!=*»I9e- LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
52.
S. Congregationis Concilii litterae circa dies festos.
Plurimis, ex locis pervenerunt ad hanc S. Congregationem Concilii supplices libelli, quibus instantissime postulatur ut omnes aut nonnulli dies festi de numero festivitatum sub praecepto per litteras Apostolicas die 2. julii 1911 expuncti in pristinum restituantur, tum od satisfaciendum pietati fidelium id enixe expetentium, tum ob a-lias peculiares cuiusque loci rationes. Potissimum vero supplicatum fuit ut festum Ssmi Corporis Christi celebrari possit cum solemni processione et pompa, ut antea, feria V post Dominicam Ssmae Trinitatis, eam praesertim ob causam quod huiusmodi processionis defectum non sine animi moerore et spirituali iactura pati videantur populi, qui eam diem specialiter solemnem habere et miro splendore celebrare consueverunt.
Porro, Ssmus Dnus N. Pius PP. X, Cui relatio de praemissis fafcta fuit ab infrascripto Cardinali huius S. Congregationis Praefecto, plane cupiens ne, ex praepostera aut non recta interpretatione praedictarum litterarum, fidelium pietas ac debitus Deo cultus imminuantur; volens imo ut, quoad fieri possit, augeantur, haec quae sequuntur declarari, praecipi atque indulgeri mandavit:
1° Quum, perpensis temporum rerumque novarum adiunctis, Summus Pontifex nonnullos dies expunxit e numero festivitatum sub praecepto, quemadmodum non semel a Suis Decces-soribus factum fuit, minime sane intellexit ut eorum dierum festivitas omnino supprimeretur: vult immo Sanctitas Sua ut iidem dies in sacris templis celebrentur non minori quam antea, so-lemnitate, et, si fieri potest, eadem populi frequentia. Ea vero fuit et est Sanctitatis Suae hmns, ut relaxata maneat tantummodo sanctio
qua fideles tenebantur iis diebus audire Sacrum et abstinere ob operibus servilibus; idqe potissimum ad evitandas frequentioris praecepti transgressionis et ne forte contingeret ut, dum a multis Deus honorificatur, ab aliis non sine gravi animarum detrimento offenderetur. Praecipit itaque Eadem Sanctistas Sua omnibus et singulis animarum curam gerentibus ut ipsi, dum haec commissis sibi gregibus significant, ne cessent eos hortari vehementer ut, iis etiam diebus, pergant suam in Deum pietatem et in Sanctos venerationem, quantum maxime poterunt, testari, praesertim per frequentiam in ecclesiis ad audienda sacra aliaque pia exercitia peragenda.
2° Quo autem Christifideles magis excitentur ad supradictos dies festos pie sancteque excolendos, vigore praesentium litterarum, conceditur omnibus locorum Ordinariis ampla facultas dispensandi cum suis subditis super lege ieiu-nii et abstinentiae, quoties dies abstinentiae vel ieiunio consecratus incidat in festum quod, licet praecepto non subiectum, cum debita populi frequentia devote celebratur.
3° Item, per praesentes litteras conceditur ut festum Ssmi Corporis Christi, ubi Sacrorum Antistites ita in Domino expedire censuerint, etsi praecepto non obstrictum, celebrari possit cum solemni processione et pompa, prout antea, feria V post Dominicam Ssmae Trinitatis; contrariis quibuscumque non obstantibus.
Datum Romae ex Secretaria Sacrae Congregationis Concilii, die 3 maii 1912.
O.	Giorgi	C.	Card.	Gennari,
Secretarius.	Praefectus.
11
53.
Facultates quoad alienationem bonorum Regularium prorogantur.
Nuntiatura Apostolica Viennae, die 30. Martii 1912. N. 284 sequentes litteras transmisit:
111.me R.me Domine,
Facultates quoad alienationem bonorum Regularium a S. Sede Reverendissimis Ordinariis Austriae et. Hungariae per Breve »Facultates de Regularium bonis in Austriaco Imperio« die 18. Septembris 1901 prorogatae fuerunt in forma et terminis uti sequitur:
PIUS PP. X.
Ad futuram rei memoriam. Facultates de Regularium bonis in Austriaco Imperio positis alienandis deque oneribus imponendis super iisdem bonis, quas Decessor Noster ree: me: Leo PP. XIII Similibus Literis die XVIII mensis Septembris an.MDCCCCI piscatoris annulo obsignatis ad Decennium protulit, nunc omnibus rei momentis attento seduloque studio inspectis per-pensisque, opportunum Nos quidem ducimus in aliud temporis spatium nonnullis mutatis conditionibus et clausulis prorogare. Quapropter Motu proprio, ex certa scientia et matura deliberatione Nostris, deque Apostolicae potestatis Nostrae plenitudine, praesentium vi Apostolicae Sedis Nuntio apud Carissimum in Christo filium Nostrum Austriae Imperatorem Bohemiae Regem illustrem, atque Hungariae Regem Apostolicum, pro tempore existenti vel qui ejusdem Nuntii vices pro tempore gerat, nec non Archiepiscopis, Episcopis et Praesulibus, ut vocant, nullius Dioeceseos in universa super enunciati Imperatoris Austriae ditione existentibus, exceptis tamen bonis, si qua in provinciis Italicis existant, nec non Episcopo Wratislaviensi, pro parte ejusdem Dioeceseos, quae in Austriae Imperio comprehenditur, ad aliud Decennium a novissimo postremae prorogationis die computandum, facimus potestatem, cuique in sua dioecesi, concedendi facultates sequentibus articulis comprehensas.
I.	Alienandi bona regularium Ordinum usque ad summam florenorum octomillium monetae Au-striacae, sive stabilia ea bona sint, sive in publicis nominibus consistant, adiecta tamen conditione ut pretium ex alienatione perceptum in aliorum bonorum stabilium, seu censuum acquisitionem convertatur, iisque deficientibus pretium ipsum alia ratione fructuose ac secure collocetur, exclusa qualibet negotatione per sacros canones ecclesiasticis viris interdicta. II. Imponendi bonis
regularium onera quae non excedant summam florenorum quindecim millium, rationem tamen ac terminum praefiniendo quo aes alienum dissolvatur. Quod si necessariae instaurationes ac melioramenta in aliquo regularium fundo occu-rant neque aes alienum contrahi et nonnisi per alicujus boni ad eosdem regulares pertinentis venditionem necessitati providere queat; hoc in casu concedendi facultatem perficiendi venditionem cum conditione ut si ex pretio percepto pars aliqua supersit, eadem fructuose collocetur, rationibus superius expositis. Quod si vendenda bona, vel onera iisdem imponenda sint, quae pretium excedant superius definitum octo millium florenorum pro venditione, et quindecim millium pro impositione, eo in casu si agatur de summa quinquaginta millium florenorum pretium non excedente, regulares suas deferre preces debebunt ad Nuntium Apostolicum, cui proinde facultatem facimus petitam veniam concedendi si hoc in Domino expedire judicaverit. III. Firmis manentibus ordinariis facultatibus causarum piarum, pro ineundis locationibus et conductionibus ad triennium, concedendi facultatem locationes et conductiones ipsas ineundi ad quindecim annos, servatis quod ad reliqua, canonicis praescriptionibus. Ad vitandos autem abusus nonnullos, et obsecundandum aliqua ratione consuetudini quae in Austriaco imperio invaluit ut Ecclesiasticorum bonorum possessores a re-spectivis conductoribus reditus seu praestationes accipiant, facultatem concedendi reditus ipsos, seu praestationes percipiendi in antecessum, ita tamen, ut illae quod ad fundos urbanos, non excedant summam quae in semestri spatio a conductore persolvenda sit, quod vero spectat ad bona rustica, dummodo summam non praetergrediantur quae a conductore per anni spatium persolvatur. IV. In casibus urgentis necessitatis, atque utilitatis religiosae familiae, in quibus ad alienationem, seu onerum impositionem sine mora deveniendum sit, facultatem largimur absque praefinita pecuniae summa (dummodo tamen non agatur de summis extraordinariis) alienationem perficiendi, vel aes alienum contrahendi, ea tamen adiecta conditione, ut in posterum ea de re ad Nuntium Aplicum sive directe ad S. Sedem singillatim accurateque referatur. Porro in omnibus et singulis casibus integram semper esse volumus facultatem postulationes ad Aplicam
Sedem directe deferendi. Volumus praeterea ut in singulis huiusmodi concessionum casibus sive fiant ab Aplico Nuntio, sive ab Antistitibus dioe-cesanis, superior localis et respectivum Capitulum religiosae familiae audiatur; simulque ut jus alteri quaesitum minime laedatur; necnon canonicae praescriptiones serventur, ac praesertim Constitutio fel: rec: Pauli PP. II ree: mem: Praedecessoris Nostri quae incipit „Cum in omnibus“ edita die XI Maii an. MCDLXV ac proinde in omnibus et singulis facultatibus seu concessionibus volumus ac mandamus ut pateat et probata sit religiosae familiae necessitas vel utilitas, eum-que in finem in singulis item casibus, non modo Superioris localis et respectivi Capituli consilium, ut supra dictum est, audiatur, verumentiam honesti nominis probati judicii viri antea consulantur. Praecipimus denique ut in omnibus et singulis actis venditionis, seu alienationis, et
annos quindecim mentio expresse fiat facultatis onerum impositionis, atque etiam locationis ad ab Apostolica Sede concessae. Haec volumus, jubemus, mandamus, non obstantibus Pauli PP. II alior umqueDecessorum Nostrorum de rebus Ec-cliae non alienandis, aliisque Constitutionibus et Ordinationibus, speciali licet mentione dignis, contrariis quibuscumque. Datum Romae apud
S.	Petrum sub Annulo Piscatoris die VIII Novembris MDCCCXI. Pontificatus Nostri An. Nonb.
R. Card. Merry del Val
a secretis Status.
Sensibus profundae venerationis persisto Dominationis Tuae Ill.mae ac R.mae
addictissimus servus
Franciscus Rossi Stockalper S. Sedis Negotiorum gestor.
54.
Izplačevanje obresti državnih zadolžnic.
Predsedništvo c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko sporoča z dopisom z dne
6.	junija 1912, št. 49 semkaj doslovno:
„Ker se sedaj izplačujejo vsi izdatki za politično, justično in finančno upravo kakor tudi večina istih na račun dežele Kranjske potom c. kr. poštnohranilnega urada, ne potrebujejo c. kr. davčni uradi na Kranjskem več toliko gotovine v denarjih kakor prej.
Nakazale so se tedaj posameznim c. kr. davčnim uradom manjše razpoložljive gotovine, s katerimi morajo plačevati do sedaj še pri njih nakazana izplačila, zlasti obresti od državnih obveznic itd.
Finančni upravi je na tem, da se taki izdatki vrše v takem času, ko imajo davčni uradi dovolj blagajničnih sredstev, in to je vedno prve dni vsakega meseca.
Podpisano c. kr. finančno ravnateljstvo prosi tedaj knezoškofijski ordinariat, da isti vse župne urade naukaže, da naj se obresti državnih obveznic pri c. kr. davčnih uradih na Kranjskem, dvigajo redno do 7. dne tistega meseca, ko zapadej o.“
O tem se župni uradi obveščajo z naročilom, naj obresti državnih zadolžnic vzdigujejo vedno do 7. dne meseca, ko dotečejo.
Razkaznice za bolnice.
Deželni odbor kranjski je z dopisom z dne 20. maja 1912, št. 10.299 poslal semkaj prošnjo, da se objavi naslednja okrožnica:
OKROŽNICA
vsem županstvom na Kranjskem.
Deželni odbor je že z okrožnico z dne 15. julija 1906 opozoril in pozval županstva, da pri izdaji razkaznic za bolnišnice, v priporočilih prošenj za odpis oskrbnih stroškov in v vseh
drugih slučajih, kadar gre za to, da bi se naklonila njihovim občanom od strani dežele kaka podpora ali olajšava, poročajo o premoženjskih razmerah dotičnih oseb le čisto in golo resnico.
Deželni odbor pa se je preveril, da kljub temu še mpogo županstev ne poroča vselej tako, kakor bi odgovarjalo dejanskemu položaju, kar ima čcsto za posledico, da se osebam, ki niso potrebne, na škodo dežele odpišejo stroški, po-dele podpore itd,
11*
Županstva se vsled tega iznova resno opominjajo, da v vseh takih slučajih poročajo vselej le čisto resnico.
Poročilo ima podpisati vedno župan sam lastnoročno.
Dalje je deželni odbor doznal, da več županstev ne daje razkaznic za bolnišnice v podpis tudi župnim uradom, dasi je na razkaznicah v ta namen določen poseben razpredelek,
Deželni odbor zahteva, da se vsaka razkaznica pošlje v podpis tudi župnemu uradu, ter je obenem naročil upravi-teljstvu deželnih dobrodelnih zavodov, da vrne županstvom vsako razkaznico, ki bi ne imela podpisa župnega urada.
Deželni odbor pričakuje, da se bodo županstva natančno ravnala po teh navodilih.
Proti županu, ki bi preziral določbe tega ukaza, bi se postopalo z vso strogostjo in se ga eventuelno naznanilo kazenskemu sodišču.
Od deželnega odbora Kranjskega.
V Ljubljani, dne 20. maja 1912.
Za deželnega glavarja: Lampe 1. r.
Vsled tega naroča ordinariat vsem župnim uradom, naj odslej podpisujejo razkaznice za bolnico. Če se jim pa zde neutemeljene, naj pristavijo svoje opombe.
56.
Eternit.
C. kr. centralna komisija za varstvo spomenikov na Dunaju sporoča z dopisom z dne 8. maja t. 1., št. 1171 semkaj:
Mit Bezug auf ihre Zuschrift vom 17. August 1910, Z. 2967 (cf. Škofijski list, 1910, str. 131) beehrt sich die Zentralkommission über Aufforderung des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht mitzuteilen, daß die Feuersicherheit des Eternits nunmehr amtlich festgestellt ist.
Hinsichtlich der Eignung des Eternits in seiner derzeitigen Erscheinungsart zur Bedachung von Kunst- und historischen Denkmalen,
von Objekten in deren Umgebung oder von Baulichkeiten, die vom Standpunkte des Heimatschutzes in Betracht kommen, geht jedoch die Zentralkommission von ihrer Anschauung nicht ab, daß die Verwendung des Eternits für derartige Zwecke den Anforderungen der Ästhetik und des Ileimatschutzes nicht Rechnung trägt, und dieses Dachdeckmaterial in der heutigen Form für Restaurierungszwecke nicht geeignet ist.
Der Präsident: Franz Liechtenstein.
57.
Letno poročilo
„Apostolstva sv. Cirila in Metoda pod zavetjem Device Marije“ za 1. 1911.
V treh letih — odkar je vpeljano Apo-stolstvo — se je izkazalo, da so med našim ljudstvom ugodna tla za ono misijonsko misel, ki jo je tako uspešno razširjal že Slomšek s svojo bratovščino sv. Cirila in Metoda. Apostol-stvo je doslej vpeljano v 138 župnijah ljubljanske škofije in ima skupno okoli 23.000 udov. Največje uspehe je doseglo tam, kjer se je delo v zmislu pravil razdelilo med nabiralce in nabi-ralke udov in prispevkov; v tem oziru so posebno veliko storili misijonski odseki Marijinih družb. Ako se delo tako razdeli, potem Apostol-stvo gg. duhovnikom ne prizadeva mnogo truda. V naši škofiji je še okoli 160 župnij, v katerih
bi se Apostolstvo brez velikih težav še lahko vpeljalo; ljudstvo je splošno že po časopisih pnecej poučeno o Apostolstvu in bi gotovo rado pristopalo k tej misijonski bratovščini.
Po prizadevanju Apostolstva se je lansko leto v misijonski pokrajini Tracija (obsega del Turčije in vso Bolgarijo) ustanovila duhovska bratovščina sv. Cirila in Metoda, urejena po vzoru naše „Sodalitas“; razlikuje se le v tem, da ho z našo pomočjo skrbela tudi za gmotno podporo raznih misijonskih postaj. Z našo pomočjo se je začel razvijati tudi bolgarski katoliški tisk; ustanovila sta se dva bolgarska časopisa. Oboje pa nalaga Apostolstvu dolžnost, da
za naprej še izdatneje podpira prepotrebne misijone na Balkanu. — Iz naslednjega računa je razvidno, da se s pomnožitvijo dohodkov širi tudi delokrog Apostolstva.
Vseh dohodkov je bilo K6335‘30, stroškov pa K 387 75 (za podobice in poštnino); torej čistih dohodk o v K 5947'53. Dohodki so se tako-le razdelili: Za bolgarski katoliški tisk K 1057-50, za stolno cerkev v Odrinu 500 K, za bolgarsko duhovsko zvezo 1580 K (odbor te zveze bo svoto razdelil najpotrebnejšim misijonom), za Macedonijo 1550 K, za bolgarsko misijonišče 170 K, za potne stroške bolgarskim misijonarjem K 135-40, za svetinjice, rožnevence in križce za misijone K 54-64, za Bosno 250 K, za hrvaške uniate 200 K, P. Palmieriju za nadaljevanje znanstvenih študij o vzhodni cerkvi 150 K, za cerkvene potrebe Slovencev v tujini 300 K. Torej ostane v blagajni K 0 01.
V Ljubljani, dne 6. junija 1912.
Odbor „Apostolstva sv. Cirila in Metoda“ Dr. F. Grivec,	Dr. I. Janežič,
tajnik.	t. č. predsednik.
V letošnjem evharističnem letu je posebno primerno, da se misijonska misel Apostolstva spravi v zvezo s sv. Bešnjim Telesom. O tem
se nahaja nekoliko primernega gradiva v „Sve-čenički Zajednici“ 1912, št. 2—5 in v „Duhovnem Pastirju“.
V župnijah, v katerih je Apostolstvo vpeljano, naj se v smislu društvenih pravil na god sv. Cirila in Metoda ali v osmini opravi vsaj ena sv. maša v namen Apostolstva za žive in mrtve ude; štipendij se lahko vzame iz prispevkov udov.
Tudi za letos naj veljajo odredbe, kakor za 1. 1910. (Škof. list 1910, str. 96.)
1. Prvo nedeljo meseca julija naj se molitvena ura pred presv. R. T. nameni za uspeh apostolstva.
2. Dne 5. julija na praznik sv. Cirila in Metoda naj se ljudstvo povabi k navadni sv. maši, pri kateri naj verniki v ta namen molijo, duhovniki naj se v ta namen „Memento“ napravijo.
3. V pridigi prve nedelje meseca julija naj se o tem predmetu govori ali vsaj omeni in obrazloži namen popoldanske molitvene ure in sv. maše na praznik sam, verniki naj se pa povabijo k pristopu v Apostolstvo.
Kn.-šk. ordinariat v Ljubljani, 6. junija 1912.
f Anton Bonaventura 1. r.
knezoškof.
58.
Novomašniki 1.1912.
V smislu in po določbah sv. Cerkve (Cone. Trident. Sess. XVIII., Cap. 5. et Constitut. Aposto-licae Sediš ddo. 22. Octobris 1869, Art. II.) naj se po vseh župnijah in redovniških cerkvah dne
7.	julija (šesto nedeljo po binkoštih) razglase letošnji novomašniki. Hkrati naj se vernikom toplo priporoči, naj prav goreče molijo za novo-posvečence, da postanejo duhovniki po Srcu Gospodovem. (Prim. I. Kralj. 2, 35.)
Posvečeni bodo v mašnike letos naslednji gg. bogoslovci:
a)	iz IV. letnika:
Hafner Jernej iz Krope,
Lobe Janez iz Zagradca,
Markič Jožef iz Naklega (oz. Preddvora),
Rovtar Anton iz Spodnje Idrije,
Sedej Frančišek s Trate,
Šimenc Jožef iz Dola,
Zajc Karol iz Sodražice.
b)	iz III. letnika:
Hiti Frančišek od Sv. Trojice nad Cirknico, Kete Janez s Planine nad Vipavo,
Martinčič Andrej iz Št. Jurija pod Kumom, Pfajfar Frančišek iz Selc,
Potočnik Rudolf iz Železnikov (oz. Selc), Širaj Jakop z Blok,
Škerbec Matija iz Starega trga pri Ložu, Šušteršič Frančišek iz Horjulja. Subdiakonat bodo prejeli 10. julija, diakonat 12. julija in presbiterat 15. julija.
59.
Duhovne vaje.
Skupne duhovne vaje za duhovnike se bodo	Za	vso	oskrbo je plačati znesek 25 K.
letos vršile od 26. do 30. avgusta v zavodu	Čas	za	zglaševanje je do 20. avgusta	pri
sv. Stanislava v Šent Vidu nad Ljubljano.	vodstvu	zavoda	sv.	Stanislava	v	Šent	Vidu.
60.
v
Nabirka darov za pogorelce v Šenčurju pri Kranju.
C. kr. deželni predsednik za Kranjsko je z dopisom z dne 12. junija t. 1. št. 1542/pr. dopo-slal semkaj nasledni poziv:
Dne 3. junija t. 1. je nastal požar v Šenčurju, kranjskega okraja, ki je upepelil 14 hiš in 37 gospodarskih poslopij.
Nesrečnim prebivalcem tega kraja je uničil požrešni ogenj tudi skoraj vse poljedelske stroje oziroma orodje, več živine in mnogo drugega imetja.
Skupna škoda se ceni na več kakor 190.000 K. Zavarovalnina pa znaša samo 72.860 K. Od nesreč zadeti prebivalci Šenčurja so v skrajni bedi, iz svoje moči se ne morejo rešiti iz nje, treba jim je torej pomoči od drugod.
Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov po celi kronovini. Darila se sprejemajo pri c. kr. deželnem predsedstvu, pri mestnem magistratu v Ljubljani in pri vseh okrajnih glavarstvih; razglasila se bodo v uradnem listu „Laibacher-Zeitung“ in odkazala svojemu namenu.
Am 3. Juni 1. J. ist in der Ortschaft St. Geor-gem in politischen Bezirke Krainburg ein Scha-
denfeuer zum Ausbruche gekommen, welches 14 Häuser und 37 Wirtschaftsgebäude einäscherte.
Auch beinahe alle landwirtschaftlichen Maschinen und Geräte, mehrere Stück Vieh und viel sonstige Habe der unglücklichen Bewohner des genannten Ortes fielen dem verheerenden Elemente zum Opfer.
Der Gesamtschaden wird auf mehr als 190.000 K geschätzt und ist nur mit einer Versicherungssumme von 72.860 K gedeckt.
Die von der Katastrophe heimgesuchten Bewohner von St. Georgen befinden sich in äußerster Notlage, aus der sie sich mit eigener Kraft nicht zu retten vermögen und sind somit auf auswärtige Hilfe dringend angewiesen.
Zur Linderung dieser Notlage schreibe ich hiemit eine Sammlung milder Gaben im ganzen Kronlande aus. Spenden werden beim k.k. Landespräsidium, beim Stadtmagistrate in Laibach und bei allen Bezirkshauptmannschaften entgegengenommen, in der „Laihacher-Zeitung“ veröffentlicht und ihrer Bestimmung zugeführt werden.
čč. gg. dušnim pastirjem se vsled tega naroča, naj oklic oznanijo s prižnice, nabrane darove pa odpošljejo na označeno mesto.
61.
Nabirka darov za poplavljence na Solnograškem.
C. kr. deželni predsednik za Kranjsko je z dopisom z dne 25. maja t. 1., št. 1369/pr. poslal semkaj naslednji oklic:
V prvi polovici meseca maja t. 1. je preplavila mnogoštevilne občine Pincgavskega v kronovini Solnograški, posebno kraje Maishofen, Saalbach, Viehhofen, Leogang, Land Saalfelden, Niedernsill, Stuhlfelden in Bramberg povodenj, ki je glede na svojo obsežnost in s tem povzro-
čeno ogromno škodo naravnost katastrofalnega značaja.
Ceste in mostovi so razdrti, obširne ravnine rodovitnega sveta s peskom zasute in mnogo oseb je brez vsega svojega imetja.
Po povodnji povzročena škoda na javni in zasebni imovini utegne znesek Vl2 milijonov kron presegati. Ker je radi velike obsežnosti omenjene, posebno hude uime, ki ni zadela samo posameznih
oseb, temveč prebivalce celih občin ter jih spravila v skrajno bedo, zunanja pomoč nujno potrebna, razpisujem na prošnjo gospoda deželnega predsednika v Solnogradu in vsled pooblastila Njegove ekscelence gospoda ministra za notranje stvari sklad milih darov za žrtve te katastrofe po vsej kronovini Kranjski.
Darila se sprejemajo pri c.kr. deželnem pred-sedništvu, pri mestnem magistratu v Ljubljani in pri vseh okrajnih glavarstvih; razglasila se bodo v uradnem listu „Laibacher-Zeitung“ in odkazala svojemu namenu.
In der ersten Hälfte des Monates Mai 1. J. werden zahlreiche Gemeinden des Pinzgaues im Herzogtume Salzburg, besonders Maishofen, Saalbach, Viehhofen, Leogang, Land Saalfelden, Niedernsill, Stuhlfelden und Bramberg von einem Hochwasser heimgesucht, welches angesichts seiner Ausdehnung und der dadurch verursachten enormen Schäden geradezu katastrophalen Charakter trägt. Straßen und Brücken werden zer-
stört, ausgedehnte Kulturgründe vermurt und viele Personen ihrer ganzen Habe beraubt. Der durch das Hochwasser entstandene Schaden an öffentlichen und privaten Gut, dürfte den Betrag von P/2 Millionen Kronen überschreiten.
In Anbetracht der großen Ausdehnung des erwähnten Elementarunglückes, von dem nicht nur einzelne Personen, sondern die Einwohner ganzer Gemeinden betroffen worden sind, die fremder Hilfe dringend bedürfen, schreibe ich über Ersuchen des Herrn Landespräsidenten in Salzburg und über Ermächtigung seiner Exzellenz des Herrn Ministers des Innern hiemit eine Sammlung milder Gaben im ganzen Kronlande Krain für die Opfer der Katastrophe aJis.
Spenden werden beim k. k. Landespräsidium, beim Stadtmagistrate in Laibach und bei allen Bezirkshauptmannschaften entgegengenommen, in der „Laibacher - Zeitung“ veröffentlicht und ihrer Bestimmung zugeführt werden.
Čč. gg. dušni pastirji naj ta oklic oznanijo s prižnice, nabrane darove pa odpošljejo na označeno mesto.
62.
Verouk na realkah.
Na realkah v Ljubljani in v Idriji so imeli doslej v 7. razredu le po eno tedensko uro verouka. Ker se pa obsežna in važna tvarina ni mogla obdelati in pojasniti v tako tesno odmerjenem času, je ordinariat prosil, da bi se dovolili za verouk v 7. razredu na omenjenih realkah po dve uri na teden. C. kr. ministrstvo za bogočastje in uk je prošnji ugodilo in c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko je dovoljenje semkaj naznanil z besedami:
„Seine Exzellenz der Herr Minister für Kultus und Unterricht hat laut Erlasses vom 29. Mai 1912, ZI. 22.169, die beantragte Vermehrung der wöchentlichen Unterrichtsstunden in der Religionslehre in der VII. Klasse der Staatsrealschulen in Laibach und Idria von einer auf zwei Stunden wöchentlich vom Schuljahre 1912/13 angefangen genehmigt.“
63.
Raziskavanje po maticah.
Alojzij Ivaltenbrunner, magistratni nadofi-cial na Dunaju (Wien, XIII/10, Anton Langer-gasse 24 a) prosi, da bi se mu čimprej poslal
1.	poročni list Petra (Ivan Peter) Stemmer in Frančiške Haan. Poroka se je izvršila po 18. septembru 1801. Ta dan je nadporočnik Peter Stemmer dobil vojaško dovoljenje za poroko. 2. smrtni list sinu prejšnjih poročencev Friderika Leo-
polda Stemmer, ki je bil rojen 9. maja 1811. v Ivaplicah na Češkem. Bil je tudi vojak ter od 1.1831. neznanega bivališča.
Prosivec obeta za vsak list nagrade 20 K.
Kdor čč. gg. matičarjev zasledi zahtevane podatke, naj pošlje dotični list na zgoraj določeni naslov.
64.
Slovstvo.
Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. Izdalo škofijsko vodstvo M. D. v Ljubljani 1912. Založila Katoliška Bukvama. Tiskala Katoliška tiskarna. Str. 444. Cena: V platno vezan z rdečo obrezo K 150, z zlato obrezo K 2‘30, v usnje z zlato obrezo K 2'80.
Vsebina: I. Pravilnik. 1. Kratka zgodovina M. D. 2. Pravila M. D. 3. Odpustki in privilegiji M. D. II. Obrednik. III. Molitvenik (str. 163—439). Knjigo lepšajo tri krasne sličice.
Kraljestvo božje na Jutrovem. II. zvezek.
Izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem Device Marije. (III. letno poročilo.) — V Ljubljani 1912. — Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. Cena 20 h. Str. 20.
Vsebina: Sv. Rešnje Telo in naši misijoni. Ob 50 letnici Slomškove smrti. Obiski. Sestre svetega Rešnjega Telesa v Macedoniji. Slovenske usmiljenke v Macedoniji. Zveza bolgarskih misijonarjev. Vsakdanji kruli. Naprej za zmago kraljestva božjega! Letno poročilo „Apostolstva sv. Cirila in Metoda“ za 1. 1911.
65.
Konkurzni razpis.
Razpisujeta se župniji: 1. Vrhnika, 2. Bela nijo Belo cerkev pa na c. kr. deželno vlado za cerkev.	Kranjsko.
Prošnje za župnijo Vrhnika so nasloviti na	Zadnji	rok	za	vlaganje	prošenj je 27. julij
knezoškofijski ordinariat v Ljubljani, za žup- 1912.
66.
Škofijska kronika.
Podeljene so župnije: Sava č. g. Andreju Širaju, kaplanu v Vodicah; župnija Stan ga č. gosp. Antonu Žnidaršiču, župniku v Beli cerkvi; Podkraj č. g. Martinu Pečariču, kaplanu na Krki.
Prezentiran je za župnijo Sv. Trojica nad Cirknico č. g. Ivan Štrubelj, župni upravitelj istotam.
Imenovan je bil za župnega upravitelja na Knezoškofijski ordinariat v
Vrhniki č. gosp. Frančišek Vovko, kaplan istotam.
Portatile. Presvetli g. knezoškof je posvetil dne 31. maja večje število portatilov, ki so torej zopet na razpolago.
Umrl je preč. g. Lovro Gantar, dekan na Vrhniki, vitez Franc Jožefovega reda itd., dne 16. junija 1912. — Priporoča se čč. gg. duhovnikom v molitev.
Ljubljani, dne 22. junija 1912.
Vsebina:	52. S. Congregationis Concilii litterae circa dies festos. — 53. Facultates quod alienationem bonorum Re-
gularium prorogantur. — 54. Izplačevanje obresti državnih zadolžnic. — 55. Razkaznice za bolnice. — 56. Eternit. — 57. Letno poročilo >Apostolstva sv. Cirila in Metoda pod zavetjem Marije Device« za 1. 1911.
— 58. Novomašniki 1. 1912. — 59. Duhovne vaje. — 60. Nabirka darov za pogorelce v Šenčurju pri Kranju.
— 61. Nabirka darov za poplavljence na Solnograškem. — 62. Verouk na realkah. — 63. Raziskavanje po maticah. — 64. Slovstvo. — 65. Konkurzni razpis. — 66. Škofijska kronika.
Izdajatelj kn.-šk. ordinariat. Odgovorni urednik Viktor Steska. — Tiskala Katoliška tiskarna.