravilske aameae ae izdaja splob 255,128 gold. 7. Za vojaške vožaje (Vorspaaa) 10,000 gold. 8. Za popraveia stroske pri deželBih posestvih je odmerjeflib 5869 gl. Zaaimiva aas pa takaj zvedeti, kako 8e pri Kislivodi ia Doberai prinierao zelo malo izdaja. Kajti čisti dohodki so ta precej veliki b. pr pri Kisli vodi letoa ao 61,344 gl., tedaj v 10 letih več kot polovica edaega milijoaa, pri Dobrai 8928 gold., tedaj v 10. letib više od 80,000 gold. Pri nekem Tobelbada pa vedao Bekaj vitajo ia popravljajo, da vsako leto dežela plaouje po 586 gl. 9. V pripomoč matici ali foadn za rešitev poaestev se plača 604,841 gl. Vsi deželai stroški zaašajo 3.410,440 gl., ia če se odstejejo deželai dohodki: 2.431,795 gl., ostaja še 978,645 gl., kteri ee razdelijo ko deželaa aaklada nied vse, kteri iaiajo dnčo plačevati. Ib zato iBiaaio 35% dpželne aaklade, ker le tako se uabere potrebBib 980,000 gold. Skleaeai pa z opazko, da od vseh teh deaarjev 08taBe okoli 600,000 v nemaketn Gradcu. Priličao apišem kaj več o teh številkab, kajti Stevilke koljejo oči. Iz ftmartna pri Slov. Gradcu 4. nov. 1870. Pretečeao aedeljo je ioielo tukajšao kat. polit. draštvo zbor, kteri je po dotiČBeia govoru eaoglasno skleail, se v vseb točkah pridružiti resoluciji Mariborskega kat. polit. društva, razglaseBi v 41. št. nSlov. Gospodarja." Sploh se ljudstvo v teai okraja vedao bolj dratui ia zaveda svojili pravic. Nedavuo so razaa dveh vse obiiae sloveagraškega sodBijskega okraja podale okrajaeraa glavarstvn prošnjo za sloveaako dopisovaaje, kar se jiai je tudi obljubilo. Ali se obljuba apolauje, ae vem za gotovo. Pri volitvah za aove občiaske zastope so izvoljeai izvzeoiši oaega, aanii aarodai taožje za župaBe. Zaainiivo je, da se je v št. Iln LohniBger vrival z* žapaaa, ko je pa videl, da mu ue bode obveljalo, v odbor so ga sicer Bjegovi privrženci spravili — si je prizadeval vsaj eacga svojih nianielakov za župaaa vriaiti, pa tudi to rau je spodletelo. Ves razsrdjea je zdaj izstopil se iz okrajaega zastopa. Bodi aiu srečeB pot! 0 zanpaici za liberalce, ktera je zdaj nieada aiirao zaspala, aaj še poročam, da jo je v takajšnem okraju le edea sani župaa podpisal,in še ta ai vedel, kaj podpiše, vsi drugi 80 jo vrgli pod klop. Drugikrat zopet kaj. — Z Bogoai! Iz Borsta. V aedeljo 30. okt. je iraela Boljuaska čitalaica besedo ia se je prav dobro poaesla , občiastvo je prav aavdušeno ia vse zadovoljao. Govoiil je predsedaik z razločao jb krepko beaedo. Pa tudi ailadi dijak g. Toae Keada iz Racolja je jako BavdušeBo govoril, glaa je segal poslušalcem globoko do erca, kar ao izrazili z jako živahao pohvalo. Zamolčati ne smeai, da je g. Peršič a avojim govorom zbadil sploŠBO radost ia ploskanje. Poaesli so ae tadi BoIjaBski pevci prav izvrstBO, večji del vse pesaii ao raorali .^arad giomovitega ploskaflja poaavljati. Vae ae je vrailo v naj lepšeni redu, aadjanio se uspešaega delovaaja in dobrega napredka od Boljuaske čitalaice, ktera naai bode avetila do stopaje oaiike, ia poaaagala našini tužniai IstrijaBom dospeti do oae stopBje, ker stojijo aaši sosedi. F. Š.