Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 hr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 20. februarija 1878 Obseg: O vremenskem prerokovanji. Kedaj in zakaj zemlja peša. (Dalje.) Še enkrat o poljskih miših. zbor Matice slovenske v Ljubljani 13. svečana. Književstvo slovensko. Pesmarica slovenska. Občni Ne mešajmo v • • narečij blizo. t Čemu ima biti zdaj kongres? — Volitve deželnih poslancev za Štajarsko, Koroško in Primorsko so Turki pred Dunajem leta 1529. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Kedaj in zakaj zemlja pesa Preroki vremenskem prerokovanji. vremena so se šteli in se večidel štejejo ae dandanes med take preroke, katere svet zasmehuje. Po dopisu si. ministerstva kmetijstva 17. dne t. m. družbi kmetijski Kranjski pa tudi vsem drugim družbam kmetijskim Avstrijskim se ima pa ta stvar tako pre-sukniti, da v prihodnje ne bode smešna, ampak koristna posestnikom polja, senožeti, nogradov, gojzdov itd. Učenostna naprava na Du naj i, ki se ukvarja z opazovanjem vremena (meteorologische Anstalt), je s pomočjo enacih naprav cele srednje Evrope prerokovanje vremena tudi za dežele našega cesarstva v svoje roke vzela ter se ponudila ministerstvu kmetijstva, da hoče kmetovalcem, obrtnikom in vsem drugim, katerim utegne }e za to mar, da kake dni naprej zvedö, kakošno vreme biti, taka prerokovanja vsak dan po telegramih pošiljati, se vč da za povračilo telegra-fičnih stroškov, ki utegnejo znašati za 30 telegramov na mesec kakih 10 gold. SI. ministerstvo kmetijstva poživlja v gori navedenem dopisu našo družbo kmetijsko, pa tudi kmetijske družbe vseh drugih dežel, naj nabirajo naročnike na take vsakdanje vremenske telegrame , poleg te na- bire naročnikov naj si pa družbe kmetijske tudi prizadevajo najti takih učenjakov, ki bi o vremenosti sodelovali z Dunajsko meteorologično napravo in jo podpirali. Ker centralni odbori družeb kmetijskih nikakor niso v stanu samotež zadostiti tej nalogi, je centralni odbor družbe kmetijske Kranjske v seji 17. dne t. m., katere so se pod predsedstvom barona Wurzbacha vde- ležili gosp. odborniki dr. Bleiweis, dr. Poklakar, dr. M. pl. Wurzbach, Witsch], Debevec in Brus, sklenil: prepise gori imenovanega ministerskega dopisa razposlati po deželi vsem podružnicam kmetijske družbe, vodstvom c. k. gimnazij Kranjskih in realke Ljubljanske, muzealnemu kustosu gosp. Dežmanu in dosluženemu realkinemu profesorju gosp. Peternelu, z vljudno prošnjo, naj bi to čisto novo podvzetje podprli s svojo pripomoČjo. Namen teh vrstic pa je ta > da po željah časti- tega centralnega odbora družbe kmetijske Kranjske že naprej opozorujemo dotiČne gospode na to, kar bo družba kmetijska v posebnih dopisih od njih želela. (Dalje.) ki ga varuje prehudega mraza kakor presilne živo od Avstriji. Imajo jih ondi toliko da vročine, preobilne moče kakor prevelike suše. Gojzd jih gornj Polj trpi po takem škodo na dve strani: od ene strani se mu jemlje živež, od drug odej Koliko more poljska miš škode učiniti ; po nje-kilogramov izračunal je slavni Busengol (Bouissingault) govern računu 1000 miš poje en dan 6!4 pšeniČnega zrna, po takem jim je o 8 dneh za hrano Skušnje na njivah in senoŽetih. Veliko težje je, kakor smo gori rekli, na njivah in Benožetih očitno pokazati, kako se zemlja izpije treba 50 kilogramov ali za 20 cel hektoliter Ve lika sreča je več ko dva dni. zato le to, da te miši ne morejo lakote strpeti "ane. Al , poginejo, če ne dobijo h od druge strani je grozna piodovitost poljskih miš; in izraolze, ker tukaj je tolikanj različnosti, da je težko ona je tri tedne breja in vrže 5 do 12 mladih in to se do dna odkriti resnico. Vendar se tudi tukaj ne manjka veljavnih skušinj. Te-le so sledeče: godi do 7krat leto in dan. Mladi so za sobni že v drugem } jkasnej plod spo v tretjem mesecu Vsaka zemlja, na kateri kmetovalec kaj pride- tako more ena sama miš v enem letu po svojem če f luje, to je, katero sili, da več rodi, kakor bi sama po trtem^in petem kolenu zaploditi 20.000 požrešnih miš sebi rodila, zgublja moč, ako se jej jemlje to ) kar J« različnimi sredstvi skuša se pokončavati ta mr rodila, in se jej ne povrača, kar se jej je živeža vzelo. A UUUWJ »U ÖV J^J «Ml WW JVj JW t UCit« ▼ «VAVf« / Obdelovanje zemlje, če se ne goojf, jo slabi od leta do ®tvo ponuja prirod čes; al brez dvombe najbolj vspešno in radikalno sred sama v h J ki leta bolj, in jo izpije nazadnje popolnoma ali v 50, 100 ali 200 letih , kakor je svet sam po sebi bolji aii alabeji bil. huj sovražnice, kakor: podlaši , vrana in še drug so mišim naj > kuna sova, jastreb t jez t lisica t Mišolovke se slabo ne 2. Lahka zemlja postane poprej nerodovitna ) ka- pi ačaj o , strupi pa so zajcem in drugim živalim To so izkusili, kakor Slovaški ,,Obzor" pripo varni. kor težka , suha prej kakor mokra, gorka prej kakor mrzla. duje, na neki grajščini na Ogerskem polj so našli na Čem več se prideluje, tem prej bo zemlja vdanih zajcev kamor so strup potrosili, drugi dan mnogo za- Kjer je mogoče opešala, ako se primerno ne gnoji polj de napeljati na 4. v v Gola zemlja poprej oslabi, kakor z rastlinami tudi pre or a t Polj 3. Dobro je in izorane miši z močnimi mefc- m miši potopiti, je to gotovo najbolj zaraščena. Ijami pobiti. To je skusil nek občinski odbor na Sta Sadeži, ki nimajo perja, kakor, na pr. žita jarskem • ft i I I • It i ' f It I • J V • M /1 I «« jaioacui, Äjoi so na en dan preorali s 50 plugi pviju, za plugom pa so stopali ljudje z zvezanimi metlami in Polj aii sadeži, ki bolj redko stoje kakor krompir, turšica in vsi drugi uiuij i cutvu otujt/, aaaui rvi uui^ii , tui oiv^a r öv r w «v^j,—«, J ~ ~ — v««u»i«i. m^nuiu. iu ki se okopujejo, zemljo hitreje izpijejo. potojkli izorane miši. Na grajščini Auersperga v Žlebu Rastline pa, ki zemlji veliko senco delajo, kakor priliko, detelja, jo pa še rodovitnišo storč. > na na Ceskem so to zimo ubili 10.000 miš Gosp. List. (f Tudi na koreninah sadežev je veliko ležeče, ali so veče ali manjše; sadeži z močnimi in globokimi koreninami, ako v zemlji ostanejo , zemljo manj izpi-vajo, kakor sadeži z majhnimi koreninami. Če tedaj več na polji ostane, manj se slabi 20.000 po zemlja; zato detelja njivo manj krompir in repa slabi > kakor pa gold. 1000, in črnega bora gold. 1000 se dobi pri podružnici Kranjske kme tijske družbe v Radečah (Ratschach) na Dolenskem triletnih smrek po Rastline, ki dalj časa potrebujejo za rast, iz- pijejo zemljo bolj od tacih, ki hitreje dozore, zato jo slabe ozimine bolj kot jara žita, popolnoma dozorele Znanstvene stvari. bolj kot še le zelene. Na bogati prvi pridelek sledi večidel slabi tudi Občni zbor „Matice Sloveoske t* bogat drug pridelek, na slabi prvi pridelek tudi slabeji Tako učč stare skušnje, po katerih bi se smelo drugi. misliti, da močen stan sadežev zemljo manj izmolze, kakor če je sad slab. Al temu nasproti pravi slavni učenik kmetijstva Thaer: „na prav bogati pridelek ozimine sledi vselej srednja letina jarega žita na v Ljubljani 13. svečana 1878. Vdeležilo se je zbora osobno 50 udov, volitve odbornikov pa po poslanih volilnih listkih blizo 300. Zborovanje je pričel prvosednik dr. Blei weis z govorom, dala lansko leto, obširnega in zanimivega v katerem omenja knjig, ki jih je Matica iz Letopisa zi- bogato letino jarine pa sledi srednji pridelek ozimine. Tudi žita so po krompirju aii pesi toliko slabeja, kolikor več se je krompirja in pese pridelalo. 10. Žita ogeršica, konoplje lan tobak, krompir Ji V/# JLJklCkf ugvl OIVU j auuv/^iju j 4«u J tU j Al VUi^li in drugi osipavni sadeži zemljo bolj izmolzejo, kakor nasproti pa je nobena detelja še rodovitnišo stori. Polje se hitreje izmolze ene sorte sad na njem prideluje. votopisa dr. Costovega in krasnih zemljevidov, s katerimi je slovenski atlant dovršen. Za prihodnje je že vredjeno za natis popotovanje okoli sveta; prof. Glovacki, dobroznaai strokovnjak v botaniki > pa tudi grah, grahorica, ajda, ne slabi celo nič, marveč jo 11. t ako se poredoma (Dalje prihodnjič.) se je ponudil, da spiše floro dežel slovenskih slovensko-hrvat8ka slovnica se izdeluje. Glede znanstvenega časnika se je oglasilo tako malo naročnikov in je došlo tako pičle tvarine, da si odbor ni upal pričeti izdavanja in Matici naložiti tiskovih stroškov, katerih bi bilo njo zadelo čez 320 gld. Zato naj v Se enkrat o poljskih miših. Poljski časnik „Czas" imel je letošnjo jesen dopis nem polji slovenskem. bi občni zbor sam pretresal to reč pri današnji s Denarno stanje Matičino je ugodno, kakor udje sprevidijo iz njenega računa, statira prvosednik, da obče z veseljem kon-se oživlja delovanje na slovstve- iz Plevne, v katerem dopisnik toži, da Ruse okoli miši skoro bolj nadlegovajo kakor Turki 7 vo- Plevne jakom so pregrizle jermena na puškah, torbe in obleko, blagajnik Vi l h ar pa bere sklep računa od 1. januarja Za tem gosp. odbornik in tajnik Prap rotni k obširneje poroča o tem, kar je omenjal prvosednik, gospod do konec decembra 1877. Iz njega je razvidno da Pri volitvi novih odbornikov bilo je oddanih 273 glasov. Izvoljeni so: Erjavec in Parapat (273), Vilhar vredno 11.4000 gold., in inventar, vreden 5700 gold, in dr. Zupanec (271), Zupančič Vil. (270), Kozler (268). Dohodkov je bilo 7874 gold. 48 kr., stroškov pa 4936 Majciger (266), Žoigar (264), Močnik (263), Krišper V. ima Matica premoženja v obligacijah 38.460 gold., hišo, gold. 75 kr., in sicer tajniku nagrade in za pisarne potrebščine 475 gold., za spise 1192 gold., za tiskanje (261), (256), dr. Jarc (260), Suklje (259), Kržič in Marušič Robič (255), Hubad (239 glasov). Nekoliko po- ) hišni stroški 297 gold. 55 kr., razni knjig in atlantov 2809 gold. 84 kr., za vezanje knjig samnih glasov so dobili drugi udje. 100 gold. 90 kr., "" ..... izdatki pa 60 gold. 94 kr., konečnega premoženja je proračunu so do- tedaj ostalo 58.497 gld. 74 kr. hodki za leto 1878. nastavljeni s 4721 gold; 58 kr., stroški pa z 870 gold., tedaj ostaja za izdavanje knjig 3851 gold. 85 k r. Proračun je odobril občni zbor. Pri razgovoru graja gosp. Jurčič poročilo o lanskem občnem zboru v zadnjem „Letopisu", v katerem se nekaj reči napačno poroča, rekši, da ni vredno tako poročilo spisovati in tisek za nj plačevati. Gosp. tajnik * Književstvo slovensko. zavaravanji proti ognju. Svojim Gornjeradgon- skim rojakom na razmišljevanje spisal Jožef Žitek profesor v Ptuju. Mariboru 1878. t Ta knjižica je pretisek članka iz „Slov. Gosp. n v odgovarja } rekši y da je poročilo skrčil, kar se je dalo katerem pisatelj svari Orebovčane, naj opustijo namen snovati okrajno zavarovalnico proti škodam ognja zato ker bi se grozno opekli, ako bi izvršili sklep Gornje- > 9 9 zato nikib. 9 ker je bilo poročilo že poprej natisneno v čas- Gosp. K r sni k graja „Gostov životopis", ki je Radgonskega okrajnega zastopa dne 17. avgusta 1872. prepriČavno besedo in po številkah dokazuje zgolj polemika proti mladoslovenski stranki in zopet le ponavlja že zdavnej pozabljene in poravnane reči. vose d ni k obžaluje, da prof. Urbasa ni tukaj * Pr-ki bi leta. izvedeni domoljub škodo, katera tila iz Orehovskega „pauernverajna Čani zavarovancem u Zato pre- smo prepri- sam zagovarjal svoj spis; tudi on je vesel, da je domačih borb konec, ki so žalibog nekdaj bile, a pisatelj se je moral postaviti spisovaje Costov životopis v ta- , da rodoljubni glas pisateljev ne bode ostal glas upijočega v puščavi pri vseh tistih, ki s treznim umom poduk preberö, katerega daje navedena knjižica. 9 ne pa v sedanje čase. On je hotel dr. Co s to da n j e pokazati tako , kakoršen jß res bil, in zato se v njem nahajajo tudi nekatere ostre opazke proti njemu in proti njegovemu očetu. Gosp. Krsnik odgovarja, da bi bil moral odbor skrbeti za to, da bi se bil izdal resničen životopis, prvosednik pa mu odgovarja, da životopisi so zgodovina osčb, zgodovina pa se ne sme nikjer kaziti, in da naloga odborov» ni premenjavati takih 8piSOV Gledč hrvatske slovnice Jurčič omenja , da je nepotrebna kakor je bila češka, in naj za kaj druzega . Mii se denar, ki bi se za njo potrosil, obrne boljšega. Slovencem se hrvaščine ni treba učiti iz slovnice. Gosp. Regali nasproti povdarja potrebo slovnice za prostej še ljudstvo, ki je večkrat v dotiki z našimi sosedi na Hrvatskem in se hoče učiti hrvatskega jezika. Gosp. Jurčič odgovarja, da naši fantje pridejo na Hrvatsko in se brez velikega truda naučč hrvatski govoriti. Pri glasovanji ostane resolucija Jur- Pesmarica sloveüska. * Šopek mičnih napevov za solo in dom. Nabral in vredil Fr. Stegna r, c. k. učitelj v Ljubljani. Tiskal in založil Rud. Milic. Pod tem naslovom je v ličnem tisku not in besed na svitlo dal v pevstvu vrlo izvedeni gosp. S te g n ar 52 pesmic, za šolo in dom jako pripravnih in na nobeno stran spodtikljivib. Poleg nekaterih narodnih pesem iz Stajarskega, Koroškega, Hrvatskega in Češkega nahajamo v tej pesmarici pesmi, katere so vglasbili Ahacelj, G. Richar, dr. Benj. Ipavec, dr. Avg. Ipavec, Kam. Mašek, Jos. Hašnik har 9 9 Avg. Leban, A. Stöckl, A. And. Praprotnik, Mir. Vil- Förster in drugi. To gotovo so firme, ki pričajo, da je izdajatelj pesmarico , ki jih je zvezal v navedeni dobro izbiral cvetlice čičeva. naj se hrvatska slovnica ne izdä 9 Prof. V o d u š e k priporoča resolucijo , v manjšini „šopek". Ker je cena tej zbirki nizka (30 soldov), se je nadjati, da sežejo ljudski učitelji in drugi prijatelji šolske mladine z veseljem po njej. Mi od svoje strani 9 naj odbor raje skrbi za izdavanje hrvatsko - slovenskega besednjaka. Gosp. Kljun pojasnuje, da bo, kolikor mu je znano, besednjak Slovencem bolj neumljivih besedi pridejan nameravani slovnici in da je zato resolucija Voduškova spolnuj emo le dolžnost, da jo toplo priporočamo slo- venskemu občinstvu. Dobiva se pri založniku Milieu tiskarju v Ljubljani. 9 nepotrebna. Pri glasovanji tudi ta resolucija ne ob- veljd. Za pregledovanje računov se po predsedni- Slovniška mrvica. Ne mešajmo narečij t kovem predlogu izvolijo gg Hafner. Žagar, Celestina in Za pronomen relativum služi nam: k ter i (kateri) Gledč znanstvenega časnika nek družbenik in pa nesklanjani ki (namesto: kaj - " hrv. - - J° imam 9 99 pismeno nasvetuje naj se raje >9 Letopis u deli knjiga 9 sto je imam (( pnm „knjiga, ki kakem dru- v piče, ki bi vsakega četrt leta prišli na svitlo, sno-in bi vstrezali zahtevanim potrebam , ne da bi se vsled tega Levstik. gem odnosniku naši slovarji: Gutsmanov, Murkota itd. nič ne ved6, in ne jemlje ga v misel ni Metelko ni Res stroški Matičini pomnožili. Nek drug ud tudi pismeno d i al bi, zarad Je 9 svetuje povikšanje letnine na gid. 9 gosp. Navratil vatski: ko j i 9 pa je za izdavanje časnika. Dr. Blei weis našteje , da so neki zlasti štajerski pisatelji premene že davno kjekod zapisali hr-koja k oje, morebiti ne čuteč iro- razne zadržke: pičlo število naročnikov, pomanjkanje po Preširnovem svetu: „Ne bodimo šalobarde! mje uzmat? se učimo od bogmejev. a vrednika in potrebnega gradiva ter se strinja z nasve- nikoli hvale vredno 9 laga 9 naj . Gosp. Jurčič potem predse znanstveni Časnik za zdaj dene ad acta, torn o razdelitvi „Letopisa redki, ni bilo bati se ali, dokler so taki To mešanje ni bilo primeri ostali dokler ne pride ugodnejši čas za-nj, in da naj se )9 Le- da priliko Škode; ali zdaj nam htelo v navado zaiti. Je podoba, kakor Goriška ,,SoČa" 9 na 9 čemur se mora človek čuditi, že skoraj raje Kako 9 more „Soča u to opra- topis" razdeli v 4 snopiče, katerih bi se vsakega četrt piše k o j i, nego kateri. leta eden razposlal. Gosp. Solar nasvetuje, da bi se vičiti? Kje v Posočji ali na Krasu se moli: „Oče naš, članki v letopisu ne trgali, ampak da bi se objavili k o j i si v nebesih?" Pisanje: k o j i namesto kateri vselej celotni. Oba ta predloga se enoglasno sprejmeta, ni za nič bolje od pisanja: sto namesto kaj; mi pa * smo kaj kavči ill ne stoka vci. Ne bodimo torej Pa zopet ni nihče drug sprožil te konference, kakor V • • a . .. a • . . • . . m e š a v ci! ravno Avstrija. Cemu za božj Politične stvari. ko vsak Rusij 7 k ni gluh in slep s privoljenjem Nemčij ) shod diplomatov vidi in sliši , da ravni s Turčij tak ) kakor po slavnih zmagah sme. Bo li ta shod zato, da bo E Cemu ima biti zdaj kongres? Premirje je, orožje ne rožlja in krik vojevajočih se ne razlega po bojišči. Tem glasnejši pa je vriš diplomatov, ker vsak le predobro ve, da homatij na jugu ne bo še tako brž konca. Tisti, ki so prej mirno gledali dvoboj na jugu, hočejo zdaj skup stopiti in morda celo diktirati miru pogoje! Ali ni to res čudno, ne rabimo ostrejše besede? ropska diplomacija pritrdila početj Ru in odobrila azdrtje Parižke pogodbe? Ce ma ta namen . Hiiuuv i w tuja ia u*tucu , potem je popolnoma nepotreben, ker bo Rusija tudi brez te pritrditve porabila vspehe svojih zmag. Ako kongres me namen i ui ti t uaui^u , RuSlji lu Ul auitl , UU iižtBI jska, katere stroške bo plačala Avstrij pa ta to braniti, bo nasledek tega Avstrija ni tako sama zä kakor Angleška Av da strijski minister unanjib zadev mora vedeti, da bo to kar v imenu cesarstva obljub } tudi pol f Turčija leži razbita pred nogami Ruske armade in se mora pokoriti za svojo trdoglavnost, ki jo je kazala Evropskim oblastim o konferenci v Carigradu pred začetkom vojske. Sultan je sam vojskoval se z Rusom gleška se lahko širokousti in žuga z besedo ne bo kmalu prišel t ker k pred nos. Drug An jej je z > Avstrijo. Brž ko začne žugati, bo jej ob vseh strančh jej morda ne de polno sovražnikov na nogah To tedaj mora tudi sam sklepati mir; vedenje Ruske di- lalo preglavic, ako bi bila v stanu vsem se vbraniti in da se vmes v plomacije, ki noče nikomur dati pravice vtikal, je popolnem opravičeno. Evropska diplomacija se sklicuje še vedno na Parižko pogodbo, češ, da ni nihče dovolil niti ukazal Rusiji, začeti s Turčijo - . vojsko; to sklicevanje pa je že davno prazno, Parižka naJ.ga 08nuJeJ nnr#A J Kn i a Uiln MniviJtifn xy laf A m V% i r\ »i JjO 80 RllSkö Stfllcl SC SDGSi edi med njimi iti svoj tega ne vemo samo mi, to vedo tudi ) pot vedo Da pa temu ni kos Kaj bo tedaj s kongresom , drug 7 in zakaj ga je ravno Avstrija sprožila? Ce je Angležem kaj ležeče na njem, nikakor pa ni treba, da bi Av sami ? pogodba je bila razdrta v istem hipu 7 pekla za-nje Peštu sicer pravij 7 da 7 če čete prestopile Pruto. Ce ss poročne oblasti tačas niso upale na noge, morajo umolkniti zdaj, ko Ruski car po tolikih žrtvah zahteva, da se njemu samemu prepusti pravica poravnati se s Turčijo. Velevladarjema Eropakima Rusiji in Nemčiji se je vojska s Tur- bi Avstrija pričela vojsko, se jej pridruži brž Angleška bosa in kaže le, da se Magjari Rusa boj Al ta isti pravici bi lahko Ruski časniki pi Po 7 V jski z Avstrijo imela na svoji strani Nemčij da bi Rusij ško, Rumunij Srbij > Crnogo 7 La in Bog vedi, koga se. 7 tedaj bo mir prav tako sklenjen in Gorčakov hotela, in gotovo Čijo potrebna zdela kakor bosta Bis mark že davno se dogovorila. Tu ne izda zabavljanje in modrovanje nič, tu govorč dogodbe, in če kje velja izrek Konec take vojske se dä že prej vedeti ravno tako kakor so modri diplomati že prej Rusko-turške jske vedeli, kak } bo konec 7 ki zdaj tudi drugim očiten Razen tega ima Avstrija še poglaviten vzrok j» facta loquuntur a 7 velja o vzhodnem vprašanji gotovo. novo katerega bi se morala skrbno ogibati kongresa; 7 IZ Prijateljstvo med Nemčijo in Rusijo ni še 7 7 ampak vtrjeno že po raznih dejanjih. Leta 1866. je bila Rusija prijateljica Nemčiji, isto tako leta 1870. njena reserva. To je nemški cesar Viljem sam javno pripoznal ko je zvedel o prvi nesreči Rusov pri Plevni; namreč svojim generalom: ,,Gospodje, je tepena naša notranja politik prišlo na tem kongres na Kako vrsto ta je bi bilo, ako bi d je? Kaj bi rekel Andrassy, če P bi z ozirom na rekel JQ sedanje razmere Gorčakov potegnil se za S Bismark pa za Sedmograške Saksonc An nasa reserva a drassy bi pač mogel reči: deva", al to bi malo izdalo 7 To naša notranj za- > Vkljub temu pa ravno zdaj, ko ima Rus svojega nasprotnika pod nogami, začno oticijelni listi Dunajski in Peštanski plat zvona biti in Avstrijo priganjati vojski! S čem? prašamo. Po Andrassyevi omahajoči konferenci glede Slovanov in kristj kajti tudi Turki so v zadnj tako rekli ; vendar danes vse drugače pa 7 v Turški hiši bodo red naredili drug Avstrija bi tedaj igrala se z ognjem, če bi hotela poiitiki je Avstrija, ako res ni več v triearaki zvezi, res tako daleč prišla, da nikjer nima nobenega prijatelja, pač pa nasprotnikov spred in zad in ob straneh. j jo davno to, kar Je > zdaj predrugačiti Za-nj ni zdaj druzeg t kakor pasiviteta, da pusti na jugu vse pri miru; s tem utegne popraviti to, kar je prej grešila s pasiviteto Kam se tedaj hoče ganiti? Ce gre proti Rusiji prime Nemčija zadej , ob strani pa Lah, največ po krivdi Magj ki v ze preži na-njo in čaka migljeja od Nemčije, da skoči po nji. Takrat, ko se je pričela ustaja na jugu in so tlačeni Avstrijo klicali na pomoč, je bil Čas za odločno akcijo, Avstrija bila bi postala odločna prijateljica Rusiji in to bi jej bilo gotovo le na korist, bila bi zdaj tretja Volitve deželnih poslancev za Štajarsko, Koroško in Primorsko se bližajo. Ker imajo deželni zbori po vladnem naznanilu se v zvezi 7 ne pa zagozda v močnem deblu, stiskana od pričeti med veliko nočjo in binkoštmi, se samo po vseh strani. Se vč. da se tudi takrat ne bila smela azume. da bi malo tednov je do novih volitev, razen ravnati po volji Magjarov in drugih turkoljubov in po- volitev za deželni zbor Kranjski, kjer so se izvršile že staviti svoje vojne nasproti Rusiji; to bilo že tačas prav tako nevarno zd njo, kakor zdaj, ko, če stopi na noge, Rusu •v* nejsi za narodno stran 7 -- J® skoro ne more stopiti proti drugemu, kakor proti cije par glas ki je pa zdaj po slavnih svojih zmagah mogoč- Zdaj SI ko prej, skoro nepremagljiv. lani, kakor je znano, nesrečno tako imenovana „liberalna" klika s podpo ker birokra večine dobila čaka volilni boj na S t a j ar s k e m 7 Koroškem in na Primorskem Goriškem j \J UJ j OÄUI v UÜ J^l UUJO^ljl » • " V A v u » v AXI, ^ * • v * w " v V ^ —- -7 — - In vendar so se oglasili zopet tisti nesrečni ljudje, žaškem in v Istri) deloma z „liberalci" nemčurskimi, ki Avstriji še niso nikdar nič dobrega svetovali, ter jo deloma z „liberalci" lahonskimi. Ta boj bo ondi še hočejo vsak način spraviti v zadrege. J J^ " —v«««.*..-----. ~ _--- sedanjih težavniši, ker SchmerKngov volitveni red dela jim še razmerah ni za Avstrijo' nič nevarnjšega, kakor to, če veče težave kakor Kranjcem. In zopet se bodo šopirili se hoče vtikati med Rusa in Turka. Že sama beseda „liberalci" s svojim gni m liberalnim )7 konferenca" ni za nikogar strašnejša ko za Avstrijo, spodarstvom in volilce s to „dobroto" na limanice lovili, podtikovaje n a r o d n i m in „klerikalnem" poslancem z a p r a v lj i v o st in sto druzih vragov Treba tedaj, da se voiilci na Sta j erskem, Koro- znaša 12.000 puške, pa še drugo orožje , katero so vzeli nerednim Turškim četam. Število najdenih bolnikov škem itd. ozrejo na preteklih let > ko je, na pjiliko E v r o p in ranjencev Donavska Ruska ar- > mada iz začetka vojske noter „liberalna" nemčurska stranka gospodarila na Stajar- kom vzela 15 paš, 113.000 skem in Koroškem, in da presodijo, ali je laž ali resnica, ših topov, 9600 šotorov in nič podpisa premirj Tur kar čenčajo liberalci. Slov. * kov, 606 večih in manj akor 140.200 pu m Gosp. šek Angleške sisteme in 24.000 könj. Nerednim Tur „kji^/t. je že po številkah svetu pokazal škim četam vzete puške, samokresi in jatagaui t dobrote" liberalnega gospodarstva v deželnem zboru 200.000, Čerkesom so vzeli 13.000 sulic in bodal ^UUUlUtg iiüCii aiuu^ si guo^uuaiöiva v ^ uvi u u\J\J %\J\J\J ^ vCriVcöUUJ ÖU V ZjKZI Štajarskem; nadejamo se, da njegove besede niso vilo privojskovanih zastav padle v Savino, ampak jim v spominu ostale, da ved6 ljuliko ločiti od pšenice, ko pride čas volitve. v Azij > tako tudi v Evrop i tud ob siln nasajo Šte- eliko. Kakor navi so Ru našli velike zaklade soli, kruha in rajža. Streljiva so Turki Kämt. Volksst." pa je te dni visokospoštovani imeli povsod neizmerno veliko nakupičenega in med tem patron, t Ijuaiun i j/« »v uui ■ v.u. iLuvu jiuvouu uuifluivi li v/ vciiau aarvupiljcuc^i rodoljub A. E. svojim rojakom na Koroškem tudi v sila veliko smodnika in pa nad 500 milij številkah pred oči postavil gospodarstvo „liberalcev" v kajti pri vsakem vjetem Turku so našli okoli 70 patron deželnem zboru na Koroškem. nomSUofa * tt^i»™™ ^ ^ — ^»^~~ «irz„:„ Naj nemškega sestavka našim Slovencem poslovenimo nekoliko vrstic. Kolera se je Afriki) kakor se gl poročila iz Kaire Na vprašanje: kaj je sad novošegnega libe- na grob preroka Mohameda ralnega gospodarstva pri nas na Koroškem, * Angležki Študentje v pričela med Turki, ki potujejo v Meko Angležki Študentje v Londonu so, kakor Ma odgovarja „Kämt. Volksst." s sklepi deželnega zbora ske softe, začeli rogoviliti s klicem: na boj zoper Rusa! dne t. m. se je po ulicah Londonskih zbralo kakih Celovškega, v katerem ogromno večino imajo liberalni nemčurji, ia pride po nadrobnem naštevanju deželnih 3000 študentov in stroškov do sledečega poročila : „Konečna pesem denarstvenega gospodarstva liberalnega deželnega zbora se glasi tako-le: Leta 1863 se je za vse deželne potrebščine potrosilo 298.709 goldinarjev, do k lade so znašale 48 gold, na 100 gold, davka. Za letošnje leto so deželne potrebščine preračunane pove vojsko Rusom jalo s krikom , naj Anglij na- Zgodovinske stvari. na 564.787 gold. d o kl ade pa znašajo 78 gold, na Turki pred Dunajem leta 1529. 100 gold, davka. Po takem so se tedaj pod gospodarstvom liberalne zborove večine na Koroškem deželni stroški pomnožili za 95, deželne priklade pa za 63 Priredil M. Molek. Tako (Dalje.) ljubi čitatelji, smo s prvo oblego Dunaja odstotkov. Vrh tega pa je ta liberalna večina na Koroškem brez vsega upora, marveč še z veliko radostjo P° Turkih pri kraji. Naj poročamo zdaj o drugi leta ustavno pravico, iz deželnega zbora voliti državne poslance , žrtvovala gospodujoči Dunajski nemški stranki!" Namesti druzih podukov slovenskim volilcem, kako naj se vedejo pri prihodnjih volitvah za deželni zbor, jim na srce poklada dogodbo rajocega kneza Kur Hes- 1683. Turki v drugič pri Dunaj i. (1683.) teku časa v kakih 149 letih se je na Dunaji mnogo spremenilo. Mesto se je po večem popravilo ter poprejšnjo podobo zelo zgubilo; potrebna senskega, kakor jo popisujejo üc^a KLLc&a nur iiea- r * — — r^^^~w ~w^ Neue Weckstimmen." vtrdba se je dovršila in mesto na okrog se razširilo. Rajnki knez pišejo je bil mož malo besedi > pa, p kar je kdo drug rekel s tremi besedami, je on rekel Dogodba je bila ta-le: Nekega dne so prišli z eno. njemu potožit mu poßlanci njegovega ljudstva kako župan njih ž njimi strašno grdo ravna, našteli so Dosti, res dosti resnih in žalostnih let je minulo pa ni ga bilo hujega kakor ravno leto 149. po prvem obleganji. Prišel je v mesto še veliko nevarnejši sovražnik f kakor je bil Turek t morilka kuga namreč. mu vsa njegova početja. Knez je može mirno poslušal } Per6 se brani zapisati vse žalostne prizore in ne potem pa je svojemu služabniku ukazal, naj jih pelje v profozovo sobo, pa vsacemu 10 gorkih palic na gu-zico namaže. Možje, to slišati, ostrmijo, češ, kako da izrekljivo trpljenje nesreče bilo je brez konca in bodo oni tepeni, ki so le prišli pomoči iskat zoper silovitega župana? „Da, da! — odgovori jim dobrovoljni knez — Vi zaslutite tepeni biti, ker ste že dvakrat si prostovoljno tega župana volili." In služabnik knezov jih je peljal v odločeno sobo, pa vsacem po kraja. Cel6 cesar Leopold je bežal iz Dunaja v Prago na Cesko z vsem cesarskim osebstvom, ž njim pa je šlo tako rekoč zadnje upanje Dunajčanov. Neusmiljena kužna pošast podaviia je po Dunaji in v predmestjih nad 122.849 ljudi; divjala in razsajala je pa tudi od januarija do novembra meseca. V spomin rešitve te hude šibe postavljeno je znamenje sv. Trojice povelji knezovem 10 odmeri! ) kajti » kdor si sam iz lastne na „Grabnu". volje nakoplje težavo, ne sme se pritožiti, ampak pomagati si mora sam in težav si ne kopati na glavo." tako sklepa „Kämt. Volksst." svoj čla Omeniti moramo > da Je bil v tem žalostnem času Voiilci! nek če letos zopet volite poprejšnje liberalne poslance, spomnite se kneza Kurhesenskega in njegovih podložnikov! Mnogovrstne novice, edini angelj varuh za Dunajčane knea Ferdinand Viljem Evzebij Schwarzenberg. Vse je bežalo; le on je ostal, vzdrževal red, preskrbljeval reveže; bil je pravi usmiljeni samarijan. On je bil tisti dobrotni knez} ki je 5 let pozneje pri drugem Turškem obleganji s jsvo-jim zlatom toliko koristil Dunajčanom, kolikor Sta-remberg z mečem. Dunaj pa je bil komaj rešen hude morilke kuge, * skovali. Kaj so si Rusi v celi vojski od Turkov privoj- in že ga je jela stiskati druga nesreča. Po vladnih poročilih so jim vzeli v Aziji Nazadovoljnost Ogrov. katero so menili zadušiti pro- 662 topov (kanon), 16.000 šotorov in 42.000 pušek z s tem, da se le velike puntarske glave kaznujejo ogromnimi zakladi provijanta in streljiva; konj so do- vzročil je veliki nemški križanik (poglavar nemškega bili 18.000. V to pa niso všteti jatagani, samokresi in reda) Janez Gašper zAmpingena s prenaredbami » 8 katerimi oni niso bili zadovoljni in so zato pričeli upor. Načelnik Ogerskih puntarjev je bil Emerih Te-kelyi, ki je kmalu s svojimi privrženci si bil velik del dežele prisvojil. Zdaj se je ponudil Turškemu sultanu za podložnika ali vazala, ako mu pripomore, da bo Ogerska popolnoma njegova. Magjari so že od nekdaj za Avstrijo velika nesreča; oni so kakor srboriti otroci kakega očeta, ki ga hočejo iz hiše suniti, da bi sami gospodarili. Tudi Lüde vik XIV., kralj Francoski, držeč se starega načela svoje vladarske hiše, da „Avstrija se mora slabiti" — podpiral je Tekelyia in nabral si je na Poljskem oddelek prostovoljcev pod Francoskimi poveljniki. Cesar Leopold je iskal zaveznikov; nemške dežele so mu obljubile tudi res zdatno pomoč. Za polaj-šanje vojskinih stroškov poslal mu je bil tudi papež po svojem kardinalu Cibo tu menjico, vredno 1 miiijon in 200.000 kron. Tudi po deželi so se delale silne priprave za brambo Dunaja. Plemenitaši in duhovniki po vsem cesarstvu morali so stoterni del svojih prihodkov odrajtovati kot vojni davek. Včliki vezir Kara Mustafa je med tem že odrinil proti Avstriji s silno armado, z 275.000 vojaki in z vso vojno pripravo; kot napovedovalce boja poslal je naprej predrzne Tatarske čete, ki so morile in požigale, koder koli so hodile. Kolik je bil strah na Dunaji, popisati se ne dd! Ko se je od daleč videl plamen požganih hiš in Še gorečih vasi, ko so nebrojni pribežniki preplašeni pripovedovali, — da Turek nikomur ne prizanese, ne starčekom, ne ženam, tudi otrokom ne, in da so jih na tisoče že v sužnost odpeljali — le kdor je Tekelyiu pokoren , je varen — sklical je cesar tajni svčt, izvolil grofa Ernest Rudiger Štaremberga za poveljnika na Dunaji; za pomoč mu je dal še nekoliko izvedenih mož v tajni vojskini svet. Ptamteči ogenj je kazal, da ni je več rešitve, ne proti Stajarski meji, ne ob desnem bregu Donave. Sklenilo se je tedaj : cesar naj beži čez most proti Kremsu in Lincu. Mestni zbor se je bil sklical na 7. dan julija meseca popoldne v cesarski grad. Tu je priporočal cesar prav prisrčno županu L i e b en b e rg u in mestnemu sodniku Schusterju, naj se Turku v bran postavijo vsi, kolikor le morejo; zagotovil ju je, da hoče pomoči kmalu poslati. In cesarica vsa objokana pokaže meščanom petletnega cesarjeviča Jožefa ter jih milo prosi, naj se ustavijo sovražniku pogumno, kar le morejo. In meščanje globoko ginjeni prisežejo, da so pripravljeni preliti kri do zadnje kaplje za slavno cesarsko hišo in blagor kristijanov. Po tem pride ob osmih zvečer na tihem mestna straža, kakih 200 mož, ki so cesarjevo rodovino spremili čez most in jo spremljali proti severo-zahodu v Kornneuburg, kjer so za slavno gospodo komaj nekoliko j a j i c dobili in jo hude lakote rešili. Temna in soparna poletna noč se je čudno rude-čila od plamena, ki se je Kamaldulenškemu samostanu nasproti na Kahlenbergu vzdigoval v zrak proti nebu. Še nad Line (na gornjem Avstrijskem) so Tatarske čete, gotovo najete in podšuntane od nezvestega Tekelyia — podile cesarsko rodovino, toda brez škode! Dokler je bil še cesar v mestu, bilo je zarad njega še dovolj srčnosti videti; al up in tolažba sta upadala Dunajčanom, ko so zvedeli, da tudi on odrine za svojo družino. Zdaj je želel vsakdo uiti, in res je bežalo sem iz mesta v pol dnevu čez 60.000 ljudi. Plemenitaši vpregli so naglo konje in se iz mesta odpeljali pustivši vse imetje. Bogate in premožne Dunajčanke so silno veliko blaga naložile na vozove in konje presilile , da so onemagali in na tla popadali; zgubljeno je bilo vse, prišle so sovražniku v roke one, njihovi otroci in vse blago. Sest celih ur je šel voz za vozom iz Dunaja; prej si nihče še misliti ni mogel, da se v mestu toliko konj dobil Meščanje so iz mesta odhajali, kmetiško ljudstvo pa notri prihajalo zavetja iskat. Veliki poveljnik (v mestu) v silnem strahu za živež, kako bi preživel v mestu ostale, pa je ubranil dohod ljudi iz dežele, dal je 9. julija mostove podreti in mestna vrata zapahniti. 8. julija začeli so DunajČanje nekoliko lože dihati, ko je vojvoda Lotrinški z 11.000 hrabrimi vojaki od Sent Marksa z godbo^in bobni pri „Štubenskih vratih" v mesto prišel, pri ,,Škotskih" pa zopet odšel in se naselil na Taborski loki, da bi se združil z drugimi 12.000 pešci, ki so po Moravskem polji sem šli. (Dalje prihodnjič.) Nasi dopisi. Iz Rusije 11. febr. —77. — Nazadnje tedaj skozi mračne oblake, ki so nam skrivali sedajnost in prihodnost, je zasijalo solnce radostne nade. „Praviteljstvenni Vestnik" nam je prinesel pogoje ne samo miru, ki se bo sklepal v Evropskem kongresu, ampak tudi pogoje premirja, ki je delo Rusije in Turčije brez Evrope* Ti pogoji presezajo vse naše nade, katere smo mogli imeti s teh por, ko so se začeli o njem pogajati. Kaj Rusi mislijo o današnjem položaji, kakor se je zdaj objasnilo, bodo čitatelji „Novic" najlože sodili po vvod-nem članku poslednjega lista „Moskovskih Vedomosti". One govorč tako le: „Sklenjeno premirje je vredno zimskega, v zgodovini brezprimernega prehoda naših armad čez Balkane. Težkih žrtev je stal ta prehod, vendar — blagoslovite spomin padlih junakov! — oni so odkupili še veče žrtve, ki bi bile sicer potrebne. S temi udarci, ki so sledili drug za drugem z neverjetno hitrostjo, je kampanija resnično končana. Naš protiv-nik se je zgrudil v onemoglosti. On se je udal vsem pogojem, ki so ga popolnoma dali v našo vlast. Samo premirje je nekrvava skromno objavljena, pa zato si« jajnejša zmaga. Pri prvem sporočilu o premirji, kdo je mogel ceniti njegov pomen? Turki popuščajo prido-navske trdnjave , sovražno delo prenehuje , prej kakor je sklenjen mir, o katerega pogojih čujejo se razne govorice, druga drugi navskriž. Al Rusija ni bila zavezana, kakor so si domišljavali Angležki ministri, vsemu svetu razodevati nadrobnosti svojega pogajevanja s Turčijo. Turki tudi so si šteli za svojo dolžnost biti pohlevni. Mi smo privolili v to, da bomo sklepali mir v konferenciji držav; al nikdo ni mogel tirjati, da bi mi sklepali premirje po ukazu druzih držav ali pa po želji Anglije. Turčija, ki je obupala nad svojimi prijatelji, se je popolnoma udala v roke zmagovalca; ona je položila svoje orožje k njegovim nogam in mu je vročila vse ključe svojih tdnjav. Lahko je razumeti neizmerno britkost, s katero so Angležki ministri pričakovali nadrobnih sporočil o premirji; lahko je razumeti ropot in šum v Angleškem parlamentu, o katerem pripovedujejo današnji telegrami. Oni so prejeli sporočilo, da premirje je sklenjeno, a med tem jim njihov Carigraški poslanec Lejard s strašnim trepetom čez Bombej in Indijo pošilja sporočila, da Rusi ae vendar pomikajo naprej in se približujejo Carigradu. Rusi so se primaknili k Carigradu skoraj le na- atreljaj daljave in Turki jim prepuščajo linijo obrambe bili tudi v prvostolni cerkvi in sicer gimnazij v petek svoje stolice. Na drugem mestu so se približale Ruske realka pa v saboto. Cerkev je bila črno opravlj armade z dveh strani k Gali polj i in sultan bode sebno so se odlikovali presbiterij iu obe galerij Mrt f 7 zdaj težko dal brez Ruskega privoljenja firman za vstop vaški oder je bil primerno visok, dostojen in bogato Angležke flote v Dardanele. Premirje nam je dalo svetlj Doneske za črno opravo je nabiral poseben ne samo pridonavske trdnjave, ampak tudi še kaj dru- odbor in že pred nekimi dnevi nabral 500 gold kar slava Bogu! zega, znano. meje skoraj do Varne do danes nikomur ni bilo tukajšnjemu „Goriziano* našo vla8t je prešlo pomorje od naše podarila prevzv > tako gosp dškof kar trn v peti. Največ sta ) gosp. grof Cham našo predbalkansko armado oskrbovati po morji z vsemi da nam bo lahko bor d, kateri se je vse 3 dni vseh obredov udeležil Na Preniu sveč * {Poslano.) Gosp. Anton potrebščinami. V naših rokah so luke Burgos in Mi- lenčič, mlinar in posestnik v Kiiovčeh dija, tako, da imamo zvezo po morji tudi Dolg Va- časa z naso za- balkansko države. je vrezala prav v srce Turške naših rokah je vse obrežje Marmarnega armado, ki se sem mislil, da ste miroljuben in vsacemu človeku pra vičen mož; al skušnje mi pričajo, da to ni tako. sem mislil, kako kedaj bi bil jaz Vam Mislil najmanjšo morja skoraj od Carigrada do Šarkijeja, ki leži na krivico storil, da me že več časa pri ljudeh osipate s psovkami, katere na tem mestu se imenovati ne morem m na morji prav na vratih Galipoljskega polotoka drugi strani polotoka od Ursije je v naših rokah Egej-sko pomorje do Makre. Ker druzega vzroka ne vem ? Komur je znan zemljevid Balkanskega polotoka, ta mojo čast zagnali , kakor to kaj bi se bili Vi v da \j , u» sem se mism aouiu, ljenja, kolikor mi mogoče, ženiti ve } kaj to pomeni Naj prosijo zdaj Angleški ministri v svojem jaz očitno pred Vam hočem na Vaša hladnokrvno odgovoriti. Ako ste hoteli dekle, katero sem parlamentu izvanrednega kredita! Mi želimo lordu Be- veste pridobit > vsem imeli konsflldu, da dobi šterlingov na kupe, da svetom snubil, bratu svoje ne- bili kot pošten mož očitno in poplača stro- dostojno pred njene stariše stopiti. Al Vi ste v ta na- ške svoje perfldne neutralitete. Zdaj mi lahko celö to men se poslužili krivih poto želimo, da bi Bekonsfildovska Anglija ne ostala samo povem, nepoštenih sredstev ali } da Vam naravnost Zdaj pa Vam prosta yVAl ULI V/ J v*« V/ * AV » ^ " ^ Q j ** w v w ~ —' » ~ f w ' v w ) " vr w vv Vw f ' V*l% J J7 T U »JU J U ^J L VS VJ V C pri jalovem groženji. Naše delo bi se bližalo h koncu, pot do nje; jaz sem se Vam umaknil; zato zdaj na noge, stari! Pravijo, da nekaterim ljudem sivi lasje v pozni ako bi Angleško kraljestvo teme s pozlačeno streho le-t6 kraljestvo, ki cvete z goljufijo , ki se redi z na- starosti postanej siljem , mrežami ki je objelo ves svet s svojimi malopridnimi ako bi le-to kraljestvo brezvestnega ko Vam stara Vaša kri spremenila se lasje niso postali črni t v mladenško In zato, ker je mladenška kri nemirna in burna, ste se v me zagnali, čeravno bi psovke, s katerimi mene Vi varstva prejelo zasluženi udarec! Položaj naš na Balkanskem polotoku je zdaj tako mogočen, da nas cel6 osipate, se bolje dale obrniti na Vašo hišo. Ste me a Vaše AOUOagiii ^uivtuau j V ** v* gm J lu v/^v/vvu y um umu vviv V^ijju tu y wv/ijv UMAW \j KJ L uc lil JU C* V aCU UIOV/t nič ne straši Evropska konferencija. Delo naše je v razumeli? Več Vam na tem mestu iz spoštovanj —— ——" starosti ne rečem — --- rokah našega blagoslovljenega vladarja. > in Dunaja 17. sveč. to tirjam , da me vprihodnj tukajšnja, ki se je lani preselila skoraj na sredino Dunajskega mesta (Rothenthurm Strasse, 12 v 1. nadstr.), imela je v svojem novem, krasnem prostorji redni veliki zbor za lansko leto 31. januarija t. 1. o predsedo- Slovanska Besed a" popolnem pri miru pustite, sicer Vam bodem z drug baklj posvetil Anton ZnidaršiČ, poštni odpravnik hodnj Bizovika. (Narodna čitalnica naša) napravi pri nedeljo, 24 new Buvi nek lauoav v*, jnuuauj« *. v f/iwu^w uvvvijv, wt. m. veseiico s plesom, u vanji svojega prvosednika, grofa Jana Harach-a. teri vse svoje ude prijazno vabi. Začetek ob 4. uri po Čistega imetka jej je ostalo 2416 gold. 81 kr. Za nä- poludne. Za neude je vstopnina 20 kraje. ka rodno gledišče Pražko nabralo se je 221 gld. jih večernih veselic bilo je deset, ob Več- četrtkih pa „jour fix". Časnikov se je nahajalo v čitalnici 31: 14 po- litičnih > leposlovnih, 8 neslovanskih še znanstvenih (po jeziku: poleg južno- dekdn umrl. Smarije 17 sveč gosp Matija Brolih Včeraj Odbor. naš preČastiti smrti za mrtvudom 23 slovanskih, med katerimi 65 let star. Duhovstvo zgubi po em vrstnega Srpska Zora", ,,Srbadija", „No-„Slov. Narod"). Razen časnikov ima „ Slo- slovanskih: ,,Obzor", „ možaka, narod iskrenega rodoljuba. Bodi mu zemlj lahka ! Ljubljane. Za rajneega papeža je bila v petek vice" pa vanska Beseda" tudi obilno knjižnico , iz katere poso- tudi tukaj, juje družabnikom mnogo knjig vseh narečij slovan- cerkvi od gospoda knezoškofa z veliko asistenco peta kakor v glavnih mestih vse Avstrije, v stolni skih. Poprejšnjega prvosednika izvolili so si na novo slovesna črna maša y kar ploskaje (,,per acclamationem"). Med 18 novimi niki c. k. pri kateri so bili pričujoči zastop- in mestnega odbora, deželne vlade, deželnega odborniki sta 2 južna Slovana. Za prvosednikovega na- c. k. vojaščine in druzega pobožnega ljudstva več. mestnika bil je izbran v novem odboru vrli rodoljub (Ceh) Ka lan d ra. {Ljubljansko društvo gosjpej) za ranjene in bolne sredinskemu zbirališču, Slovanom Dunajskim tako trebnemu, ugodnega uspeha, ter smo si v Iz vsega srca želimo temu vojake je vsled poziva na pomoč ranjencem v Rusko- turški vojski nabranih milodarov v skupnem znesku 206 golidnarjev odposlalo Avstrijskemu patriotič- po- svesti, da ga tudi doseže na sedanjem mestu z obilnejšim pristopa- nemu društvu na Dunaj. dopisom od 12. dne t. m. njem novih družabnikov šimo na veliko radost. ) ki se ze oglašajo, kakor sli- Gorici 17. febr. — Tridnevnica za rajneega papeža Pij a IX. seje končala včeraj. Cerkev bila že prva dva dni polna ljudi, včeraj pa Je je bila št. 158 je ono, potrdivši prejem v imenu ranjencev obeh vojskujočih se strank, izreklo najtoplejšo zahvalo za velikodušni dar, ter zagotovilo, da je darove natančno po volji darilcev razdelilo. (.Pevsko društvo v Presnicah na Ceskem) name- gnječa kakor o največih shodih. Obrednik so bili vče- rava zidati „pevski dom", da bi s tem zidanjem za-raj Nj. eksc. preČastiti kneznadškof sami. Životopis slav- služka naklonilo revnim ljudem v Rudogorji (Erzge-nega Pij a je bral jezuit O. Ban kič dobro uro časa. —---- Vredništva časnikov ne morejo biti odgovorna za eželna in članke o osobnih zadevah, vzlasti kedar je ,,pravda za ne- Udeležile so se svečanosti vse razne oblastnije: državne * sosebno veliko vojaških častnikov mestna; dalje obilo plemenitašev in veliko odlične go- vesto". Ker pa je ravno predpustni čas, nismo hoteli odreči «pode obojega spola. Srednji šoli z učiteljstvoma ste prostora za javno obrambo časti g. pisatelju. Vred. 64 birge). Potrebni denar misli po dobitkih z loterijo so Madarasz, Simony in Nemet kričali: nastal tak vriš, da je biia sramota. nabrati, in je v ta namen izdalo srečk po 50 kr. Poslalo je društvo nekoliko srečk tudi Ljubljanski , Glasbeni matici" in „čitalnici" za prodaj je", je „res je f res Iz Rima. Včeraj (29 doe t. m.) po preteku ki se dobijo pri 9dnevnih pogrebnih žalostnic in pripravah za konklave blagajniku „Glasb. Matice" gosp. Fr. Dreniku (kon- se je imel začeti konlave. Kakor se iz ust kardinalov grešni trg št. 14), ki je vljudno prevzel prodajo nave- sliši ; denih srečk v dobrodejne namene. Truplo gosp. Ferd. Schmidta utegne volitev novega papeža o 4 ali 5 dnevih ) dobroznanega entomologa gotova biti. Govori se tuii, da bode novi papež za trenutek zapustil Vatikan (sedanjo stolico papeževo) in 9 iskrenega pospeševalca sadjereje na Kranj- protestoval zoper to, da se je papežem vzela svetovna skem in odbornika družbe kmetijske, ki se je v prej- vlada. — 13. dne t. m. ne večer je telegraf iz Rima pri snjih letih, dokler je stanoval še v Siškj večkrat oglasil pod imenom „Kovač v > v „ ( Šiški' Novicah" nesel sledeče poročilo o slovesnem pogrebu sv. očeta Pij a IX.: Vsa cerkev sv. Petra je tamna, razsvitljene smo v pondeljek spremili na pokopališče. Umri je v 87. letu so samo mrtvaška kapela in sakristija. Pogrebna sve- starosti 16. dne t. m. Naj v miru počiva! čano3t seje pričela v sakristiii stem, da se ie bralo no- Naj (Slovensko gledišče.) v miru počiva Čanost seje pričela v sakristiji stem da » '« ■ wv j« ^..vvtf. » uMuuomji o tcujj ua oc ]e uiaiu uu nedeljo 24. dne t. m. tarsko pismo, ki potrjuje, daje kapitel sv. Petra pre bralo no se bode predstavljala burka s petjem „Robert in Ber- vzel mrliča papeža, ga varoval io da ga sedaj > tram", in to na občo zahtevanje. Burka je zarad iz loži v grob. po- vrstnega muzikaličnega dela Po tem je slovesni sprevod šel po cerkvi jako dopadla 9 torej Stöckl-na prvikrat Truplo v belem ornatu je v trugi iz črne dobovine, se je nadejati polnega Talij nega ki je znotraj bila obložena z belo svilo, počivalo tako m l A 1 « t t # ■ % * _ « « « ______A hrama. Opozorujemo tudi vnanje prijatelje slovenskega visoko, da ga je vsak videl, gledališča na to izredno predstavo. Ko so prišli s prevodom nazaj v mrtvaško kapelo, so to trugo položili v svinče-(.Brencelj Št. 4), ki je pribrenčal oni teden, ima no, Ki je bila ovita s črno zlatim pokrivalom. Pri sve- m. m m * m « «M te m m. m m m ____a. _ ^ ^ i: _ na zadnji strani veilko pcdobo z dobro zadetimi slikami čanosti pogreba so bili pričujoči samo kardinali, pape GorČakovega, Bismarka in Andrassya, ki kaže, kako ževo dvoranstvo, zbor diplomatov v vsem skupaj diplomati „slepe miši love" in Andrassy le sam sebe kakih 500 oseb, kajti glavni uhod cerkve je bil zaprt vjame. Tudi v besedi je ta list zopet mikaven 9 med ker so se bali —J — o--------~ » ~ j w ~"K.. da ne bi pri veliki gnječi ljudstva na- drugimi prime glasovitega vit. Vestenecka prav občut- stal kak nemir. Trugo so djali v grobno izdolblino ljivo za žilico. otvor zatvorili in pred njim pribili tablo o:; ty u . ______i: r z imenom Častite naročnike in bralce „Novic" 9 9> Slo- 99 Pij IX. Sv. oče so zapustili dve oporoki: v eni venca" in „Danice" opozorujemo, naj berö v današnjem Oglasniku" razglas o „podobi novega papeža". en del svojega premoženja darujejo cerkvenim napra Poleg tega dobijo v spomin vam, v drugi žlahti svoji 99 Novičar iz domačih in tujih dežel. od sv. očeta darove tudi cesar Franc Jožef in še neka teri drugi katoliški vladarji. Tudi novi papež dobi spomenik. — Po telegramu iz Rima od 19. dne t. m. so se 18. dne t. m. zvečer kardinali zaprli v kon- Dunaja. — Zbornica poslancev je v soboto kon- klave za volitev novega papeža. 61 jih je čala glavno razpravo o colnini in z 204 glasovi proti 56 (med katerimi naša federalistična stranka) sklenila Iz Rusko turškega bojišča. Vse je tiho, iz Azije juga pa tudi ne zelo važnih. Bolj ko nobenih novic, iz začeti specijalno debato. S tem sklepom sicer ni še na jug se obrača pozornost sveta na Angleže, ki v svo- vladnim predlogom zagotovljena zmaga, vendar, jem parlamentu ropotajo, ker čutijo, da so se vjeli r če ustavoverci, ki so toliko kričali zoper povikšano lastno past. Zadnje dni so strahu, da ne bi Rusi šli v colnino za kavo in petrolej, se tudi tu potuhnejo, Carigrad, poslali svoje brodovje preko Dardanel do da z ministerstvom Auerspergovim sami sebe vzdržijo tako zvanih „princnih otokov" pred Carigradom; zdaj na krmilu, je zmaga vladna gotova. Izvrstno je govoril se je pa tudi ta že umaknila nazaj do Gemlika. Ruske pl. Z allinger iz federalističnega stališča zoper vladno armade stoje povsod še tam, kamor so stopile o sklepu colninsko predlogo; tega govora posnetek prinesemo premirja. Tudi Crnagora in Srbija ste pristopili premirju drugi pot. Seja 16. dne t. m. je bila deloma ze!6 vi- Po Ruskem naročilu pa se na Srbskem vendar le nabi-harna; kampljali so se hudö Skene, Granitschin rajo nova krdela, kar kaže, da Rusija nima posebnega kateremu se zdaj vse ve- G o m perz. zaupanja do kongresa Volitve poslancev za deželne zbore bodo po- like oblasti pripravljajo. vsod v drugi polovici prihodnjega meseca. Gališkemu deželnemu odboru je dosel od vlade glas, da bode de- Ustaja na Grškem napreduje , isto tako na Kreti. Tesaliji in Epiru pa uganjajo Turške čete svoje na- želni zbor Gališki, kakor vsi drug f deželni zbori, vadne grozovitosti; v dveh krajih so poklale vse prebivalce Grške narodnosti. To se godi še zdaj , ko sul- sklican koncem aprila meseca. — Delegaciji, o.» ««»i , začetku marcija, boste imeli le malo sej zato, ker An- ki neki začnete svoje delo v tan Ruskega cara miru prosi! Turek je pač divja zver. ljuta drassy bo moral v kongres se podati in ne bo mogel pričujoč biti pri obravnavah delegacij. Angleškem parlamentu se je iz poročila od leta zvedelo, da je Rusija Angleški svoje pogoje miru ni v se zvezi. Ogersko. Iz Budapešta 18. sveč. — Do danes sporočila že unija meseca p. 1., predno so Rusi pre- prišlo do glasovanja o čolni in kupčij ski stopili Balkan. Takrat bi bila zadovoljna bila z mejo ~ my— - j- „da Kakor je podoba, ni dvombe, da zmaga vlada za Bulgarijo že ob Balkanu, pa Angleži so mislili s svojimi predlogi, ker neki tudi — Hrvatski po- Turčija še s tem ne bo zadovoljna. Zdaj pa Angleži slanci pomagajo Tiszi, da se vzdrži nesrečna pogodba sami ne vedo prav, pri čem da so. in nesrečni dualizem !! — V seji zadnjega petka je bil zopet velik škandal v zbornici. Poslanec skrajne levice po- Listnica vredništva. Gosp. J. N. v B: Lepa hvala za Czanady je v ivij u u upuuiiuu picuocuuiauvcuiu pu- puoiauv. i icjoa öujv mui viairiv« i., ai ^c» navijal trditev, da Tisza je z novo pogodbo postal iz- ne pridejo vsem M—jem v roke, ugajal bode „popravek" vkijub opominu predsednikovemu poslano. Prejeli smo tudi „popravek" Matic. 1. al ker „Nov." dajalec domovine, kakor nekdaj Görgey t m ker bolje prvemu četrtletniku M., za katerega ga hranimo. Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. Tisk in založba: Jožef BlaZDikovib dedičev v Ljubljani.