•dgžft '■	*	il’	''r
n >•;	-	^	//-	W^M
Dle Posteebfl
bar beiahU.
Slovenski dom
preis - eesa
L 1.59
Leto IX. — Štev. 26 I [ TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA [ Sobota, 1. julija 1944 ~]
IZ VSEBINEi
Str. It
Opleta«}* ■ rnlmuttraa
Str. >:
Nemški adpsv r Cherboargu kljub ruševinam »eslamljea.
Ster &:
>0* b« ta trajat* i* nakaj Sasa, aaa b* ra* vrag nel.. jt
(Dnevnik »brlgadnegra biroja %vlll. narodno oavobodilne udarna brrgade.)
Str. «i
Zli dah KPJ — Edvard Kardelj.
Str. Ts
KIM rievanskfh delavcev ta oiune iieneev Je allialo resnioo o komunizmu la OP
Str. «t
Ftn.ka v avte*, baja.
hanfn angloameriških io sovjetskih oddajnikov. Ti to delajo nepretrgoma ie pet let in ao skoro vsak mesec napovedovali skorajšnje vkorakanje Angležev ali bolj-ievikov v Ljubljano. Da so ti zločinci in zabiteži — na srečo jih je prav malo — našemn naroda strahotno škodovali in ma vedno bolj škodujejo, vedo sami prav dobro. Brezvestni, kakor so, mislijo izključno na svojo spoštovano osebo in na nagrade, nadarbine in odpustnice, ki so na račun našega naroda obljubljene maso-nom, anglofilom, demokratom, boljševi-kom in bogatašem.
Drugače je bfl mesec junij za to gospodo zelo razgiban. Po izpraznitvi Rima in po začetku invazije na Atlantika so že zopet likali cilindre za skorajšnji sprejem »d. z. o. z. osvobodilcev«, šušljali in sejali listke z vzpodbudnimi napovedmi. Sedaj
Jia, ko maloštevilne nemške divizije v talij! še vedno niso obkoljene in uničene; ko so izkrcani oddelki na tako imenovani drugi ali atlantski ironti navzlic velikanskim izgubam v treh tednih dosegli manj, kakor je bilo določeno za prva tri dni; ko nad Londonom in južno Anglijo brenčijo neki čudni meteorji; ko se končno boljševiški valjar na vzhodu navzlic največjemu mazanin s krvjo, kostmi in blagom le prav počasi plazi nn-prej, so se ti gospodje zopet potuhnili, pripravljeni, da bi svojo igro ob prvi priložnosti začeli znova.
Moja dolžnost Je, slovenski aarodoposoriti, da tem narodnim škodljivcem ne naseda in s* n* pnsti znova pahniti ▼nesrečo in trpljenje!
Naši kmetje in delavci, ki vendar tvorijo glavno jedro našega naroda, so morali že nekajkrat plačati in še vedno plačujejo ceho za angloiilstvo, kulturni boljševizem in salonski komunizem enega dela naš> inteligence. Opozarjam samo na zločidsko priganjanje na vojno konec
1940.	in začetkom 1941. leta, na Simovi-čev puč, ustanovitev OF in na septembrske homatije 1943, leta.
Nastopil je skrajni čas, da se vsi, v resnici z narodom povezani elementi iz-obraženstva zberejo in tako s kmetom in delavcem vred naredijo konec izdajalskemu početju poedinih nesocialnih, sebičnih častihlepnežev in materialistov.
To se mora zgoditi, če hočemo mali slovenski narod ohraniti in ga obvarovati pred tako strašno nesrečo, kakor jo mora trpeti sedaj na primer italijanski narod v južni in srednji Italiji pod skupnim gospostvom Londona in Washigtona ter pod vrhovno oblastjo Moskve. Taka, če ne še bolj žalostna usoda bi zadela tudi nas, če bi naši tako uravnani politiki storili tako kakor Viktor Emanuel, Badoglio In italijanski masonL Noben naših an-glo- ali sovjetoiilskih politikov potem ne bi mogel našega naroda rešiti. Še sami bi se komaj skrili na varno.
Nas Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija.
Povsem jasno je, da bi prav tako, kot bi morali propasti vsi ostali evropski narodi, če se ne bi ob strani Nemčije bili proti svojim zunanjim in notranjim sovražnikom, propadel tudi mali slovenski narod, če ne bi — zedinjen in trden — izpolnil svoje evropske dolžnosti in obvez-nostL
Ce stojijo v totalnem bojnem delovanju ali pa s svojim prostovoljnimi borci in delavci v evropski obrambni fronti občudovanja vredni, hrabri Finci, potem Estonci, Lctonci, Litvanci, Romuni, Madžari, Slovaki, Čehi, Bolgari, Srbi, Hrvati, Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Švicarji, Belglici, Nizozemci, Danci, Norvežani in Švedi; da, če se celo Rusi, Ukrajinci in kavkaški narodi številno in zelo hrabro bijejo proti boljševizmu in velikemu bogataštvu, se moramo tudi mi Slovenci, ki bivamo na važnem prostoru naše zemlje, z vsemi sredstvi boriti in delati, da iztrebimo na vsem področju, kjer žive Slovenci, zlasti najpomembnejše in najbolj pošastno judovsko orožje — očitni in svetohlinski boljševizem, potem pa tudi njegovo zahodno zvrst gangsterstvo,
—	da tako rešimo svoj obstoj in svojo narodnost in postanemo — svojim naporom odgovarjajoče — deležni blagoslovu zmage.«
Opletanje z vseslovanstvom
Slovenci imamo poleg drugih tudi to lastnost, da se kaj hitro navzamemo tuje miselnost, se ogrejemo zanjo in ji verjamemo z vsem srcem. Prevzamemo jo kot najčistejši dauk in se pri tem ne oziramo, kaj je v njej dobrega in kaj slabega za >aj), kaj naj zavržemo ali sprejmemo. Ne oziramo se zlasti na to, koliko koristi ali Škode ima ta miselnost izključno za naše slovenske razmere, ne znamo ničesar prikrojiti po svoje in zase. Vprašanje slovenstva puščamo pri tem ob strani. Tako gledanje je znamenje sicer širokogrudnega, a hkrati naivnega naroda.
2e takoj v začetku, ko smo Slovenci mičutili svoje prve politične noge (1.1848.), smo zašli na napačno pot, na pot meglenega vseslovanstva, v upanju, da bo od nekod prišel Goljat in pomagal Davidu. Velika naša politična napaka je bila v tem, da že takoj v začetku nismo verjeli v svojo življenjsko silo in svojo rast. S premalo vere in zaupanja smo stopili na pot slovenskega političnega življenja. Izgovarjanje na razmere in podobno nam danes nič ne pomaga, ker drži, da bi bila naša narodna rast drugačna, naše narodne korenine trdnejše in tudi sedanjost drugačna, že ne bi preveč škilili iz slovenstva drugam. Če bi takoj spočetka verjeli sebi in gledali nase ter vase, bi tudi danes verjeli sebi in ne raznim Goljatom. Tako pa se v najhujši dobi naše zgodovine nismo mogli opreti na nič svojega.
Danes so komunisti zopet privlekli na dan oguljeno reklo o vseslovanstvu in pitali z njim bedaste politične piščance. Poglejmo, kaj misli o tem vprašanju človek, ki je oče komunistične ideologije in tudi oče slovenskih komunistov in proletarcev, ki zdaj spet svirajo na piščalko vseslovanstva.
Komunistični ideolog Karel Marž je jasno povedal, kaj misli o tistem limu, na katerega so se lepili Vseslovani preteklih, •edanjih in bodočih dni. Takole pravi:
»Pravi namen panslavizma je, da ustvari slovansko državo od Krkonoš in Karpatov do Črnega, Egejskega in Jadranskega morja pod rusko oblastjo. Toda kje je slovanstvo, če ne v glavah nekaterih ideologov, kje je slovanski jezik, če ne v domišljiji gospodov Palackega, Gaja in tovarišev in približno v staroslovanskih litanijah ruske cerkve, ki jih noben Slovan več ne razume? V resnici imajo vsi ti narodi najrazličnejšo omiko: od precej visoke novodobne Industrije na Češkem pa do skoraj nomadskega barbarstva Hrvatov in Bolgarov, in v resnici imajo torej vsi ti narodi najbolj nasprotujoče si težnje.
V	resnici sestoji slovanski jezik teh deset do dvanajstih narodov iz ravno toliko, večinoma med seboj nerazumljivih narečij, ki so postala zaradi popolnega zanemarjanja njihovega slovanstva čisto narečje io ki so imela z majhnimi izjemami vedno kak tuj neslovanski jezik za svoj pismeni jezik.
Kako lepo bi bilo, ko bi Hrvatje, pan-durji in kozaki bili v prvi VTsti evropske demokracije, ko bi sibirski poslanec v Parizu izročil svoja pismal
Umirajoča češka narodnost je leta 1848. zadnjič poskusila priboriti si svojo življenjsko moč. Toda ta poskus se je ponesrečil. Češki in hrvaški panslavisti so delali naravnost za rusko korist. Izdali so revolucijsko stvar zavoljo neke narodnosti. To seveda ni prijetna prihodnost za narodno častilakomnost panslavističnih sanjačev, katerim se je posrečilo razgibati del Čehov in Jugoslovanov. Ali pa smejo pričakovati, da bo zgodovina za tisoč let nazadovala na ljubo nekaterim jetičnim družbam ljudi, ki nimajo niti prvih pogojev narodnega življenja, ne velikega števila ljudi, ne zaprtega ozemlja?«
Tako torej sodi o vseslovanstvu mož, ki je vrgel v svet glasilo: Proletarci vseh dežel, združite se)
Tako sodi o slovanstvu človek, čigar Ideologija tvori podlago vsemu narodnemu, državnemu in političnemu ustroju Sovjetije Ali more torej ruska politika biti drugačna od Mantove ideologije.
Soclalno-demokratsko gibanje se imenuje — mednarodno. Slovencem in zlasti vsem Vseslovanom priporočamo v premislek, kako je proti našemu narodu razumel mednarodnost njegov duševni oče.
Vse te članke spočetnika komunizma o vseslovanstvu je priobčil Kautsky z naslovom: Revolution und Contrerevolution, Dietz, Stuttgart 1896, in naj jih Vseslovani preberejo na strani 62, 63 in 64, kjer bodo dobili še marsikaj zanimivega, kako misli oče vseh protelarcev o vseslovanstvu in
• slovanstvu. Karl_ Manc je govoril; čemu bi bili potrebni še drugi dokazil
Dandanašnji dan sc mnenje o vseslovanstvu ni prav nič spremenilo. In to tam, kamor se še vedno upirajo oči takih Vse-slovanarjev. Saj častitljivi ljubljanski meščan in slovenski razumnik, ki je vedno upiral oči drugam, samo v slovenstvo ne, nikdar nista menda tako kratke pameti in se še spomnita mrzlega polivka, ki je narejen po receptu Kneippa ravno na račun vseslovanstva? Da vas spomnimo in ne boste mogli reči, da ni res. Kaj pravite »a tole izjavo:
»Panslavizem je reakcionarno gibanje
* nasprotju s politiko sovjetske države.«
To izjavo je dala sovj. poroč. služba Tass 10. maja 1940 eč bi o Marxu kdo rekel, da ni Slovan ampak Žid in da ni nič čudnega, če tako misli o vseslovanstvu, potem ne bo mogel reči, da Tass ne stoluje v srcu vsega »slovanstva«
T Moskvi, kjer so naši komunisti sneli ▼ Dalie na Z strani.
Ne nasedajmo škodljivcem slovenskega naroda!
Na velikem protikomunističnem zborovanju dne 29. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani je predsednik general Rupnik vpričo najvišjih zastopnikov nemških in domačih oblasti in pred 30.000 Ljubljančani imel naslednji govor:
Slovenci In Slovenk*!
Ker so prejšnji govorniki obdelali vsa področju, ki se nanašajo na našo narodno skupnost, bom čisto kratek.
Na začetek svojih izvajanj postavljam vprašanje:
»Kaj je ta, doslej največja in najhujša vojna vseh vojn?«
Odgovor je jasen. — Je odločilna borba med svetovnim judovstvom in človeštvom. Boj, ki bo odločil, ali bo zmagal judovski, v stari zavezi zasidrani svetovni nazor, ki že tisočletja pesti, izkorišča, kvari in uveljavlja svojo samovlado nad nejudovskim človeštvom, ali pa bo zmagalo novo, pravičnejše, človeštvu koristnejše in tudi Bogu bolj dopadljivo nazi-ranje.
Prav malo je manjkalo in svetovno judovstvo bi bilo na našem planetu z lažjo prevaro, zlatom, knuto in streli v tilnik prigoljufalo samovlado. Saj je vendar prav posebno bele ljudi naše zemlje s svojim duhovnim sifilisom že tako razkrojilo, poneumnilo in omotilo, da bi mu človeštvo postalo prav v kratkem povsem poslušno, če ne bi posegli vmes Previdnost in zgodovinska pravičnost.
Prav tiste dni, ko so sl judje v Nemčiji prisleparili oblast, je božja Previdnost dopustila, da je kakor po čudežu — ozdravil hudo ranjeni, zaradi bojnega pli-
na skoro oslepeli in onemeli hrabri vojak iz svetovne vojne Adoli Hitler. S tem je vzbudila nemški veleum in mu navdahnila odločitev, da je z narodno-sociali-stično revolucijo dvignil k temu najbolj poklicani narod in ga s tem osvobodil judov, mu dal — po človeških merilih — doslej najpravičnejši družabni red in zato skoval nerazrušno narodno skupnost.
Vodja Nemčije je izpolnil usodno nalogo. Na nemškem narodu je dokazal, da je boljši, lepši in srečnejši ter brez zlagane judovske demokracije. Zoblikovanju tega sveta po miroljubni poti in z miroljubnimi sredstvi so bili posvečeni napori in delo nemškega naroda in njegovega vodje.
Prav ta uspeh nemškega naroda pa je ostal tik pred ciljem najnevarnejša zapreka na poti k judovski samovladi nad svetom, zakaj tudi drugi narodi bi si lahko vzeli Nemčijo za vzgled in tako onemogočili pačrte judov in z njimi zvezanih velikih bogatašev.
Ker pa zapreke, ki jo j* predstavljala narodno-socialistična Nemčija, s samimi judovskimi sredstvi ni bilo moči odstraniti, je bilo treba vpreči vse druge judovstvu poslušne, bogataštvu in boljševizmu zapadle narode. Dva glavna zagovornika judov — Churchill in Roosevelt
—	sta morala zasnovati in pod smešno, za lase privlečeno pretvezo »Danzig« sprožiti vojno. S tem naj bi se bil ustvaril takšen položaj, ki bi bil prežečemu judovskemu Džingiskann — Stalinu — omogočil v določenem tTenutku spustiti na Evropo takoj vse neizmerne količine morilnega orožja ln jo z eno potezo pomendrati.
»Dražestno« ao imenovale to vojno
Eokvake, prodane Izraelu, ki so nastopale ot angloameriškl državnikL — S svojimi
judovskimi gospodi in podpihovalci so se veselili velikanskih kupčij, ki jih bo moči skleniti na krvi in kosteh pobijajočih se gojev in posebno na lahki, hitri in zanesljivi iztrebitvi nemškega in drugih zdravih narodov.
Ta »dražestna« vojna pa s* sedaj
približuje že začetku šestega leta. Državniški in vojaški veleum nemškega vodje, nemški vojak in nemški narod s svojim iznajdljivim duhom, marljivostjo in zavestjo, da se bori za najpravičnejšo stvar na svetu, to je za ohranitev Evrope, ti so z zavezniki Nemčije vred poskrbeli za to, da je »dražestna« vojna izgubila vsako »dražestnost« tudi za dva največje udeleženca pri judovskem dobičku — Churchilla in Roosevelta. Zaradi tega navijata oba protektorja izvoljenega ljudstva svoj blazni rušilni bes in morfini gon do one višine, ki je lastna samo še diktatorju in despotu judovske vojne zveze — Stalinu.
Preveč bi bilo govoriti o dosedanjem ali bodočem poteku vojne. Kot vojak se držim dosledno resničnih, kratkih in stvarnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva in nemških zaveznikov. — Naj govorijo ta poročila o napadalnih, obrambnih ali odstopnih operacijah, me vedno znova napolnjujejo z največjim občudovanjem nad napori in uspehi, kakršnih vojna zgodovina še ne pozna.
Navzlic vsem krizam, kijih je morda ie pričakovati, me utrjujejo v veri, da bo pod nemškim vodstvom zmagala protiboljieviška Evropa.
Ljubljanskim kavarniškim ln gostilniškim strategom in politikom prepuščam, da verjamemo iirokoustnim lažem in ba-
Ljubljana izpoveduje svoje prepričanje
Btlder von d er groeeea antlkommunletlsebeaKundgebnag eaf dam Kangreasplata la Lalbaefc ta aa I. Ju«! M.MS Slovenca
und Sloventnnen threm Wlllea sum Kampf gegen den BalsehaurUmus Ansdruek gaben. — Slike s velikega protikomunističnega sborovanja na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer Je 21. junija M.MS Slovencev in Slovenk Ispovedal* svojo voljo sa boj prati
boljievltmu.
Nemški odpor v Cherbourgu kljub ruševinam nezlomljen
Tedenski pregled srditih bojev na vsem invazijskem ozemlju, posebno okrog teke Cherbourg
V	lorek rano zjutraj so potekli trije tedni, odkar so Anglosasi sprožili na evropsko celino prve valove evojib vdor-nifikih čet. Od trenutka, ko so se anglo-anier. divizije iz letal spustile na kopno ali pa se izkrcate z najtežjim orožjem vred iz ladij in ladjic, so je začela usodna bilka, ki bo odločila o usodi Evrope in o bodočem redu v njej. Tri tedne se merita v silni borbi nemški in anglosaški voiak, meri se kakovost orožja obeh bojujočih se strank, merijo se tudi sposobnosti poveljujočih generalov. Ze označba »nornianski pekel«, ki so jo zapisali anglosaški vojni poročevalci, je tako povedna, da ne potrebuje nobenega posebnega razlaganja. Bralci in zasledovalci poteka vseh teh bojev si lahko mislijo, kako srdite, vroče in krvave so borbe, ki ne požirajo le grmad orožja in betona, marveč tudi tisoče in tisoče življenj. Francoski kraji, koder be6ni vojna vihra, izginjajo s površja in bodo še dolga leta po vojni neme, a zgovorne priče silovitosti bojev in trpljenja vseh tistih, ki so kot vojaki ali kot domačini morali prestati toliko tegobnih dni 6redi peklenskega trušča.
Ne glede na izgubo desettisočev vojakov in mimo občutnih izgub težkega orožja in prevoznih ladij je nasprotnik z nezadržno silo rinil na osvojeno vdorno področje. Spodletel mu je prvotni načrt, da bi v nekaj dneh zaporedoma osvojil Caen, polotok Colentin in pristanišče Cherbourg, vendar je iz svojega začetnega uspeha ne glede na neštete žrtve iztiskal nove osvojitve, dokler se mu ni posrečilo prerezati polotoka in se zagnati proti utrdbam Cherbourga samega.
Na ta odsek, ki naj Anglosasom prinese kot prvi omembe vredni uspeh pristanišče Cherbourg, je poveljnik vdorni-ških sil general Montgomery vrgel in še meče amerikanske čete in amerikansko orožje. Z angleškimi oddelki so imeli nemški vojaki doslej opravka le pri Caenu in na mostišču vzhodno in zahodno od reke Orne. Kaže, da je sedaj na kopnem več Amerikancev kot Angležev in da je pač po usodni zakonitosti ngstopil trenutek, ko bodo tudi Amerikanci morali plačevati krvni davek in okušati trdoto bojev ter pokazati v tekmi z nemškim vojakom, kaj znajo in kolikšno vrednost ima njihovo orožje. Množična, brezobzirna uporaba tankov in vseh ostalih oklepnih sredstev dokazuje, da skušajo Anglosasi s tem razkošjem vplivati ne le na potek bojev, temveč tudi na moralo svojega nasprotnika.
Siloviti boji za Cherbourg
Čim so Amerikanci dosegli zahodno obal polotoka CotentSna pri Barneville sur Mer, so 6voje velike oklepniške sile takoj razvrstiti za napad proti severu. Prva dva dneva so previdno otipavali trdnost obrambnega obroča, v četrtek zjutraj pr, eo aačeh metati svojo, jeklene sile proti zunanjemu mestnemu trdnjavskemu pasu. Prav tedaj so začela bruhati ogromna žrela velikih bojnih ladij in sipati ogenj na vse trdnjavske odseke, stotine in stotine letal pa so neprestano obmetavale tiste obrambne postojanke, katere je Amerika-nec s kopnega vzel na muho. Amerikanci 60 napadali z juga in jugozahoda. Prvi silni sunek je stremel za vdorom v osrčje utrdbe, toda navzlic peklenskim razdejanjem. ki jih je povzročila toča letalskih bomb, so v pravem trenutku nastopili nemški branilci in s topovi preprečili prodor tankov. Izgube napadalca niso bile malenkostne.
Iz nemških uradnih poročil povzemamo o bojih za Cherbourg sledeča obdobja:
21. junija: Nasprotnikovi napadi južno od Volognesa so se ponesrečili. Proti južnim črtam trdnjave Cherbourg je tipat sovražnik s slabšimi silami, ki so bile zavrnjene. Naši vojaki so zažgali več oklepnikih ogledniških voz.
22. junija: V trdnjavsko območje trdnjave Cherbourg je tipal sovražnik z močnimi izvidniškimi silami, pa je bil povsod odbit.
23. junija: V Normandiji je pričel sovražnik včeraj z močnimi silami z napadom proti kopenskemu bojišču trdnjave Cherbourg. Ogorčeni boji. v katere so posegli močni oddelki sovražnih sil, ladijskega topništva in letalstva, so se razvijali predvsem na jugozahodnem in zahodnem bojišču trdnjave. Kjer smo na širokem trdnjavskem bojišču izgubila nekaj odpornih gnezd, smo pričeli s protinapadi. Obalne baterije vojske in vojne mornarice eo ves dan posegale v kopenske boje tor dosegle zadetke v sovražnikovih pri-
pravljalnih položajih in zbirališčih oklepnikov.
24. junija: Na kopenskem bojišču trdnjave Cherbourg je prišlo včeraj na več mestih do ogorčenih bo]ev iz bližine, ki so se nadaljevali tudi ponoči. V popoldan skih urah je uspelo nasprotniku, da je zavzel nekaj naših oporišč ter prodrl dalje proti trdnjavi. Za hrbtom nasprotnika se bore še ogorčeno In žilavo številna odporna gnezda. Na ostalih odsekih so bile razbite sovražne napadalne osti v osredotočenem ognju.
25. junija: Na bojišču okrog cberbour-ške trdnjave je imel sovražnik včeraj pri svojih napadih na naše odporne skupine, ki so vztrajate z zglednim junaštvom, izredno hude izgube Šele potem ko smo v večernih urah jugozahodno in jugovzhod no od Cherbourga po ogorčenih bojih iz bližine izgubili nekaj naših oporišč, se je posrečilo sovražniku, da je tamkaj prispel do mestnega roba
26 junija: Junaška posadka Cherbourga pod poveljstvom generalnf ga poročnika von Schliebena se bori od včeraj skupno z močnimi oddelki vojne mornarice ter letalstva v notranjosti mesta in na pristaniškem področju v ogorčenih pouličnih bojih. Na dva sovražna poziva, da
ter ostalih pristaniških naprav. Tudi v nekem delu zunanje mestne četrti se še nadalje upirajo nemška odporna gnezda.
Od Carentana do Orne
Vzporedno z amerikanskimi napori za osvojitev Cherbourga so potekali tudi angleški poskusi, da bi obdržali ali celo razširili svoje mostišče zahodno in vzhod no od Orne. Posebno so se trudili, da bi pri Tillyju stili obrambo in zabili klin proti jugozahodu ter s tem zapretili levemu krilu nemške obrambe v mestu Caenu. 21. junija so bili ti napadi odbiti. Naslednji dan prav tako. 24. junija se bojna sreča še ni hotela obrniti na 6tran napadalca. V nedeljo, 25. junija, so Angleži svoje napore podvojili in prešli z močnimi silami v napad. V ponedeljek, 26. junija, je uradno poročilo javilo: Na področju Tillyja se je posrečilo sovražniku, ki je ves dan napadal z močnimi pehotnimi in oklepniškimi silami, z najtežjimi krvavimi izgubami zasesti mestne razvaline.
27.	junija je bilo s tega odseka javljeno: Na področju Tillyja je razširil sovražnik svoje napade na nadaljnje odseke. Ves dan so se nadaljevali najtežji pehotni
so vstopali v letala ponoči 6. junija, je kanadski padalec Leonhard Saunders dejal: »Vsi smo imeli občutek, da se ne bomo nikoli vrnili.«
Čeprav je general Eisenhovver tudi pozneje metal svoje padalce na ozemlje med Cherbourgom in Le Havreem, se lahko reče, da ta taktika ni dovedla do nobenih operativnih usjaehov. Zaradi stalnega slabega vremena, dežja in viharjev so iz letal vržene čete padale na tla po 20 do 30 km stran od krajev, kjer bi morale pristati. Tako se je zgodilo. da so se razbile številne po načrtih določene akcije in da so si mali oddelki morali pomagati sami, se skrivati in čakati na priložnost, da bi napadli nemške vojake.
Ti padalci so opremljeni s približno istimi predmeti, kakor so se pojavili pred letom dni na Siciliji. Nosijo nizke črne ali rjave čevlje z vezalkami, majhne sive ovijače, volneni pulover z okroglini ovratnikom in dobro podloženo dolgo jopico z dolgim zaporom na zadrgo, na njej pa velike prišite žepe. Njihova oborožitev obstaja ali iz strojne pištole, ki je zelo podobna nemški, ali iz na pol avtomatične samopolnilne puške. Vsi padalci so imeli pri sebi velike količine razstreliv.
V4ierut"č
PCdttp
nflM
Ev'IN FE BIE URE ^
11*1*1
Equ*jfdrrv. j^Vo^rUvitl* cvilit AuviUf
Btvuie Que»fhou
Mrenh«
Boue
Honnv.iliffS
liiie&onnt LondfMt
Otrtidtr
SOttPViS
/o, ftricuurtri* /
MMtfTOUPfl
5» 5 duveur
vlL. »PlUBVlIle
Pont Audeme*
orm.gi*
Elbeuf fcNflTb
euzr»a ves
Irpvtčrr*
HMcu
m
K50UT1
Portr i'tvtqut
it« Ms
■ima
'I 1 M*-Z7c«iiviil»
<WC*!TVill«
UvervtH
Ajf 9.b*|Ter5UBiprov
C AL v
PMfjnU
Meiidon
Cotfdtices
MANCHE
•9
LiCdinvitlf
ConOies
ifTruuti
•Pero
tfmoutiirfc
Fdldise
u
VlttlV
jrdnville
5»uiorq»
i^Ldigle
Tmdtsenm Souftfevil ▲343 Mortdin ,lwTt«y
Argentdfi
5» G«uGnr*»
rinoies
Id Fertr'
prenehamo z bojem ter da predamo trdnjavo, nismo odgovorili. Razstrelila smo luko in vse vojne naprave. Pred trdnjavskim poveljstvom Ln pred municijskim skladiščem so se v ognju branilcev zrušili sovražni napadi.
27. junija: V Cherbourgu so se bili ves dan ogorčeni boji v posameznih oporiščih. Šele proti večeru se je posrečilo nasprotniku, ki je utrpel v pouličnih bojih težke izgube, zasesti večji del mesta. Nekaj naših odpornih mest se tam še vedno drži z brezprimerno hrabrostjo. V arzenalu ter v oporiščih mornarice in letalstva se upirajo naše hrabre posadke vsem sovražnim napadom. Tudi tu je imel sovražnik težke izgube. Suhozemne in obalne baterije neke bojne skupine, ki se nahajajo na polotoku severozahodno od Cherbourga, so z natančnim topniškim ognjem podpirale mestne branilce.
V	dopolnilo teh odrezanih uradnih ugotovitev je mednarodni poročevalski urad 26. junija jroročal: Nemška odporna gnezda v municijskem skladišču Cherbourga in na opazovališču mestnega poveljnika so se še danes dopoldne uspešno upirala številnim ameriškim napadom. V včerajšnjih večernih urah so se za te dve obrambni napravi razbesneli ogorčeni boji, ki so trajali dolgo v noč ter se kon-čaii s tem, da so bili ameriški napadalci v bojih iz bližine krvavo zavrnjeni. Ameriški oklepniki, ki so vdrli v skladišče streliva, so bili razstreljeni. Ameriški pehotni oddelki, ki 60 z golim orožjem posegli v boj, so bili uničeni. Slično so se razvijali boji za opazovališče nemškega mestnega poveljnika. S tem so zasedli Amerikanci sicer večji del mesta Cherbourg, niso se pa še mogli polastiti luke
Nadaljevanje a L strani.
nuzeju zaprašeno vseslovanstvo In ga iz-»rašili na povelje Stalina, ki je prav tak Slovan kakor Mara.
Tako je o Cehih in vseslovanstvu mislil dara nekdaj, tako je o Čehih in vseslo-ranstvu mislila in misli Moskva sedaj, ko
io	Vseslovanl bili prepričani, da se bo >bratska« Sovjetska Rusija spuščala za-adi tega v kake vojaške pustolovščine. Jgolj zaradi vseslovanstva, ki še zmeraj ne v glavah nekaterih Slovencev, »vse-ilovanska« sovjetska Rusija kljub raznim dovanskim kongresom, ki jih sem pa tja prireja, ni in ne bo Žrtvovala niti zobotrebca, kaj šele vojaka. To nam je poka-calo 1. 1938.
Danes stoji za vseslovanstvom boljševizem, kakor za vsem, kar prihaja iz Moskve; ta meša glave naivnim Vseslovanom, ki se jim strašno lepo in ganljivo zdi, da teče zanj slovenska kri. Vseslovanstvo je ovijalka moskovskega boljieviškega polipa, ki pomeni za Slovence vedno le nesrečo in nič drugega.
Iz teh izjav dveh velikih proletarcev, katerih eden sedaj sedi v Moskvi in zdaj pa zdaj za pultom vseslovanstva pozvončk-Ija z zvončkom, je jasno, da pomenimo Slovenci za vseslovanstvo toliko, kolikor
pomeni psu plot ali mejnik ob cesti... Nas prav nič ne zanima, kaj komunisti govorijo o vseslovanstvu, kaj o njem mislijo in kako ga uporabljajo po trenutnih potrebah in iz taktičnih razlogov. Za nas so odločilne izjave dejanskih voditeljev komunizma in njegovega duhovnega očeta.
Vseslovanstvo je Slovencem ravna toliko škodilo kakor na primer gospodarski liberalizem, integralno jugoslovanstvo ali druge miselnosti. Od vseslovanstva smo Slovenci imeli ne samo ideološko škodo — ker smo pri tem pozabljali na slovenstvo
—	ampak tudi praktično, ker so nam razni vseslovanski strici v imenu vseslovanstva samo jemali, za nas pa ničesar naredili.
Tako je bilo z vseslovanstvom, tako je bilo z vsemi drugimi miselnostmi. In mi smo jim v velikem političnem svetobolju dajali.
Naša narodna rast, naša rešitev, naše narodno življenje ni v slepem goltanju raznih marksističnih uvoženih miselnosti, ni v cmeravem in solzavem vseslovanstvu, ni v nobenem političnem svetobolju, ampak samo v veliki, odločni, vase verujoči in samo nase gledajoči ohranitvi naše narodne bitnosti.
Pri tem pa se ne smemo zanašati na Goljate, kajti kakor velja za posameznika, tako velja tudi za narodi pomagaj si sam in Bog ti pomore.
in oklcpniŠki boji. Sovražnik, ki se je moral zaradi protinapadov ustavili, je zasedel le malo ozemlja.
Vzhodno od Orne 60 se zrušili vsi napadi v obrambnem ognju. Tod se je doslej sovražnik moral sprijazniti z resnico, da se zaenkrat še ne bo dalo dobiti oporišča za naskok in zavzetje pristanišča Le Havre.
Jugozahodno od Carentana je napadal sovražnik od ponedeljka po močni topniški pripravi, toda doslej brezuspešno.
Zavezniki priznavajo trdovraten nemški odpor
Poročila iz Eisenhovverjevega glavnega stana o bojih v Normandiji 60 zelo skromna in se omejujejo le na najnujnejše stvari. Tudi poročila vojnih poročevalcev vedno zho\a poudarjajo, da bralci njihbvih časopisov ne smejo misliti, da je silovitost bojev pojenjala, ako ne morejo javljati o nobenih bistvenih spremembah na bojišču.
Poročevalec agencije »United Press« pa pravi, da so ti boji pridobili na tolikšni stopnji divjosti in zagrizenosti, kakršnih vojska še ne pozna. Nemška obramba pri Tillyju je zelo zagrizena. Ostrostrelci, strojniške patrole in lovci na tanke se branijo s silno odločnostjo Ln nudijo fanatični odpor. »Manchester Guardian« svari angleško prebivalstvo pred prevelikim optimizmom zlasti glede osvojitve Cherbourga.^ List pravi, da eno samo takšno pristanišče še, ne zadostuje za sprožitev takšne ofenzive, ki naj bi prinesla odločite^ v vojni že čez nekaj mesecev. Leta 1917. je britanska vojska uporabljala v Franciji pet glavnih pristanišč, in sicer Dunquerque, Dieppe, Ruen, Calais in Le Havre. Sedanje potrebe Angležev, ako hočejo sprožiti ofenzivo, ne bodo nič manjše. Prav tako je treba imeti pred očmi. da so načrti nemškega poveljstva glede vojne v Franciji še zmerom zaviti v temo. Maršal Rnnd-stedt očitno čaka le na trenutek, da bodo zavezniki začeli s prodori v notranjost dežele, nakar bi jih s spretnimi protisunki ustavil in sam prešel v napad. Vedeti jo treba, da leži ves dosedanji vdorniški prostor znotraj dosega velikih ladijskih topov in je to tudi raz'og, zakaj Nemci še niso prešli v' splošen protiuddr. Nemci brez dvoma zbirajo svoje najmočnejše sile vzdolž črte Caen-St. Lfl pa do morja, ker računajo, da je njihova črta zadosti močna, da bomo iz nje lahko prešLi v napad, čeprav Cherbourg pade.
Oborožitev sovražnikov padalskih čet
V	Deutsche »Adria Zeitung« smo brali sledeče navedbe o oborožitvi padalskih oddelkov, katere so Anglosasi vrgli na celino:
»Sovražnikove padalske in z letali pripeljane čete so imele že jirve dni sorazmerno največje izgube od vseh divizij, ki so bile vržene v boj. Ujetniki narede na obiskovalca vtis pobitih in zmedenih ljudi. Na vprašanje, 6 kakšnimi občutki
Za pokrivala nosijo čelado, kadar padajo, pozneje pa nosijo krvavordečo baskovsko čepico. Živila, ki jih ima sleherni izmed njih, zadostujejo za dva ali tri dni. — Skoraj vsa živila so v obliki kock. ovseni kosmiči, juha, čaj in čokolada. Imajo tudi posebne kroglice, s katerimi raz-kužujejo vodo. V celoti tehta vsa oprema anglosaškega padalca, vštevši strelivo in razstrelivo, okrog 80 kg.
Dočim so padalci na Siciliji imeli s seboj posebno vrečico, v njej pa svilene zemljepisne karte za vso Evropo, so se tokrat v Franciji pojavili z novostjo. Nosijo namreč bele ali rumene svetleče se ovratne rutice, ki so jim potrebne zaradi medsebojnega razpoznavanja.
Mesta in naselja zginjajo s površja
Brezobzirno vojskovanje bo na nor-
manskih tleh zapustilo za dolga desetletja neizbrisne sledove vojne, ki bodo najbolj vidni na docela porušenih mestih in seliščih. Valovi zavezniških bombnikov rušijo pod seboj, kraje, kjer ni nobenih odpornih gnezd. Usoda mesta Caena, ki so ga letalske bombe in ladijske granate izravnale z zemljo, ne da bi doslej en sam zavezniški vojak stopil na njegova tla, bo še dolgo živel v spominu Francozov kot znamenje brezobzirnosti, s katero so »osvobojevalci« vodili boj ne le proti oboroženemu nasprotniku, temveč tudi proti francoskemu civilnemu prebivalstvu.
V	prvih jutranjih urah 6. junija se je večina Francozov v Normandiji zaradi grmenja in treskanja bomb odpravljala na to, da pobegne iz selišč in se zateče na varno stran od bojišča. Tedaj je uporniška organizacija, katero eo zavezniki po radiu vedno poveličevali, raztrosila med ljudmi govorico, da so Angleži in Amerikanci že pred durmi Caena in da gre le še za nekaj ur, pa bo vse področje z mestom vred padlo brez boja zaveznikom v roke. Mestni poveljnik je sicer ljudi pozival, naj se hitro odselijo, vendar so imeli prišepetovalci več uspeha. Medtem ko so z morja grmeli topovi, je prebivalstvo v Caenu ostalo doma. Toda oftoldne je zahrumelo. Tedaj sta priletela dva velika roja ameriških letal m upepelila dve mestni četrti. Takoj za njimi so priletela še druga letala, ohe-nem pa so ladje začele iz topov brezobzirno sipati na mesto najtežje granate. Prekasno so ljudje spoznali, da so postali žrtev lažnive propagande, Angležem in Amerikancem je bilo malo mar, da so brez pravega povoda podirali mesto in pohijali ljudi. Tedaj je vse začelo bežati ven. Pa tudi tedaj so se prevarili. Napadalna letala so se spustila niže in začela s strojnicami^ obdelavah bežeče ljudi. Padali so možje, žene in otroci. Žrtev je na tisoče.
Prav tako so z letali pobili okrog 2000 prebivalcev malega mesteca Vire. Smrt je torej pokosila tretjino vsega mestnega prebivalstva.
TEDEN V SVETU
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so pred tednom Sovjeti sprožili svoj napad, katerega so nemški poročevalci že napovedovali. Nemška obramba je s tem napadom računala. Posebno ostri boji se bijejo okrog Vitebska, južno in vzhodno od Borujska in vzhodno od Mogi-leva. Obrambna bitka se bije z nezmanjšano silovitostjo. Sovjeti eo imeli doslej nekaj uspeha pri tebsku, kjer so zabili nekaj plitvih klinov v nemške črte, vendar svojega uspeha zaradi odpora na drugi strani niso mogli izkoristiti. Kmalu nato so svoj napad razširili tudi na bojišče ob Dvini. Cilj Sovjetov je očiten: zasekati luknjo v srednje bojišče in pretrgati zveze med južnim in severnim bojiščem. Posebno jim gre za uspeh, s katerim bi si odprli pot proti baltiškim državam.	1
Sovjetska ofenziva proti Finski se je zataknila vzlic silnim sredstvom, ki jih je rdeča vojska nagrmadila na to bojišče, da bi zabila klin v finsko bojišče in zrušila nasprotnikovo severno krilo na vzhodnem bojišču. Le proti Viborgu se je posrečil sunek, vendar brez posebnih posledic za trdnost ostalih bojnih odsekov. Finci so uradno obj a vili« da so vse množične pehotne in tankovske nakane odbili ali pa po nepomembnih umikih zadržali.
Gorski armadni zbor, katerega je vodil generalni polkovnik Loenr, jo na Balkanskem polotoku razbil močne komunistične tolovajske skupine, ki so se klatile po južno albanskih gorah. Banditi so imeli več kakor tri tisoč mrtvih, mnogo so izgubili ujetnikov, izgubili pa tudi veliko orožja in streliva.
37 strank se v Italiji puli za oblast.
Samo komunisti imajo štiri, ki si nadevajo razne vabljive krinke, v resnici pa izpolnjujejo le ukaze k<>-minterne. Tako so začeli v Brindi-siju izdajati list »Proti veri« in s tem začeli živo brezbožniško propagando. Pokroviteljstvo nad tem brezbožniškim delom je prevzel sovjetski odjvoslanec v medzavezniiški komisiji Bogomilov.
Uvoz vseh italijanskih listov z »osvobojenega ozemlja«, z izjemo poluradnega lista, je v vatikansko mesto prepovedan. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je povedal, da je vsa množica listov ponatisnila napad komunističnega lista »Unita« na papeški zavod »Russicum« v katerem se vzgajajo duhovniki za misijonsko delo v Rusiji. Omenjena prepoved je priča ža dejstvo, da so si Sovjeti v vsej Italiji priborili vpliv' na javnost jn da niti zavezniki niti Bononiijeva vlada ne morejo zavreti tega razkrajalnega gibanja.	I
»Osvobojena Italija« je pravo prerivaliče ljudi, ki hočejo oblast in skušajo preurediti državo vsak po svoje. Bo-nomijeva vlada je skrpucalo vseh mogočih in nemogočih ljudi, ki so si docela edini glede političnih ciljev svojo države, kakor tudi glede državne oblike. Pri zaprisegi nove vlade, pri čemer je bil zraven princ Umberto, se je večina ministrov uprla prisegi v roke savojske dinastije, nakar so našli izhod na ta način, da je Bonomi prisegel princu, ministri pa njemu. Pa še tedaj so trije ministri s Crocejem na čelu dejali, da bodo prisegli le na svojo domovino.
Sovjetske navedbe o izgubah rdeče vojske, ki naj bi v treh letih vojne znašale le 5.3 milijona mož, zavračajo nemška pristojna mesta in pravijo tole: Samo v nemško ujetništvo je doslej padlo 5,630.000 sovjetskih vojakov. Znane so prve obkoljevalne bitke leta
1941,	ko je bilo na primer samo pri Vjazmi in Brijansku ujetih 665.000 mož, pri Kijevu pa nadaljnjih 657.000. Že januarja lanskega leta je bilo v nemških ujetniških taboriščih več ujetih Rusov, kakor pa jih Moskva navaja v seznamu celotnih izgub. Nič ni pretirano, pravijo v Berlinu, ako postavimo za celotne sovjetske izgube številko 12.7 milijona mož. Po nemških ugotovitvah so Sovjeti izgubili v tem času sledeče orožje: 93.420 oklepnikov, 88.646 topov ter 57.954 letal.
»SBET«
na sleherno knjižno polico!
Švica budno čuva svojo svobodo pred
boljševiki. S 111 proti 60 glasovom je zvezni parlament odklonil predlog, da se ukine zakon o prepovedi škodljivih strank (ta zakon so doslej uporabili le proti komunistični stranki). Zvezni svetnik Steiger je imel dolg govor, v katerem je vztrajal v imenu zveznega sveta na obstoju prepovedi in podal nove podatke o tajnem komunističnem delovanju in rovarjenju proti obstoječemu redu. Tako je na primer policija izsledila tajno komunistično radijsko oddajno postajo, ki je bila stalno v zvezi z Moskvo. Sleiger je to dejstvo kot svarilen znak nikdai mirujoče bolj-ševiške zalege pribil in dejal, da bo Švica neutrudno pobijala komunizem in vse njegove pojave.
Quo vadiš
Roman v slikah I
Dobite ga f nredništvu »Slovenskega domač, v
lo fralalo $c nehat Casa. nas bo m irsi ml..."
Dnevnik „brigddnega biroja VIII. narodno osvobodilne udarne brigade"
Zadnja dva meseca skoro ni dneva, da bi slovenska javnost ne zvedela o novih porazih komunističnih drhali in o uspehih domobranskih edinic na Dolenjskem in drugod Od Novega mesta do Žužemberka in Stične tja do Rakeka in Starega trga, kamor so domobranci vdrli pred dnevi, rdeče tolpe nimajo ure miru. Njihovo vodstvo je zato od dne do dne bolj zaskrbljeno. Zato skuša z vsemi sredstvi in z novo taktiko preprečiti popolen razkroj v rdečih vrstah, saj je morala padla celo pri najožjih sodeslavcih vodstva Dokumentarično sliko o pravem položaju med rdečimi tolpami nain odkriva dnevnik »brigadnega biroja Skoja VIII. SNOUB XVIII. divizije«.
Dnevnik je zanimiv, ket je v njem mnogo pomembnih ugotovitev o tem, kar komunistično vodstvo in njegovi zaupniki v rdečih tolpah skrivajo pred moštvom. »Tovarišica« Olga, brigad-na sekretarka, sporoča tudi mnogo takega, česar ni zaupala niti svojim najožjim tovarišem. Dnevnik nam prikazuje današnji dejanski položaj v rdečih »brigadah«, o katerih njihovi propagandisti uradno pišejo vse drugače in se jim o uspehih in junaštvih skoraj že meša.
Dnevnik tovarišice Olge z »novicami zadnje minute« o narodnoosvobodilni vojski pravi;
27. marca:
Odšla iz brigade ob pol 2 popoldne. Božo stal na vratih; to je bil zadnji pogled na štab. Hodili smo čez Selane na Podcerkev (pri Podcerkvi smo zašli), nato smo šli na Zvirče in Prevalje, kjer smo prenočili.
28. marca:
Ob 8 zjutraj smo šli čez Hinje in Veliko Lipje na Lašče, od tam pa na Sotesko, Podhosto in Podturn in na Toplice (1 dan pozneje so bili v Toplicah Nemci). Tam smo se okopali (krasno), zvečer smo pa bili spet v kopališču. Bila sem pri Svig-ljevih in oddala pismo (imajo — in videla sem malo Marjanco). Med potjo pri Pod-hosti se je zgubil Andrej; dobila sva se v Toplicah.
29. marca:
Zjutraj ob 9 šla v Podturn, kjer se nam je pridružil tov. Bobi (namestnik kom.), od tam pa smo krenili v Poljane, kjer smo prenočili.
30. marca:
Uršna sela: Iz Poljan krenili v
Uršna sela. Za spremstvo so nam dali kurirja. (Sem bolna in otekle so mi že zopet dlesni). Prišla ob 12 na Uršna sela. Prvi vtis je bil za mene porazen. (Najraje bi se vrnila v brigado.) Pozneje sem se nekoliko razgibala in razživela.
31. marca:
Uršna sela: Zjutraj smo igrali različne igre in ga lomili prav po skojevsko. Med nami kurzisti je tudi Belin. Drugače se je naše stanje spremenilo. Opoldne smo imeli sestanek, popoldne šli v Toplice. Se kopali. Nato smo šli v restavracijo, kjer smo v dvorani plesali, se »borili« itd. Tu je bil tov. komisar in tov. Murkota in iz Ljubljanske brigade tov. Mitjana in njena namestnica. Ob 7 smo krenili v Poljane, od tam po gozdu do našega cilja. Med potjo smo se ustavili v neki cerkvi, kjer smo
kurili s svetniki
1. aprila:
Ob 3 smo prišli na cilj. Pogled in okolica je bila veličastna. Dopoldne imeli sestanek, na katerem je bil navzoč naš na-stavnik tov. Marko in tov. Olga iz PK in tov. Vilna iz PK. Popoldne smo imeli velike priprave za naš sprejem in za miting. Zvečer bila na mitingu: skeč »Lisjak« in nekaj ^vskih točk. Med plesom (prosto zabavo) sem govorila s svakom tov. Bo-žota (nam. komisarja).
2. aprila:
Kurz. Zjutraj ob 7 vstali, šli k zajtrku, nato se pripravili za razuševanje. Popoldne imeli zdravniško predavanje.
3. aprila:
Kurz. Zjutraj ob 6 vstali, imeli prvo predavanje. Moram priznati, da je težko. S trdno voljo upam, da bom premagala to veliko oviro.
Želim, da bi čimprej minilo to učenje, 'da bi dobro opravila izpit in se vrnila v brigado.
4. aprila:
Kurz. Zjutraj ob 6 vstajanje. Po zajtrku imeli predavanje, popoldne diskusijo, zvečer izpraševanje.
5. aprila:
Kurz. Zjutraj ob 6 vstajanje. Po zajtrku pouk. Med poukom sem napisala članek o netovaristvu. Po kosilu sli po drva, kjer smo izvojevali zmago s kepanjem nad partijci. Nato učenje, zvečer izpraševanje, kjer sem prvič jokala, ker vidim, da se težko učim in mi gre težko v glavo in razumem zelo počasi vsako stvar.
6. aprila, veliki četrtek:
Zjutraj ob 6 vstajanje. Po zajtrku pouk. _ Popoldne veliko izpraševanje. Je še nekam šlo.
7	.aprila, veliki petek:
Zjutraj ob 6 vstajanje. Po zajtrku ob četrt na 7 telovadba. Zvečer smo imeli celični sestanek.
8.	aprila, velika sobota:
Tovariš Lubej vodja »partizanskega« plesa
Zjutraj smo imeli po zajtrku in po telovadbi pouk. — Opoldne po kosilu sem si zlikala oprane hlače in malo uredila, da sem se res polepšala. Zvečer smo f*o popoldanskem pouku oziroma po razgovoru >n navodilih tov. Jerneja iz PK bili povabljeni na domačo zabavo, ki je bila izključita namenjena le tovarišem in tovarišicam, *} odhajajo na II. kongres. Ples smo otvo-nli kandidatje II. kongr. Domačo zabavo
je otvoril partijec, član Izvršnega odbora OF tov. Lubej. Ob 1 ponoči šli na spa-vanje, seveda malo »okajeni«.
9. aprila, velika nedelja:
Zjutraj po telovadbi šli k zajtrku. Črna sladka kava in »kajla« kruha, dopoldne bili prosti. Napisala pismo za Bo-žota in članek (poslovilni za odhod iz kurza) za stenski časopis. Ko je bilo kosilo, sem se najedla, da skoraj nisem mogla dihati (gov. juha, svinjska pečenka in irestan krompir). Bolelo me je povrhu še grlo, da skoraj govoriti niseni mogla. Po kosilu ob pol 2 smo peli. Spomini preteklih dni so se nam povrnili. Marsikomu se je oko zalesketalo ob misli na dom, na domače. Moje misli so vedno pri eni in isti osebi. Čeravno se spominjam doma, vendar mi je danes več Božo kot dom. Zvečer po obilni večerji smo naredili Skojevci domačo zabavo, na katero so bili povabljeni partijci. Boj med starim društvom »Avtobus« in med »Oajžlo«. — Ob
11	šli spat. Sem zelo bolna, prehlajena, glasu nimam, grlo me boli in glava, da je joj.
10. aprila, veliki ponedeljek:
Zjutraj ob 6 vstajanje; ko se »omavžaš« s snegom, greš k zajtrku, kjer dobiš močnik. — Imamo pouk. — Po pouku kosilo
— ričet, nato po drva, potem pa učit. Zvečer po diskusiji k večerji, krompir (zaro-štan) nato pa se je začelo izpraševanje.
— Znala sem bolj slabo. Ne vem, kako to, saj sem se učila »na mrtvo«. Zvečer, preden vsi zaspe, je seveda neizogiben »džumbus«, to se pravi, eden drugemu nagajamo.
11. aprila, torek:
Zjturaj, ko sem vstala (bila sem med prvimi), sem naravnost uživala nad lepim jutrom. — Gozdna tišina, nad njo modro jasno nebo, okoli in okoli pa me obdaja gozd — stoletne smreke in gabri. — Za zajtrk je bil močnik. Dopoldne pouk, nato učna ura od 11—12. — Popoldne sem šla po drva, nato sem se učila do 5. Ob 5 smo imeli diskusijo, nato večerjo. — Po večerji izpraševanje, nato spanje. Ostali so se učili za prihod neke delegacije (zborno recitacijo).
12. aprila, sreda:
Zjutraj ob 6 vstajanje. Nato sem šla na ysakodnevni jutranji sprehod. — Umivanje (s snegom) in čiščenje čevljev, nato se počešeš in si gotov. — Uživala sem nad lepim jutrom. Toda to uživanje — to tiišno zmoti dežurni: »K zajtrku, tovariši!« Dopoldne pred kosilom sem se sončila in učila. — Krasno. Predstavljala sem si, da sem doma pred hišo na ležalniku.
— Po kosilu sem se šla sončit in učit, učila sem se do 5. Po kosilu sem dokončno zvedela, da grem na II. kongres.
13. aprila, četrtek*
Zjutraj ob 6 sem vstala. Po zajtrku in lepem jasnem jutru predavanje — popoldne po kosilu smo šli iz kurza na II. kongres. Pa Poljanah smo se ustavili in počivali do drugega dne. Zvečer smo lum-pali s tov. Slavkom, ki je šel iz kurza v novomeško okrožje.
14. aprila, petek:
Poljane. Zjutraj po zajtrku smo se odpravili na pot v Črnomelj. Do Semiča smo se peljali z vozom. Ko smo prišli v Črnomelj okoli pol 2, smo se najprej zatekli v gostilno, ker smo bili jako žejni. — Nato smo se odpravili naprej v Kočevje (vas pri Črnomlju, oddaljena 10 minut. Zoprno mesto. — Potx>ldne smo ležali in se odpočili, zvečer po večerji smo se pa odpravili v Črnomelj na »predavanje« v kino, kjer smo gledali vojni žurnal.
15. aprila, sobota:
Razočarana sem do dna
Črnomelj —Kočevje. Zjutraj po vstajanju smo sli v Kočevje, kjer smo se
So zajtrku malo polegli na travo. — azočarana sem do dna; pričakovala sem lepše prijateljske odnošaje bodisi od delegatov samih, bodisi od tovarišev, ki so v črnomeljskem okrožju. Po kosilu je prišla delegacija iz »Gorskega kotora«. Sla sem večkrat v Črnomelj, letala okrog, ker sem mislila, da si bom izgotovila bluzo. Šli sva s Pepco tudi po »prepečenec«; med potjo sva se pošteno »najedli« vina (saj je bilo tudi težko, voziček na dveh kolesih). Zvečer po večerji smo šli z zastavo na čelu na miting, ki je bil prirejen nam na čast. Govoril je tov. Mitja Voš-n j a k , bilo je nekaj deklamacij, nekaj recitacij, najlepše je bilo — ples (rusko kolo), ki ga je plesal petletni fantek. Nato ples — polka deklice (v narodni noši), ki je predvajala balet iz »Prodane neveste«. Oba sta bila v pravih nošah, nato vojaške vaje petih tovarišev, starih 7 let, z malimi lesenimi puškami.
16. aprila, nedelja:
Zjutraj sem šla k šivilji. Ob pol 10 smo krenili čez Črnomelj v Metliko. Iz Metlike smo šli v Drašiče, od tam pa v Vi-vodino, kjer smo prespali.
17. aprila, ponedeljek:
Pot na kongres
Zjutraj ob 6. vstajanje. Po zajtrku smo zapustili Vivodino in odšli naprej. Pot je bila naporna in pusta. Prišli smo v Drašiče, odkoder smo šli potem v bližnjo vas, kjer smo počivali do večerje (1 uro). Tam smo prespali v smrdljivi, p onesnaženi sobi. To je bilo za nas...
18. aprila, torek:
Zjutraj smo po zajtrk« (kruh, krom-pijeva juha) Sli še napej v sosednjo vaa, kjer smo bili razdeljeni po hišah za kosilo (v oblicah krompir, mrzel, in čaša vina) in za večerjo (fižol s krompirjem). Popoldne sem si sešila bluzo (rjavo) na stroj. Zvečer so bili naši kregani; bežali so pred avtomobilom, ker so mislili, da je nemški. Nato smo po večerji ob pol 7 krenili nazaj v prvo vas, od tam pa po kratkem počitku in ob spremstvu enega bataljona brigade »Jože Vlahoviča« v vas Draši6e, pa še dalj« čez vasi in čez progo, potem čez polje v gozd.
19. aprila, sreda:
Hodili smo vso noč po neprodirni ho-sti, ki je ni hotelo biti konec. Hodili smo po močvirju, blatu in skalovju, čez jarke. Zgodilo se je večkrat, da |e kdo namesto čez jarek skočil v vodo (v blato),
20. aprila, četrtek:
Zjutraj ob 6 smo vstali. Rečeno, da nas bodo čakali kamijoni. V resnici je bil samo eden in še ta je naposled odšel, ker je naš tovariš komisar izjavil, da je nemogoče, da bi šli vsi na kamijon. Nato smo na soncu, ki je že kar pošteno pripekalo, spali, ker smo bili še vedno utrujeni od dolge poti prejšnjega dne. Ko so nam ženske prinesle zajtrk (zabeljene žgance), smo šli ponovno na travo in po-spali. Kosila ni bilo. Večerja je bila v sosednji vasi. Ko smo čakali, da so ženske prinesle večerjo, se je pošteno ulilo. Ko smo se po večerji vračali (kos kruha in »krompirjevka«), smo bili vsi blatni. Pred-no smo pa prišli do kraja, kjer smo bili čez dan, se je zopet ulila ploha. Med največjim nalivom nas je komandir Polde »nateral« po spremo. Bili smo premočeni do kože. Spat smo šli tja kot prejšnje večere. Sprejeli so nas neradi. Z Dašo sva malo zaropotali, ker sva spoznali, da jim nismo všeč.
21. aprila, petek:
Ko smo ob pol 6. vstali (ker so nas skoraj nagnali), smo se umili, nato pa ob pol 9 krenili naprej po glavni cesti do prve vasi. Tam so nas porazdelili. Nekaj nas je ostalo v tisti vasi, nekaj jih je šlo drugam. Jedli smo krompir. Kljub bogatiji, ki jo premore tam vsak kmet, so nas povsod nevoljno sprejeli. Za kosilo sem si skuhala sama »restan« krompir. Pustile smo ga več kot pol. Večerjale sem z Jasno v drugi hiši: kislo zelje in kislo mleko. Nato je bil zbor in smo se spravili spat. Ker ni bilo prostora, smo spali kar na prostem z Vido. Zeblo naju je pošteno.
22. aprila, sobota:
Drugi dan, ko smo vstali, smo bili oddeljeni zopet, da gremo v tisto vas jest. Toda me tri z Vido in Jasno smo ostale v isti vasi, kjer smo ostale cel dan. Zajtrkovale smo »koruzno torto«, kosile smo v neki hiši krompir. Večerja je bila skupna, kuhale smo same (koruzne žgance in golaž). — Spale smo v nekem seniku še kar dobro.
23. aprila, nedelja:
Zajtrkovale smo kruh in kislo mleko. — Opoldne nisem mogla skoraj nič jesti. Delala sem tiste bele Titovke za »Gorenjce«. Zvečer smo skuhali polento in golaž. Najedla sem se tako, da sera v resnici komaj dihala. Zvečer po petju smo se odpravile z Gorenjci spat. Spala bi krasno, ko bi me ne zeblo, ker sem imela dovolj odej. Toda prišla nas je Majda budit, češ da tudi nas čaka kamijon, da gremo.
24. aprila, ponedeljek;
Voz, v katerem smo s$ mi vozili, je bil prenatrpan. Mnotfim je postalo slabo. Majda je opravljala delo bolničarke. V prvem kamijonu so se vozili poleg naših tovarišev in tovarišic še prašiči (6). Vozili smo se en čas ▼ hrib, en čas navzdol, po vijugah in serpentinah. Zjutraj ob pol 7 smo se pripeljali v Slunj. Mesto je skoraj vse požgano. Takoj ko smo prišli, smo se odpravili ▼ neke šotore spat. Nato pa, ko je posijalo sonce, smo šli na travo, od koder je bil lep razgled na tamkajšnjo reko. Po kosilu smo zopet spale. Zvečer po večerji smo se natrpali zopet v ta nesrečni kamijon, od koder smo se odpeljali naprej.
25. aprila, torek:
Vozili smo se celo noč. Zvečer smo v kamijonu čakali dve uri v Slunju. Vozili smo se čez Kordun, kjer je bilo vse požgano in nato prišli v Liko. Peljali smo se čez Plitvice. Videli (v kolikor se je dalo) Plitvička jezera in slapove, vas pa je bila vsa požgana. Pri vasi Udine smo krenili na stran pot, ker nas je premetavalo kot žogo. Ker smo zašli, smo se do prve vasi vrnili. Od tam so se kamijoni vrnili, mi smo pa bili jx>razdeljeni po bližnjih vasicah po tri in štiri po hišah. Ljudje povsod revni. Zvsčer se je ulila ploha. Jedli smo pravi »kačamak«, polento, oblito z mastjo in s tepenim jajcem. Spali smo na tleh — zelo slabo. Ponoči je deževalo in je lilo kar skozi špranje na nas.
Ko bi bila vedela, kaj me čaka...
26. aprila, sreda:
Zjutraj smo po slabo prespani noči vstali. Črnogorec iz Podgore, ki je spal z nami, je bil zelo »tečen« in »svojih muh poln«. Odšli smo po zajtrku (kava s polento) ob pol 10, po blatu in dežju do prve vasi — medtem smo seveda še zašli. Tam smo dobili vsak hlebček kruha in sira, nato pa naprej proti cilju. Burja je bila taka, da nas je metalo ob tla. Le s težavo smo nadaljevali pot. Prišli smo proti večeru do neke vasi, tam smo počivali eno uro, ker smo čakali na bataljon, ki nam je bil dodeljen za zaščito. Nato smo šli okrog 6 naprej. Oh, ko bi vedela, kaj me čaka, sigurno ne bi šla nikdar na to pot.
27. aprila, četrtek:
Hodili smo celo noč. Noč je bila obupna.
Sestradani in premraženi
smo hodili po poti, j>o njivah, po stezah, čez zidove. — Noč je bila temna, oblačna. Držali smo se za roko. Padali smo, se pobirali, tekali gor in dol čez skale in grmovje. Strašno. Proti jutru smo počivali, ležali smo na mokri zemlji. Proti 9 smo prišli do reke Une. Tu je meja med Liko in Bosno. Nato smo morali po vsem tem še lesti v hrib — toda kakšen. Ob 3. smo prišli na fhesto ter smo se zme-stili po hišah. Jedli smo po hišah (v oblicah krompir in surovo kislo zelje). Ljndje obupni, ne dajo ti, če bi umiral poleg njih. Ko smo se naspali, smo šli v sosednjo vas na večerjo (hrvaška organizacija je obupna). Kos srovega koruznega kruha, ni, da bi človek govoril, šli smo spat v vas, oddaljeno 20 minut. Spali smo še kar nekam dobro.
28.	aprila, petek:
Zjutraj smo vstali oi pol 10, šli nato k zajtrku v vas, oddaljeno 20 minut Godrnjanje vse vprek. Stjenka, lstok in ostali, vsi smo bili čez organizacijo. Zajutrek obupen, poparjena voda, in košček mesa ter lasje notri, da kljub vsej svoji lakoti nisem mogla jesti. Kosila ni bilo. Obupana, ker nimam hlač. Moje so vse raztrgane, da se jih niti zašiti ne da. Nimam niti poštenega perila (spodnjega). Godilo se nam je skozi tako. Potem smo imeli skupno hrano, zaklali smo našega prašiča (ki so jih ravnokar dobili). Nato smo se odpravili v Drvar. Tam so nas po 5 urah peš hoje odpravili v vas, oddaljeno 1 uro in četrt. Tam so nas namestili, kjer smo čez dan spali. Pripravljene so bile sobe
—	s slamo na dilah. Pogrnjene s »platnenimi« rjuhami. Čez dan smo spali, ponoči oziroma zvečer ob 7 smo šli na kongres.
Kongres le v nočnih urah
Prvi dan je prišel naš tov. Tito. Bilo je nekaj veličastnega. Prvi dan sem morala govoriti, to je bil polom. Drugi dan (noč) so bili zopet referati in diskusije. Tretjo noč je prišel zopet tov. Tito. Za vse sem se zelo zanimala, vendar mi nismo prišli v poštev — razen da smo poslušali. Sklepi so bili vedno soglasni. Bila sem silno trudna. Zborovanje je bilo zaradi varnosti le ponoči, zato smo podnevi spali. Tokrat so nas tudi zelo lepo pogostili. Rižota: jedla sem jo po dolgem času spet enkrat. Drugi tovariši iz ožjih mest so dobili še kaj boljšega.
V	začetku sem sklenila, da bom tudi o kongresu kaj pisala.
Bili so sami sklepi
tako da niti slediti nisem mogla. Sicer so dobili vse v roke politdelegati... Nekateri niso bili zadovoljni... Tov. Jovo je preklinjal vse, češ, vse je samo cirkus. Tokrat sem videla, da je vse pripovedovanje o sijajnih razmerah tudi doli le velika bajka. Če bi naši tovariši vse to vedeli, bi šli od tod tako žalostni, kot sein odšla tudi jaz. Malo pa smo ga le požgali. Zlasti neki tov. Črnogorec je bil zelo siten, vroč... Se bom spominjala teh dni. Tovariši z Dolenjskega so bili na kongresu za nas silno štemani... So raje druge poiskali...
O poti nazaj napišem le kratko: vse je bilo silno slabo organizirano. Se naši tovariši bi bolje organizirali... Hrvatov sem imela kmalu čez glavo. Vso pot smo stradali. Niti za denar ničesar dobili. Res čudno! Ljudje, ki imajo, nočejo dati, drugi
E a so sami lačni. Zaželela sem si, da bi ila spet v Beli Krajini. Tudi tu res ni vse v redu, ljudje pa nam le dajo...«
Tako je končala tovarišica Olga dnevnik, ki ga je nosila s seboj. Med njeno odsotnostjo v »bataljonu« oziroma v brigadi« je tov. Olgo nadomestoval tov. Gazvoda Jože, dokler ji ni 31. maja spet oddal posle in dnevnik »brigadnega biroja«. Tudi njegovi zapiski so zanimivi. Iz vseh lahko razvidi mo, da je med rdečimi tolpami vedno več nezadovoljstva in da celo funkcionarji popuščajo v svoji vnemi za »osvobodilni« boj.
Tov. Gazvoda pričenja dne 16. aprila takole:
Sami neuspehi in razkroj
16. aprila: Zjutraj domobranski napad. Akcija, na kateri je več padlih in pogrešanih (tudi Skojevcev). Zaradi te borbe sestanki vseh skojevcev, ki so na kon-tomanu. V 1. bataljonu (7 ubitih) — raz-čiščenje. Prisoten divizijski sekretar tov. Tomo.
17. aprila: Spisana je bila okrožnica vsem bataljonskim sekretarjem po okrožnici divizijskega sekretarja. Razposlana so bila tudi pozdravna pisma z II. kongresa.
18. aprila: Takoj po zajtrku odhod v III. bataljon. Sestanek bataljonskega biroja (manjka četni sekretar — padel). Pogovori s posameznimi Skojevci in drugotni tovariši na položajih. Zvečer pokret. Ponoči ob 2. prihod v Zadolje.
19. aprila: Kratko poročilo tov. Toma
o	izvršitvi nalog zaradi neuspele akcije in o razčiščenju krivde za razbitje bata-ljna. 16. aprila. Vsako delo nemogoče. Bataljon razbit. Zvečer le zaseda na Zg. Lož.
20. aprila: Počivali, študij.
21., 22. aprila: Delo v 1. in 2. bataljonu. V 3. b. sem spet prijel Kopiča, ki pa nima besede zagovora. Nič ne pomaga. Zato sem sklenil kaznovati, četudi je to hudo in porazno vpliva na vse. Ne smem popustiti, sicer se vse razvije v uporniško gibanje.
23.	aprila: Popoldne s sekretarjem inženirske. Izmenjati bo treba Ceja, ki je bil Gilovec. Popoldne v II. bataljonu. Prišel sem tja med borbo in dobil tov. Je-releta, ki je bral Slov. večernice. S primerno lekcijo sem ga poslal na položaj. Mnogo se ni zmenil. Res,
saj naši že popuščajo!
Kako moramo potem zahtevati discipline od drugih.
26. aprila: Ker je tov. Sergej odšel na kurz, sem z današnjim dnem sprejel posle sekretarja Skoja v brigadi. Mene bo v bataljonu začasno nadomestoval tov. Pečarič Narcis, dokler se ne vrne iz kurza tov. Šturm Andrej, do sedaj bataljonski sekretar v 2. bataljonu. Tov. Sergej mi je dal vse stvari in kako naj delam z divizijskim sekretarjem Tomom.
27. aprila. Danes sem prišel v brigado, da prevzamem vodstvo Skoja. Začele so se prav takoj akcije okoli Sv. Marka in Sinovice. Sovražnik je divje obstreljeval naše položaje. Ranjenih je bilo izredno mnogo tovarišev. Četrti bataljon je izgubil v boju težko bredo in puškomitraljez. Na položaju sem bil do zadnjega moža. VIII. brigada ni zmogla obrambe, zato smo se umaknili. Bataljona sta bila zelo
razbita, tako da nisem našel več kot pet tovarišev. Zbiranje je trajalo ves naslednji dan. Morala je zelo padla. Delo počivalo.
2S.	aprila: Danes se zbiranje nadaljuje. Delati ne morem, ker ni ljudi. Treba bo strogih mer.
29. aprila: Govoril s Pečaričem. Brigadnega biroja nisem mogel sklicati. Zaradi situacije se je brigada umaknila. Popoldne sem govoril z Ganterjem Matevžem zaradi tega, ker je šel tov. Huter, do sedaj sekretar Skoja, na kurz. Zjutraj dospeli nazaj v Janeže.
1. maj: Popoldne miting za 1. maj.
2. maj: Popoldne sestanek brigadnega biroja. Posebna točka: kje je ozrok, da izgubljamo orožie in da je morala vedno slabša in vedno več dezerterjev. Postavili smo nove sekretarje: Šturma Andreja, Jereleta pa razrešili.
3. maj: Ves dan bolan. Zvečer pokret v Globel.
4. maj: Zjutraj sem šel v II. in IV. bataljon. V drugem sem strogo nastopil proti sekretarju. Ob istem času sem bil tudi v četrtem bataljonu. Tu sem zvedel, da je dezertiral poleg ostalih tudi Pečarič Narcis, član KP, politdelegat in vršilec dolžnosti sekretarja bataljonskega biroja v IV. bataljonu.
5. maja: Akcija v Globel.
6. maja: Zjutraj smo dospeli po celo* dnevnem maršu ob 5 v Korinj. Do 10. sem počival. Nato sva šla z divizijskim sekretarjem v II bataljon kjer sva prijela Šturma. Vse peSa.
7. maja: Danes sem delal s četno sekretarko v IV. bataljonu tov. Francko.
8. maj: Počitek in študij.
9. maj: Takoj zjutraj sem šel v Zvirče v 1. bataljon. Govorili smo mnogo o vsem, kar se tiče I bataljona. Morala pod ničlo. Delo ne uspeva. Vsi se samo izgovarjajo; četni na bataljonskega in obratno. Videl je, da batalionski ne odgovarja funkciji. Vsi so kritizirali bataljonsko kuhinjo.
10. maj: Pokret s Tisovca v vaa Kočevje.
11. maj: Delal s Šturmom ter ga pritisnil zaradi tega, ker nič ne dela. Popoldne pisal članka za noš list.
12. maj: Resno prijel tov. Olgo zaradi nedelavnosti. Te ljubljanske dame bi se rade samo ...
13., 14. maj: Ves dan 6 Tomom. Pripravljal sem ga na divizijski sestanek. Kako se bomo izmazali? Sestavljal 15 dnevno poročilo.
1	5., 16., 17. maj: Zjutraj šel s tov. Olgo na divizijski sestanek. Bilo je hudo. Povsod zahtevajo delo, sami pa nič ne delajo, pač pa skrivajo svoje debele betice. Tov. Olga, ki je bila včasih tako navdušena, je danes govorila kot kaka belogardist k a. Prav nič ji ni več za vsel
18. maja: Se vrnil v brigado. Kontro* liral stražo. Moral bom Je večkratl
19. mais: Pokret i« Kočevja v Kal. Tov. Leonid mi je pomagal pri delu za naš list
20. maja: Ves dan zaposlen v tiskanju »Mladega junaka«. Popoldne sestanek brigadnega broja ...
21. maja: Propagandno delo.
Tovariši s Primorskega silno razočarani
28.	maja; Tov. Leonid ustreljen. Zadeva čaka razčiščenja. Tovariši s Primorskega sila razočarani. Poročilo.
30. maj; Ponoči pohod na VeL Lašče. Slabo.
31. maj: Predal dolžnosti tov. Olgi, ki se je vrnila z II. kongresa. Oddal poročilo na divizijo in posle tov. Olgi. — Gazvoda Jože.
Od ta naprej je pisala dnevnik spet tov. Olga. Spremljajmo njene vrstice:
1. junija; Se vrnila v brigado. Stanj« obupno. Treba bo spet resno prijeti. Skoj je nazadoval.
2, junij; Postavila novega sekretarja čete Novinca Sama.
3. junij: Moral bi biti sestanek, pa so nas beli hudiči spet pregnali v gozd. Zgleda, da so šele sedaj začeli r akcijami proti nam. Kaže slabo. Umaknili smo se na Vel. Korinj. Žrtve, med njimi tudi skojevci.
4, junij: Prišel divizijski komandant tov. Pero (Popivoda). Šli pozno spat. Zaskrbljenost pred hajkami, ki se veano bolj ponavljajo. Naši bataljoni nikjer ne vzdr-že. Treba bo čvrste roke.
6. junij: Šli smo na cepljenje proti ti« fusu. Vse nas preganja, sedaj še bolezen. Popoldne po kosilu pokret proti Stični do vasi Potok. Pisala sem Sonji in Veri.
7. junij: Vsi šli na položaj razen tov. Dušana in Darijana. Komoro pustili kar doma. Že to je kazalo, da se bomo morali umakniti. Tako je tudi bilo. Morali smo v Podbukovje. Komandant je rekel, da je padlo 30 domobrancev, menim pa, da jih niti videli nismo, saj se je kar kadilo od strelskega ognja.
8. junija: v Zagorici smo se vsaj malo spočili. Tovariši so bili neverjetno zbiti, če bo trajalo le nekaj dni, nas bo vrag vzel. Sonja je bila vsa obupana.
11.	junija so nas spet presenetili Nemci. Sicer smo se v redu umaknili, izgubili smo le vso komoro.
•
Tako je tovarišica Olga končala svoj dnevnik. Med drugo »komoro« je bil tudi njen dnevnik. Pač ni mislila, da bo zgubila še tisti skrivnostni papir, kateremu je še največ eaupala in potolažila.
Tako piše o pravem stanju v rdeči »vojski« komunistična funkcionarkal Kaj bi bilo, če bi lahko pisali dnevnike »tovariši«, ki morajo biti vedno na položajih. Potem bi zvedeli še več.
Kaj je v primeri s temi dejstvi vse trobentanje vodstvenih »debelih betic« po »Slovenskem poročevalcu«, »Slovenskem partizanu« in »Ljudski pravici«!
»Na rdeči tempelj dežuje vsak dan huje, vsak dan huje,«
bi zapel tovarii Klopčič.. a ,
PISiOT
nam in vam
Spoštovani g urednik!
Redno prebiram Tuš cenj. Ust. V njem berem pod naslovom »Pisma nam in vam* razne umestne sestavke, prošnje in pritožbe ljudi vseh mogočih poklicev. Zato sem se tudi jaz namenita napisati nekaj o življenju borne gospodinjske pomočnice, na drugi strani pa ugledne ljubljanske družine, pri kateri sem kot gospodinjska pomočnica v službi.
Pri tisti »boljši* družini res ni treba stiskati z denarjem, kakor navzlic hudim časom tudi še številnim drugim ne. Vedno si lahko jirivošči kaj dobrega za pod zob, pri čemer seveda kaj pridno zahaja na črni trg. Nič ji ni preveč hudo plačali goveje meso po 100 lir za kg ali pa še draže, surovo maslo po 340 do 330 lir, mast po 450 Ur, sladkor po 130 do 150 lir, belo moko po 70, jajca po H do 10 lir itd.
V življenju te družine se vojna ne sme prav nič poznati in se v resnici tudi ne pozna. Večkrat na teden mora biti na mizi razno sladko pecivo kot priboljšek pri kosilu in večerji, za zajtrk pa mora biti tudi maslo na kruhu. Kje se torej kaj pozna vojna? Nikjer, vsaj pri tej družini ne, a človeka zaboli srce ko pomisli na tisoče in tisoče tistih, ki si ne morejo niti kruha privoščiti toliko, kolikor bi si ga radi.
Gospodinjski pomočnici pa la milostljiva na noben način ne more dati plače več ko 30(1 lir na mesec. Izgovarja se, da je vse tako strašno drago in da pomočnici ne more plačati vet ko toliko Milostljiva pa ne pomisli, da je draga tudi obleka, nogavice, čevlji itd, ki jih mora tudi gospodinjska pomočnica imeti. S 300 lirami si pomočnica, če je še tako skromna in varčna, ne more dosti jiomagati. Tudi ne pomisli milostljiva, da gospodinjska pomočnica strga dosti več kakor ona, ker mora vedno hoditi po raznih ojiravkih, po razna naročila in podobno.
Milostljiva vsega tega ne ve oziroma noče vedeti. Če človek vso stvar resno premisli, mora priti do zaključka, da se mnoge ljubljanske gospe vedejo tako, kakor da njihove gospodinjske pomočnice ne bi bile ljudje in da ne občutijo grenkobe svojega življenja Pomočnica naj dela od ranega jutra do 10 ali 11 ure zvečer brez presledka in oddiha, huje kakor bi bila stroj. Tudi njeno delo je naporno in utrudljivo, saj je za ves teden dela komaj nekaj ur v nedeljo popoldne prostega časa.
Zn vse druge poklice, od najvišjega uradnika pa do zadnjega delavca veljajo uradne ure. Esi jih upoštevajo in vsem tem ljudem kot nekaj nujnega privoščijo opoldne nekaj ur oddiha, zvečer pa pravočasno potrebnega počitka. Gospodinjska pomočnica pa uradnih ur ne sme poznati.
Morda si boste mislili ali še celo rekli: Kaj se pritožuješ, saj imaš vendar poleg plače tudi stanovanje in hrano v hiši. Da, res je, oboje imam, a rada bi vas vseeno povabila na kratek obisk v svojo eohico Videli boste, da je takšna ko kakšno staro zapuščeno skladišče, polno nepotrebne šare, da se niti pravilno pospraviti ne da. V njej tudi ni dobrega zraka, do katerega ima menda vendar vsak pravico. Milostljiva kaj rada govori o higieni, a la higiena mora vladati le tam, kjer se ona sama vrli.
Ks<? to se dogaja v sredini mesta na lepem kraju in je zalo še toliko bolj žalostno, da mora bili tolikšna razlika med človekom in človekom Mestne gospe, ki imajo vsega v izobilju tn doslej še niso prav nič okusile trdote vojnih časov, bi res lahko ravnale s svojimi pomočnicami vsaj malo drugače, kakor so nekoč ravnali gospodarji s svojimi sužnji, saj smo v visokem dvajsetem stoletju, ko vsak dan toliko slišimo o socialnosti in potrebi po njej. Vsako pošteno delo zasluži vsaj v neki obliki priznanja, in to priznanje rodi še večje veselje do dela!
Kakor vsi drugi, si tudi me želimo, kar gotovo tudi zaslužimo, da bi se nas zaščitilo pred brezsrčnimi delodajalci in bi tako tudi na tem področju zavladalo nekoliko več reda, pravice in poštenja.
Ena izmed prizadetih služkinj.
Gospod urednik!
O tisti »slavni Ljubljanski brigadi* smo le večkrat slišali in brali, kako »junaško* je nastojmla »n s tem pripomogla, da bo vojne gotovo vsaj pol leta prej konec, kakor pa bi je bilo brez nje. A vendar je še nekaj, kar bi glede nje rad povedal, vsaj tistim mamicam in očkom, katerih »zlati* sinčki in hčerke so polnili vrste te, menda od vseh najbolj lačne in grabežljive brigade vse slovenske »osvobodilne* vojske.
Takole so pri neki priliki potožili kmetje iz neke vasi: »Večkrat so prišle k nam komunistične tolpe rekviriral živež, a najhuje je bilo tedaj, kadar so po takih opravkih jirišli k nam pobalini in smrklje iz Ljubljane.* Vem, da se boste, mamice in papačiji, spet hudo razhudili, ko boste brali to sodbo o svojih »zlatih* sinovih in hčerkah, a ne morem vam pomagati. Takšna je pač ljudska sodba o njih.
Dogodilo se je na primer tole: V mraku se je pojavilo v vasi manjše število tolovajev, po veliki večini Ljubljančanov. Zapodili so se po hišah ko volkovi ter kradli ko srake. Pri neki hiši v naši vasi so jiobrali prav vso obutev. Vsi, odrasli in otroci pri tisti hiši so ostali bosi. Kaj se to pravi, lahko vsak ve,	zlasti	še,	če	pomisli, do je bilo takrat,	ko se	je	to	zgo-
dilo, še hudo mraz Nič niso zalegle prošnje, naj puste vsakemu od domučih vsaj j>o en par starih čevljev Tovariš komisar je no vprašanje svoje tovarišice, kaj naj naredi, dejal: »Suni, kar moreš, zdaj imaš priliko.'* In ko so jim vso obutev pobrali, jim je morala gosjiodinja še večerjo slcu hati, pa ne slabo! Reči ni smela niti besede, da lega ali onega	nima.
Ali ne bi bilo škoda,	če ne	bi	vsi	po-
znali le vaše »zlate* mladine, papačiji in
Zli duh KPJ — Edvard Kardelj
Med komunističnimi korifejami zavzema Edvard Kardelj prvo mesto. Njegovo delovanje je razširjeno na ves jug. Danes je Kardelj nesporno vodja vsega hrvaškega in slovenskega komunizma On je dejanski predsednik Titove »vlade«, zakaj Tito, ki je predsednik NKOJ-a, je obenem vrhovni vojaški poveljnik in prepušča civilne posle Kardelju, ki je prvi podpredsednik »nacionalnega komiteta«, torej Titove »vlade«. Zdi se pa, da ta ko-mitet nima popolne politične oblasti. Ta komitet je bolj firma za Angleže in za Amerikance, ki vidijo v Titu »osvoboditelja jugoslovanskih narodov. V tej vladi sede tudi nekateri prejšnji kraljevi ministri, n. pr. Dušan Sernec itd.
Kako malo pomeni ta komitet pri komunistih, se vidi najbolj iz tega, da obstoji poleg te vlade še vedno AVNOJ (Antifašistično veče nacionalne osvoboditve Jugoslavije), katerega predsednik je bivši Davidovičev odpadnik Ivan Ribar, podpredsednika pa Moša Pijade in Marko Vujačič, pravi politični ničli v predvojnem političnem življenju. Ta AVNOJ ima isto nalogo kot OP. Tako ima naš »slavni Kardelj« vsaj tri konkurente, ki bi ga gotovo odrinili od stolčka, kadar bi šlo zares za čast, oblast in denar. Zato ima pa Kardelj mnogo važnejšo funkcijo kot vsi Titovi sodelavci. Edvard Kardelj je namreč tajnik jugoslovanske komunistične stranke, ali po njihovi terminologiji »sekretar KPJ«; torej nič manj kakor jugoslovanski Stalin.
Na kakšen način je prišel Kardelj do tega važnega mesta, je težko ugotoviti. Najbolj verjetno je, da ga je postavila na to mesto Kominterna, katere zaupanje si je pridobil v Moskvi.
Kardeljeva vloga pa najbolj jasno dokazuje, kako malo pomeni Komunistična partija pri Srbih. Če bi se Srbi količkaj j nadejali, da bo komunizem igral važno vlogo na Balkanu, bi zahtevali tako važno mesto zase in ga ne bi privoščili nekemu neznanemu Kardelju. Vedeti je treba, da se komunizem pri Srbih ni mogel ukoreniniti. Narodna zavest je pri Srbih tako močna, da že v kali uduši vsak internacionalizem. Med Srbi je komunizem svojo vlogo že doigral.
Zdaj boste bolje razumeli, zakaj se ljubljanski salonski komunisti in za nji- j mi ofarji hudujejo na Srbe. Leta 1941 so pa ravno nasprotno trdili, ko je divjalo po Srbiji tako neumno klanje, kakor divja danes po slovenski zemlji. Toda Srbi so se pravočasno spametovali.
Kardeljev in Titov komunizem je zmes hrvaškega, slovenskega in italijanskega komunizma. Ta komunizem pa na Balkanu nikdar ne bo imel vodilne vloge. Zato je tudi Kardelj s svojo vlogo že doigral.
Kardelj : Kidrič
Pa je še druga ovira, da Kardelj ne uživa nobene popularnosti. On je zrasel iz revnih razmer in ne more tekmovati s Kidričem, katerega se še vedno drži očetova slava. Kidrič je v bistvu brezobziren špekulant, ki se poslužuje tudi buržujskega elementa za uveljavljenje svoje osebe. On je živel od sredstev svojega očeta prav do zadnjega časa, da ga je spravil čisto na beraško palico. Gibal se je stalno v domači družini, izkoriščal očetove zveze in poznanstva.
mamice, ki ste dali to »junaško* Ljubljansko brigado? In tudi prav je, da jo vsi poznamo, bomo vsaj vedeli, komu se moramo zahvaliti, da smo danes čisto »svo-bodni*, brez vsega.
Pa še drugi primeri, vredni omembe, so se dogodili v naši pasi: Tolovaji so prišli k nekemu km»lu ter mu pobrali še tistih nekaj meric žita in fižola, ki jih je imel. Prosil jih je, naj mu puste vsaj toliko žila, kolikor ga potrebuje za seme. »Nič!* se je zadrl nad njim tolovaj. »Vojska bo kmalu končana in tedaj boš imel vsega z izobilju,* ga je še tolažil. In s tolovaji je morala potem v gozd tudi še goveja živina in prašiči.
In še tale dogodek, ki ga tudi ne bom nikoli pozabil: Isto noč so tolovaji iz zasede ustrelili nekega našega domačina, mladega fanta, ki je bil domobranec. Domači so ga prinesli domov in ga položili na mrtvaški oder. Kmalu pa so že prišli tolovaji v hišo in še nad pokojnim začeli kazali vso svojo surovo podivjanost. In medlem ko je sin ležal na mrtvaškem odru, je mati morala kuhati za deset tolovajev večerjo. Lahko si mislile, kako je bilo tej pošteni kmečki materi tedaj pri srcu. Morata je gostiti morilce svojega lastnega sina, ki so se še po njegovi smrti pred njenimi očmi norčevali iz njega in ga sramotili kot največjega zločinca!
Kamor so se priicpli Ljubljančani, ljudje iz »Ljubljanske brigade*, so kakor kobilice pobrali in požrli vse.
Se kaj zavedate, Ljubljančani — mislim seveda le tiste, ki se še vedno na ta ali oni način ogrevate za OF in mislite, da boste pravici le ušli — se kaj zavedate, da ste tudi vi v veliki meri krivi tolikega gorja, ki je zadelo našo deželo? Morda se res ne zavedate, kako težka je vaša krivda? 0 pač, zavedate se že, a priznali tega nočete, hodi3i da vas je sram, ali pa ste takšnega značaja, da nikdar ničesar ne priznate, kar bi vas utegnilo postavili v slabo luč pred javnostjo.
Posedati po kavarnah in politizirali je kajpak lahko. Razpravljali pa za temi varnimi kavarniškimi okni najbrž še nikdar niste o tem, koliko je dežela pretrpela, tudi po vaši lastni krivdi, in še trpi. Morda pa boste le še kdaj razpravljali tudi o tem, recimo takrat, ko se bodo tudi za zidovi gosposkih mestnih vil in palač začele kazati posledice neobdelanih polj in razdejanih kmečkih domačij. Upamo pa tudi mi z dežele, da bo prišel čas, ko boste morali spet gradili, kar danes podirate, zakaj za stolčke vas je le malo preveč, nam pa manjka rok za — krampe.
Trpin z dežele.
Skratka, v ničemer se ni odrekel meščansko kapitalističnemu udobju. Kadar koli mu je grozila kakršna koli nevarnost, vselej je posredovala zanj birokracija. In B. Kidrič, stud. chem., ni nikdar in nikjer javno protestiral proti posredovanju te družbe. Nasprotno, kolikor ima »političnega ugleda« -- domišlja si, da ga ima — si ga ni pridobil s svojim znanjem, niti s političnim delom, ampak ga je uzurpiral od očetovega okolja. In prav tega meščanskega elementa se je poslu-žil, da se je bolj razkričal kot Kardelj.
Pravo nasprotje je Kardelj. On nima niti ene prednosti pred Kidričem. Poleg odurnega nastopa ima še nesrečno bolezen, je siromašnega stanu brez očetove slave, prepuščen že več let sam sebi in ne uživa prikrite^ podpore višje meščanske družbe. Ne uživa podpore tistega meščanskega sloja, iz katerega se novači današnja vodilna komunistična inteligenca. Za Kidriča pomenijo rodne vezi plus, za Kardelja pa minus. Tudi na mitingih so pogostejši vzkliki »živijo tovariš Kidrič!« kot »živijo tovariš Kardelj«. Najbrž ima Kidrič močnejšo komunistično kamarilo okrog sebe kot Kardelj. In če bi se kdaj pri komunistih odločevalo prvenstvo po kakšnem parlamentarnem načinu, bi vedno podlegel Kardelj.
Lansko leto in tudi letos je bilo tu in tam čuti, češ da vlada nekako nasprotje med Kidričem in Kardeljem. Takim govoricam ne smemo pripisovati nobene važnosti. 0 kakih načelnih sporih med slovenskimi komunisti ne more biti govora, ker pijejo komunistično modrost vsi iz istega studenca. 0 kakšni samostojni ideologiji pa med njimi, ki imajo vsi precej skromno izobrazbo, ni duha ne sluha. Pa četudi bi se kdo izmed njih drznil, da bi si komunistične nauke morda po svoje razlagal, bi ga hitro ovadili vodstvu Kominterne, ker ovaduštvu so slovenski komunisti zelo podvrženi. Kar se ovaduštva tiče, ne izbirajo sredstev. Za načelna nasprotja ne gre. Če pa izbruhne osebno nasprotstvo, ga oni rešijo enostavno z likvidacijo. Kadar bi postal Kardelj nevaren tekmec Kidriču, bi ga slednji dal odstraniti brez pomislekov, pa tudi obratno bi se zgodilo enako. Kateri je krvoločnojši, ni treba ugotavljati, ker sta oba enaka. Če bi bilo treba v imenu revolucije pobiti pol milijona Slovencev, bi jih dala ubiti brez vsakega usmiljenja. Seveda če bi se ljudje še dali pobijati.
Kadar se takole v zasebnih družbah sproži pogovor o OF, se razpravlja o naših razmerah z »nepristranskega stališča« in se večkrat sliši »zaupno« mnenje, da bo če le kdo rešil položaj edino le Kardelj, češ da je on mnogo bolj inteligenten kot pa Kidrič. Te čenče se širijo že dve leti. Vse to gre po načrtu. To naj bo zdravilo za tiste bolne duše. ki uvidevajo, da vodi komunizem narod v pogubo, a vendar niso sposobne, da bi se uprle. V stvari je to borba za uspavanje javnega mnenja, in sicer tistega meščanskega javnega mnenja, ki je naklonjeno OF, pa bi v primeru, da se postavi odločno proti OF, utegnilo biti še prenevarno za revolucijo. Ljudem je treba kazati navidezno rešilno bilko toliko časa, dokler ne nastopi čas popolnega čiščenja, pole m pa bi prišla prava barva na dan. Dajati neko prednost Kardelju pred Kidričem se pravi, hudiča izganjati z Belcebubom. Kardelj ni nič manj krut kakor Kidrič, če ne še hujši. Oba sta nekako srednje nadarjena, toda Kidričevo znanje ima enak zvok kot zvok ubitega lonca. Vsi njegovi programatični govori in njegovi načelni članki odkrivajo izredno duševno plitkost. Kidrič ni napisal ničesar, kar bi bilo omembe vredno. Kardelj ima za seboj tudi bolj sistematično in bolj obsežno politično delovanje kakor Kidrič. Zadnji je tako rekoč politični diletant in politične napake, ki jih dela OF, gredo večinoma na njegov račun, kljub temu, da so vsi iz istega lesa, a želja, da_ bi vedno uveljavil svojo osebo, ga žene v nepojmljivo krutost.
Objavljamo
nekaj podrobnosti iz življenja Edvarda Kardelja
da pokažemo slovenskemu ljudstvu, kaj se skriva za komunističnim imenom »Krištof«. Komunisti bi radi z napačnimi imeni vzbudili pri slovenskem ljudstvu posebno zanimanje, pa se jim ni posrečilo. Naše kmetsko ljudstvo se za njihove norčije kaj malo briga.
»Krištof« ali Edvard Kardelj se je rodil 27. januarja 1910 v Nunski ulici št. 17. Njegov oče, tudi Edvard, je doma iz Novega mesta, kjer se je rodil 13. marca 1878 in je izučen krojač. Pozneje je postal sluga pri Zalogi šolskih knjig, nato pri oblastnem odl>oru in končno na osmem oddelku pokrajinske uprave, dokler ni bil 1. nov. 1943 upokojen. Poročil se je 8. novembra 1903 z Ivano, roj. Breceljnik (20. V. 1881). Iz tega zakona se je rodilo več otrok, od katerih jih je nekaj pomrlo, drugi so se razgubili. Ena hčerka je poročena in še živi. Sin Edvard je izginil iz Ljubljane spomladi 1942. leta. Danes živi nekje na Balkanu.
Brata Ivana, zobotehnika, rojenega 1914. leta so vzeli 24. junija 1942 Sa-vojci, dobri Edvardovi zavezniki, in so ga baje ustrelili kot talca.
Bojan, medicinec, rojen 1. 8. 1922, pa je bil odpeljan 13. 19. 1943.
Danes 6tanuje doma samo še oče.
Mater je pred nedavnim zadela kap, menda od žalosti. Lahko se reče, da je en sam sin razbil vso družino.
Po končani meščanski Soli (I. deška) se je vpisal Edvard v šolskem letu 1925-26 v L letnik učiteljske šole. Takrat je stanoval pri očetu na Emonski cesti 6. Najbrže niso živeli v ugodnih razmerah, kajti Edvard je zaprosil zn državno podporo, katero je tudi dobil v znesku 1933 din za devet mesecev.
Prvi letnik, kakor tudi naslednje tri je končal z dobrim uspehom, a prav po-
sebno se ni odlikoval v nobenem pred metu. Nekoliko slabše je napredoval \ risanju, goslanju, telovadbi in matematiki. Iz ocen ni mogoče razbrati nobene značilnosti, ki bi razodela njegovo današnjo podobo. Pa tudi drugih opomb ni, ki bi utegnile biti ključ za razumevanje njegovega komunističnega snovanja. Pač pa je čudno, da je dobival v drugem letniku državno podporo samo prvo tromesečje, potem pa je ni uživa! nikdar več. Nikjer ni zabeleženo, zakaj mu je bila podpora ustavljena. Zanimivi so tudi njegovi izostanki od pouka. Do-čim ni v L letniku nikdar manjkal, ima v II. letniku opravičeni 2 uri, v III. 24, a v IV. že 114 izostankov, malo manj kot mesec dni v devetih mesecih. Izostanki poleg odtegnjene podpore lepo dokazujejo, kako je raslo njegovo zanimanje za komunizem. V II. letniku se je organiziral, v III. pa je začel aktivno sodelovati, v IV. pa je bil že vodja komunizma tudi izven šole. Zato so ga tudi takoj po maturi prijeli. Sodeč po današnjih vodilnih komunistih iz učiteljskih vrst, so imeli komunisti med uči-teljiščniki precej razpredene mreže.
Dve leli robije!
Edvard Kardelj je naredil maturo na učiteljišču 14. junija 1929. V zapisniku je pripomba: »Kandidat je užival na zavodu blagodejanje v skupnem znesku 3132 dinarjev in se zavezal, da bo poučeval 22 mesecev na javnih osnovnih šolah.« Te obveznosti ni Edvard Kardelj nikdar izpolnil, kajti ravno ko bi moral dobiti odlok o namestitvi, je bil aretiran. Prvič ga je prijela policija 17. februarja 1930, torej 8 mesecev po maturi. Takrat je bil obsojen na dve leti robije, ki ju je odsedel v Požarevcu v Srbiji. S tem mu je za vedno odklenkalo, da bi mogel stopiti v državno službo.
Ko se je vrnil domov, je živel od očetovih žuljev. Baje je ta čas tudi precej študiral. Nekateri vedo povedati, da je študiral zgodovino in sociologijo. Z drugimi besedami povedano, pečal se je s komunistično propagando. Takrat je začel tudi pisuniti po raznih liberalnih listih, vendar brez posebnega uspeha. Od tega zaslužka ni mogel živeti, ker je bil smešno malenkosten, pač pa ga je moral vzdrževati oče, ali pa je živel od tajnih prispevkov Kominterne. To stanje je trajalo približno dve leti. Neki njegov častilec trdi, da se je takrat »zagrizel v študije«. Bogve v kakšne študije. Kaj naj bi študiral, ko je vedel, da državne službe ne more dobili. Komu v korist? Tudi zasebne službe ni nikoli opravljal. V resnici je Kardelj tista leta opravljal komunistični noviciat. Tista leta od 1932 do 1935 so mladi komunisti snovali komunistično stranko v tako formacijo kot je danes. Ravno ta leta je bil tudi Kidrič v Ljubljani. Vpisan je bil na univerzi, študiral pa ni. Vsi tisti grobarji slovenskega naroda, o katerih je bilo že govora, so bili najbolj aktivni za časa jugoslovanskih diktatur. Te diktature so bile »zlata doba« slovenskega komunističnega rovarjenja.
Najbrže je Kardelju le trda predla za denar. Oče sicer pravi, da si je sam kruh služil, kar pa ni res. S tistim denarjem, ki naj bi si ga bil on prislužil do konca leta 1934, ne bi mogel živeti niti šest mesecev. In ko so očetovi in partijski viri usahnili, si je moral poiskati drug vir dohodkov. V tem so komunisti zelo iznajdljivi. Obesijo se na rame ženski, ki ima službo. Mnogo slovenskih levičarjev je živelo več ali manj od žuljev trapastih žensk, ki so garale po cele dneve, da so lahko njihovi možje posedali j>o kavarnah in uganjali visoko politiko v meščanskem okolju. V tem jim je bil svetel zgled veliki »capo« banditov Jože Vidmar, ki je živel na ženin račun polnih 15 let.
Izstop iz Cerkve in civilna poroka
Na isto izhojeno pot se je podal tudi Edvard Kardelj. Dne 23. oktobra 1934 je z aktom št. 48.063 izstopil iz katoliške cerkve, kakor jo zapisano v mestnem domovinskem uradu.
Edvard Kardelj se je dne 31. oktobra 1934, torej samo 8 dni po izstopu iz katoliško Cerkve civilno poročil na sre-skem načelstvu v Hrenovi ulici s Franjo (Faniko) roj. Mežnn, ki je bila doma iz Radovljice in je bila ob času poroke v službi pri advokatu dr. Tumi. Stanovala sta v opremljeni sobi na Mestnem trgu št. 5-1II. Jedla sta včasih skupaj, včasih vsak pri svojih, kakor je denar dopuščal.
No, pa ti »medeni tedni« niso trajati prav dolgo. Tudi ni znano, kako vroča ljubezen ju je združila. Preveč vroča gotovo ne, kajti gospa Franja je svojega moža odjavila na policiji 19. decembra 1934, ko je dobila od njega kratko dopisnico s Poljskega. Gospa je izpovedala, da ji mož ni prav nič povedal, kam se je napotil, zato da ona prekinja vsako razmerje z njim. Ona namreč ni bila komunistka in zato ni hotela o Kardelju nič slišati, brž ko je zaslutila, da se je mož podal v Sovjetijo. Kardelj je že vedel, do Česa bo moralo priti, zato se je poročil civilno, da bi pri morebitni ločitvi ne imel težav s katoliškim zakonikom. Franja Mežnn se je 5. dec. 1935 preselila v Radovljico, a sedaj baje živi v Beogradu.
Kardelja ni ta ločitev niti malo prizadela. On je tako in tako odpotoval v Sovjetijo najbrže na poziv Kominterne. On je sicer pred oblastjo vedno tajil, da bi bil kdaj v Sovjetiji, vendar pa je imela oblast v rokah neizjrodbiten dokaz, da je bil res v Sovjetiji in da je tamkaj
predaval na komunistični šoli
Za ta dokaz Kardelj nikdar ni zvedel in ga tudi nikdar ne bo odkril. Zanj je torej dognano, da je bil res približno tri leta v Sovjetiji. On je poleg I/oizeta
Kocmurja menda edini Slovenec, ki jo poučeval na komunistični šoli v Rusiji. Izmed vodilnih slovenskih komunistov je bival najdlje tam. V tem ga prekaša edino tržaški komunist Regent, ki menda še danes biva v Sovjetiji in vodi slovensko komunistično propagando.
Zdi se, da si je Kardelj vodilno mesto pridobil že v Sovjetiji. Zelo verjetno je, da je on eksponent Kominterne na Balkanu, medlem ko Baeblerja odkrito dolže trockizma, Kidriča pa kot eksponenta nekega drugega tujega komunizma. 0 Kidrl-ču pravijo, da ni bil v Sovjetiji, vsaj dalj časa gotovo ne. Sam se je pa zaupno pobahal, da je šel v Rusijo z neko depu-tacijo takrat, ko je bival na Češkem ali v Franciji. Pravil je, da mu je pri nekem sprejemu stisnil roko sam Stalin. Raj® je bil to njegov »najsrečnejši dan« v življenju.
Vrnitev v Jugoslavijo
Konec leta 1938 se je Kardelj vrnil v Jugoslavijo, toda več ali manj se je skrival pred oblastjo. Čudni so ti komunisti. Toliko pripovedujejo o dobrotah v Rusiji in vendar se vračajo nazaj v to naso revščino. Jasno! Tam tujih komunistov ne potrebujejo, ker še sami trpe pomanjkanje, potrebujejo pa mednarodnih agitatorjev, ki morajo nazaj, brž ko so se usposobili za to. Ti tički sploh niso imeli nobenega vpogleda v boljševiško gospodarstvo, niti ne smejo sami na teren, da bi se na lastne oči prepričali o resničnem stanju, ampak so pod vsestranskim strogim nadzorstvom. 0 komunizmu v praksi nimajo pojma, ker jim vlivajo na predavanjih v glavo zgolj teorijo komunizma. Zanje velja dobesedno:	»Ja-
nez v Rusijo, Janez iz Rusije.« Tako jo tudi z dičnim Kardeljem, katerega bi radi naši komunisti predstavili slovenskemu ljudstvu kot »svetovno kapaciteto«.
Prva Kardeljeva skrb, ko se je vrnil iz Rusije, je bila, da je dosegel ločitev zakona s Franjo Mežan, kar je z razsodbo apelacijskega sodišča res dosegel 6. februarja 1939. To ni bilo težko doseči, saj ga je žena skoraj pet let prej zapustila, ker ni hotela živeti s komunistom. No, Kardelj si je kmalu poiskal drugo, pohlevnejšo tičko, pravo komunistko — Josipino Maček iz Zadobrove, 6 katero se je zopet civilno poročil na okrajnem načelstvu 5. avgusta 1939. Josipina, sestra sedanjega komunističnega notranjega ministra, je bila delavka pri »Saturnusu«. Danes je poleg Vide Tomšičeve glavni steber ženskega komunizma.
Niti prva žena Fanika, ki je bila navadna pisarniška moč pri slabo zaposlenem advokatu dr. Tumi, niti druga Jo^ sipina, ki je bila preprosta delavka pri »Saturnusu«, nista zaslužili toliko, da bi lahko zdrževali sebe in še brezposelnega moža. On je torej potreboval ženo, da j0 laže pred javnostjo in oblastjo vsaj nekoliko zakrival, od kod dobiva denar zn preživljanje. Če torej oče pravi, da ga on ni podpiral, je moral dobivati denar od drugod, in sicer od Kominterne. Kardelj je edini pravi eksponent Kominterne. Skozi njegova usta govori Kominterna.
Glavni vzrok, ki ga je tiral v naročje drugega zakona, pa je bil tale: Kardelj se je po vrnitvi iz Kusiie pred oblastjo skrival in sedanja komunistična družica ga je skrivala v ljubljanski okolici. Na ta način je Kardelj ušel internaciji leta 1938, ko je šlo nekaj slovenskih vodilnih komunistov v Bileče. Kominterna mu je namreč ukazala odhod iz Rusije takrat, ko je nastopila kriza v Avstriji. Komunisti so že takrat računali z bližnjo vojno. In on je moral, hočeš, nočeš, iti v Jugoslavijo organizirat kader, za aktivni odpor. Kdor je zasledoval komunistično rovarjenje, ve, da so se leta 1938 in 1939 komunisti vrinili v vojaške ustanove in da so takoj z*čeli stikati za orožjem. To vse je bilo Kardeljevo delo. Da je mogel to delo opraviti, se je spretno skrival pri evoii sedanji ženi, Na ta način je dočakal april 1941.
Takrat je iz skrivališča prilezel na dan in ljudem pokazal svojo pravo barvo. Začel je igrati najostudnejšo vlogo. — Kardelj jo prvi dobil zvezo s savojskimi komunističnimi častniki, seveda po posredovanju Kominterne. Policijska oblast je to takoj opazila, zato mu ni mogla do živega, kajti komunistično vodstvo je imelo zaščito pri svojih zaveznikih. Kardelja 60 videli stalno v družbi s častniki.
Na ta način je mogoče razumeli, kako se je mogla peščica komunistov tako razbohotiti f>o slovenskem ozemlju. Kardelj je bit že takrat »sekretar KPJ«. On je torej dajal navodila, praktično stran je pa izvršil Baebler. Kidrič se je gibal v krogih ljubljanske buržoazije. Slovensko komunistično stranko pa je vodil pokojni Anton Tomšič. Prvi sestanek so imeli ti voditelji 12 ali 14. aprila 1941, Bilo jih je 15. Vsi ti so se svobodno gibali po pokrajini. Šele proti koncu leta 1941 je šlo celo vodstvo KPS v Iško na Grabeljce. Dasi sta kraljevska vojska in policija vedeli zanj, se mu ni zgodilo nič hudega. Čeprav je bilo policijski oblasti znano, kje se po Ljubljani skrivajo posamezni člani vodstva, vendar se ni nobenemu nič hudega pripetilo.
Edvard Kardelj je pred vojno, kadar koli je bil zaslišan pri oblasteh, vedno zatrjeval, da ni organiziran komunist. Takole je izjavljal.
»Da sem komunističnega prepričanja, ne tajim. Pod častno besedo izjavljam, da nisem član Komunistične parti-tije in nikdar nisem bil. Zanimam se samo za delavsko vprašanje. Odločno pa odklanjam in obsojam vsak individualni teror.«
In tako so izjavljali vsi komunistični voditelji in vsi so odklanjali individualni teror.«
Trdili so, da odklanjajo smrt posameznika, nasprotno pa so veselo smrti "do mase liudi. Tako razumejo oni to
Dalje na 7. strani
Argentinski roman
J. E. Poldk!
(Zgodba Iz starih dni)
14.
A kadar človek je v najvefji sreči, nesreča za petami mu sledi; nesreče pa poglidi so besneči, že nevoščljivost daje ji moči.
Gospa sovražnikov res ni imela, gospod in kmet gospo imel je rad, a usta, ki so grad in vse preklela,
*o klela tudi njo neštetokrat.
Bil Smlečan stari je, ki klel je ženo in vse, kar višeniski je grad imel;
Ml niemu kleti bilo bi vseeno, če otročiča v zibelki bi klel.
Razlil se dan krasan je po deželi, pa gradu bilo je tako lepo;
Jn ker pristavo blizu so imeli, izvabil lepi dan je še gospo.
Odšla počasi je tja na pristavo 1“ se ustavila ob smrekah treh ...
In poklonila se je ondi z glavo, na ustni pa je legel ji nasmeh...
Po beli cesti bliža se pristavi. ..
Čuj, konj že v hlevu glasno rezgeta! —
Ko pa ob konju se gospa U6tavi, ga z mehko roko boža in treplja ...
»Kolikokrat sva bila v Dednem doli, konjiček moj, ki barve si ko vrani —
Ej, tolikokrat najbrže več nikoli
ne boš me nosil, vranpc, v ono stran!« —
In Šepetala je med cvetočim drevjem, Poslušala čebelic tenki glas, ki so šumele tamkaj med vejevjem in letale k rožicam v vas.
S pristave se je spet na grad vrnila, obstala ondi je ob smrekah treh ...
Kdo ve, kaj tam je zdajci opazila, ko gledala tako je po vrhehl —
Od tod gospa spet dalje se napoti in prišla do visokih je stopnic...
Do njih dospela je po beli poti, a tu izgine barva s svežih lic ...
»Da, tu se je zgodilol — tu je bilo! — Prav tukaj se je zvrnil vitez vznakl —
O, da bi to se nikdar ne zgodilol —
O, da bi živel mladi še junaki« —
Gospa zdaj sklene svoji beli roki molitve ustni ji šepečeta ...
Pogled pa sili ji po beli loki, ko da bi tamkaj nekaj videla..«
Od tod gospa se zopet v grad napoti m se povzpne ne vitki tam pomol... še ptič legak, a on ima peroti, ne gledal rad bi raz pomol tja v dol!
Pa
ravno na tem srčkanem pomolu bil v hrib	in	dol	je res pogled	krasan;
od tod se	videlo	je k Dednem	dolu
Sn daleč tjakaj na Dolenjsko stran...
»Morda od tamkaj danes Jožt spel pride,« je v mifi'ih rekla dražestna gospa »Se prej ko zlato sonce mi zaide, bi res ga danes rada videla!
In rekla bom mu, da opat naš stari pomiril mi	je	dušo in srce
in del mi,	da	ne	mislim naj nikari,
da Bog enako sodi ko ljudjel —
Pa kaj je to? — Saj ni nikjer oblakal — In vendar čuje se zamolkli grom! —
Kako plašna leti nad goadom sraka! —
In pes tako boječ se stiska k tlom!« —
Zaziblje grad se kot igrača mala..,
Od grada se odluščil je pomol...
In kjer poprej gospa je mlada stala, v zidu je samo širok razkol...
Po gostem gozdu pa je zašumelo, ko bi vihar med drevjem se podil... Potem pa vse tako je onemelo, da čul bi, če bi miši jež iovil..,
Zaslišalo se v gradu je klicanje:
»Gospa! Gospa! Gospa! Gospa! Gospa!« In klic odmeval je ko hude sanje, ki v strahu jih je duša snivala...
Gospo po gradu vsem so vsi iskali, toda nikjer je tamkaj ni bilo ...
Potem pa pred razpoko so obstali — »Nikjer je ni! — V prepadu ona bo!« ,..
Tako v skrbeh so grajski modrovali, a vsem pri srcu bilo je hudo, iskali so jo še, skrbno iskali...
* prepadu našli so samo telo —
Kedo opisal vam bi žalovanje! —
^ nihče ni, kot Jošt je žaloval, tako lepe so bile v mislih sanje,
P* Sle so, ko bi jih odnesel val...
^ kapeli grajski so jo pokopali a1 vsi jokali grenke so solze • ■. v Ostrovrhar, ki so ga poznali, rad ne hodi med ljudi mehke.
(Dalje prih.l
HUGO WAST
3
DOSEDANJA VSEDINAi
Rina, hči ubogega kmeta Germana iz argentinske gorske vasi Doloresa, je zaročena z bratrancem Fabijanom. Na tihem pa žc otl otroških let brezupno ljubi Miguela, edinca bogate meščanske rodbine, ki hodi v Dolores na letovišče. Miguela nekaj let ni bilo, potem pride spet neko poletje. V Rini, ki je medtem zrasla v lepo dekle, se ljubezen ocrla« z novo silo. Fabian mora iti za dve leti k vojakom. Miguel, lahkoživ mestni razvajenec, izkoristi njegovo odsotnost, se približa Rini, ki je pred njim brez moči. Zgodi se, kar se je moralo zgoditi .. . Miguel dekle potem pusti in odide v mesto.
III.
Skrivnost
Rina je ves čas upala, da se bo Miguel spet vrnil, sai ji je bil tako obljubil,
A začela se je jesen in tudi minila.
V	gorskih vaseh ni bilo nobenega letoviščarja več. Padle so prve slane.
Njega pa ni bilo
Potem ji je grenka resnica počasi, po kapljicah, začela zalivali dušo
Zdaj je doumela, da ga ne bo več, da je ne bo vzel, da jo je osleparil, da je nima rad.
Ti ljubi Bog! Kaj bo pa zdaj z njo!
Nekega dne je vsa obupana šla na pokopališče.
Začela je moliti na materinem grobu, ko da se ji meša Prosila <e mater, naj stori, da bi tisto, kar se ie bilo zgodilo z njo, ne bilo re6; da bi vse bilo le daljen sen.
Jok na mrzli kamniti gomili jo ie zdelal, da je zaspala.
Ko se je prebudila, je bila noč s svojimi sencami zadelala vsa pota.
Še je čutila žalost v duši, toda bila je mirna. Vrnila se je domov ter se ogibala krajev, kjer je bilo kaj ljudi.
Bolj zaradi tega. ker se je bala, da bi jo oče vprašal, odkod prihaja, in da bi mu lahko odgovorila « pretvezo, je premagala v sebi ves odpor ter stopila v trgovino, ko je šla skozi vas. Hotela je kupiti nekaj sveč.
Ob podbojih hišnih vrat je zagledala, da je privezan mezeg dona Filemona. Imelo jo je, da bi zbežala, ker se ni hotela srečati z župnikom Toda bila je že preblizu praga Vstopila je tisti trenutek, ko je don Filemon odhajal
»Kaj pa je to, Rina?« jo je vprašal in namrščil čelo. »Ti tukaj, pa ob tej uri?«
Da bi se mu izgovorila, je nekaj zamrmrala.
»Slabo, če se gospodinja šele zvečer spomni, kaj potrebuje «
Kaki drugi razen Rini bi don Filemon tega ne bil odpustil. Njej pa je močno zaupal, ker jo je poznal, kako poštena in pridna je.
Ostal je na pragu trgovine, da bi jo s svoio navzočnostjo branil pred surovimi opombami, ki bi jih kateri izmed kmetov utegnil zabrusiti ji. Ko je odhajala, ji je dejal:
»Imava isto pot Te bom pa spremil, Rina.«
Včasih bi bila Rina ponosna, če bi bila lahko šla v župnikovi družbi po cesti. Zdaj pa je čutila, da ne zasluži naklonjenosti tega dobrega starčka, pa jo je bilo v dno duše sram.
Seveda mu je s sladkim nasmehom prikimala, potem sta zavila na pot, ki je držala ob potoku, on na mezgu, ona pa peš.
Župnik je jezdil v koraku ter ji drobil dobre svete, katere je zavijal v strahotne pripovedi o tolovajih ali o vernih dušah.
Poslušala ga je, strah je pa ni bilo, zakaj vso pot je premišljevala o svoji bolečini.
Prišel je že trenutek, ko se je že ustavila v trdnem sklepu, da bo župniku povedala vse. Ni marala, da bi jo imel za boljšo, kakor pa je bila, vrh tega pa bi si olajšala srce, če bi svojo težko skrivnost komu zaupala.
Toda kri ji je zastala v žilah in iz grla ni spravila niti glasu.
Joj, rajši bi umrla, umrla, umrla, kakor da bi to storila! In stisnila je ustnice na vso moč.
LUDVIK ROGAČ:
„MISTER
V	gostilni »Pri veselem Kranjcu« se je začasno naselil štab »brigade«. Tisto jutro so sedeli v stranski sobici, ki je služila za glavno pisarno, trije »tovariši«.
Z glavami skupaj so sklonjeni gledali na staro avstrijsko specialko, ki pa ni bila videti bogve kako pregledna. Na več krajih so jo že objedle miši. »Operativni oficir« Joki je nanjo nekaj začrtaval s topo ošiljenim svinčnikom, onadva pa sta mimogrede pokušala novi Črešnjevec.
»Jaz mislim,« je dejal komisar Jurček, »da bi bilo bolje napasti z Ježevega hrbta. Tam imaš boljši teren za izpade in umik obenem. Veš, kako je, če nas presenetijo tanki. Tam na Kozjih stezah ne bi bilo dobro.« Posrkal je ostanek iz kozarčka in iztegnil vrat, ker je pričakoval odgovora.
»Ponavljam še enkrat: Težišče napada bodo Kozje steze. »Udarna brigada«, ki nam bo prišla nocoj na pomoč, bo uprizorila na severni strani vasi navidezni napad, ki mu bo sledil pravi od ravno nasprotne strani. Pri Cnnkeljnu se morajo zbrati ob znaku alarma škarjaši, katerih edina naloga bo, prestriči mrežo na čim več krajih. Vse drugo bodo opravile druga in tretja četa s [>omočjo te-rencev. Zaseda devetih mož naj se po-
»Kaj pa Fabian?« je vprašal župnik, ki se mu je dekletov moik zdel nekam čuden. »Ti je kaj pisal?«
»Da, gospod, enkrat ali dvakrat.«
»Kaj pravi?«
»Oh, kje se pa človek spominja!«
»Ti norica! Tako torej pozabljaš reči, ki ti jih piše ženin?«
Dekle se je zasmejalo.
Prišla sta do Germanove hiše. Psi so’ zalajali in iz hiše je stopil oče, da bi ju pozdravil.
»Dober večer prijatelj Pripeljal sem ti hčer, ki zasluži, da jo pošteno okaraš Ob tej uri dekleta pa koze ne smejo iz hiše.«
German je pogledal hčerko v oči.
»Odkod prihajaš?«
Rina je ponovila izgovor, ki ga je bila povedala že župniku.
»Šele zvečer sem se spomnila, da nimam sveč, pa sem šla v trgovino. In tako me je uiela noč.«
Župnik je pozdravil in v lahnem diru odjezdil proti domu Moral |e iti dober kos poti nazaj.
Oče in hči sta stopila v hišo, Rina je drhte prižgala eno izmed sveč, ki jo je vtaknila v svečnik Čutila je na sebi nezaupljivi očetov pogled.
Starec jo je precej dolgo gledal.
Toda v vseh dekletovih gibih, na njenem čelu, v njenih očeh, v njenih pridnih rokah je bilo toliko nedolžne nežnosti, da se je še enkrat pomiril.
Tako sta pretekla dva dneva.
Pridno je izpolnjevala svoje dolžnosti po hiši, krotko in pridno, kamor je stopila. Oče jo je pogledoval postrani, brat pa, ki se je tudi zdelo, da nekaj sumi, jo je spremljal s pazljivim očesom.
Delala je kakor stroj. Misli so se ji mudile daleč drugje. Čutila je, da je vsa njegova, ki jo je prevaral. Včasih zvečer, ko ni bilo ne očeta ne brata, je sedla pod napušč. Vsa zamišljena je z očmi blodila po polju.
Na sivem nebu, ki so ga zapustile celo lastovice, je po navadi fidela kakega orla, ki se je držal visoko, visoko.
Rada bi bila kakor on, da bi lahko poletela tja, kamor so ji uhajale misli in ji je hrepenelo srce.
Iz zamaknjenja jo je zbudil pes Leon, ki je prilezel k njej, ji z mlačnim jezikom lizal mrtve roke ter ji naznanjal, da se vrača oče, pred katerim je pes zmeraj tekel.
Vsa trda od mraza je vstala ter začela mrzlično iskati dela po hiši, da oče ne bi mogel iz njene potrtosti sklepati
o	tem, kakšen boj ji divja po duši.
Rada je bila sama iifnavzočnost ljudi jo je utrujala.
Če je srečala katero izmed vaških deklet, jih je gledala začudeno. Kako morejo biti poštene? Ona ne bo nikoli več taka!
Ta misel jo je nepretrgoma preganjala. Ko je nekega dne videla svoje vrstnice
v	cerkvi in se je spomnila, da so one še čiste, da so nedotaknjene, da ne poznajo tistega življenja, ki ga pozna ona, jo je prevzela jeza in zavist, pa jim je zaželela, da bi spodrsnile vse, samo zato, da bi njej bila prihranjena grenka zavest, da je edina taka.
Toda zla misel jo je minila..*
Ne! Naj bo le sama taka! Naj še tako trpi, vdala bi se v božjo voljo, če bi ji bilo treba trpeti še enkrat toliko, samo da bi nobene izmed vrstnic ne doletelo kaj takega, kar je njo.
O	Bog!
Toda mar se je Bog kaj spominja?
Ko je prvič tako omadeževana Sla v cerkev, se je vsa tresla, ko se ji je noga dotaknila praga.
Ali je ne bo Bog udaril prej s smrtjo, kakor da bi pustil, da bi tako bitje stopilo v njegovo hišo?
Vso mašo je gledala samo na oltar. Niti enkrat samkrat ni vzdignila oči do oboka, na katerem je bila napisana prošnja k Devici: »Pokaži, da «i mati.«
Kako hi nebeška Devica zdaj mogla bili njena mati?
Marijin mesec ie bil k sreči daleč. Ker je bila pri obhajilu za Veliko noč, ji dotlej ne bo treba iti k spovedi. Taka je bila navada v vasi.
JONES"
stavi pri Ježah. Prešteti in pregledati je treba moštvo in orožje, drugo naj poskrbe za to poklicani.« Joki je izpil v dušku in hitro odšel skozi priprta vrata. Komandir je otresol pipo ob rob mize, pozdravil z dvignjeno pestjo in odšel za operativnim ...
»Svoboda narodu,« je odzdravil Jurček in podprl glavo. »Pokličita tovarišico Milko,« je še zavpil za njima. Ko je tako sedel in zrl nekaj časa s topim pogledom skozi zasenčeno okno, je pritekla »tovarišica« Milka v širokih hlačah in športnem jopiču. Na poležanih laseh je imela rahlo posajeno rogljato čepico z veliko rdečo zvezdo. Oči je imela vdrte in krmežljave kakor natakarica zakotne krčme v ponedeljek zjutraj. Jurček jo je počastil s »propagandno ministrico...«
»Smrt — svoboda,« sta hitro izmenjala [»zdrave.
»Sedi semkaj, Mili,« ji je komisar pripravil stol. »Ministrica« je sedla in primaknila stol bliže.
»Meniš, ljubček Jurček,« ee mu je laskala. Natočila si je žganja in ga v dušku popil«.
»To se pravi, da imamo malo časa za toliko dela. Nocoj bomo priredili na
M JAVORNIK
Oh, spovedi Da bi človek moral vse povedati svetemu možu, katerega je slepil tako zelo, da je mislil, da je ona, njegova Rina, boljša od vseh drugih!
Rada bi bila zbežala Hotela bi, da ne bi nič več verovala, da ne bi nikogar več ljubila, zakaj mogla je ljubiti samo tisto, kar je prepovedano Da ne bi ljubila ne očeta ne matere da ne bi ljubila Device v oltarju, ki se v njene oči ni upala ozreti več vse od tistega dne, ko so se ji njene odprle nad stvarmi tega življenja.
Želela je, da bi smrt prišla ponjo še pred Marijinim mcsccem in bi |0 rešila te stiske Na smrt bi se spovedala, in sicer donu Filemonu Ne bilo bi je tako sram, ker bi ga potem nič več ne videla in bi mirno legla k počitku ob materi, ki	bi svojemu	ubogemu	otroku	njegov
greh pač odpustila. .
Nekega dne	je prišlo	pismo	od	Fa-
biana. Brati ga je morala Rina, ker German ni znal. Odgovor pa ji je narekoval on.
V	obeh pismih je bila	beseda	o	njej
in	o poroki, ki	bo tedaj,	ko se	bo	Fa-
bian vrnil .. ,
Od tega dne je privid o fantovi vrnit-
vi	visel nad Rininimi mislimi kakor graž-nja.
Nekega jutra ie molzla koze v staji, ki je bila pokrita s snegom.
Četudi je bilo mraz, je hodila bosa, in noge so se ji pogrezale v sneg.
Od potoka je prihajal pojoč glas in to je vzbudilo nieno pozornost.
Bila je Candela. ki 'o je zagledala. Pela je, kakor da pripoveduje bajko. Pesem, ki jo je pela, je bila neznana, naučila se je je bila kdove kje, ko je bila še otrok.
Rina je nehote poslušala, zakaj ta ženska jo je urekla s svojimi pripovedmi, v katerih je dekle zmeraj našlo odmev svojih lastnih tegob.
Na žegnanje je močno snežilo, na otožnih gorah ni niti vrabca bilo, ne drobne rožice, ne veje zelene, toda pred hišo belo je sneg poveznil odeje snežene na breskev razcvelo.
Po poti, ki do cerkve vodi, urno deklica z bratom hodi, bosih nog se po snegu zatika,
sezute čevlje nosi v naročji, k sebi tišči podobico svetnika, da je ne zmočL
»Kaj hodiš bosa, te ne zebe v stopali?« »Ne zebe me v noge, bratec moj mili, a v prsih me zebe, ker moj oče,
brž ko se bo breskev odela s cveti, izbrati nekoga za moža mi hoče, ki ga ne moram imeti.«
Ko je Rina zaslišala pesem, je nehala molsti. Pogledala si je noge, pogreznjene v sneg, in zazdelo se ji je, da čuti mraz, ki jo je tako rezal, tudi ondi, ne samo v srcu.
Candela je zdaj v dekletovih očeh zagledala nekaj solza.
»Kdaj bo poroka, Rina?«
»Nikoli!«
Ta večer je premagala strah, ki ga je čutila pred resnim očetom, in mu povedala, da se ne mara poročiti s Fabianom.
Zdaj se je zlila nanjo očetova jeza.
Kako, da ne mara? Kdo pa je ona, da si bo kar tako izbirala?
In ko je videl, da Rina samo joka, ne da bi mu odgovorila, jo je udaril, kakor je imel navado udariti psa, če mu je lizal roke.
Ko je ponoči spala in drhtela od strahu ali od mraza, je pa on, ki zaradi tistega, kar je bil storil z njo, ni mogel spati, prav potiho prilezel do hčere ter jo gledal v polmračni svetlobi, ki jo je dajala pečica na oglje.
Saj je njegov otrok! Kako jo ima rad! Pa jo je tepell Naj Bog ne zadene, da bi mu še enkrat hotela povedati tisto, kar mu je rekla prej, zakaj spet bi jo tepel. Saj je njen gospodar. Če bi vzela koga drugega, ne Fabiana, bi jo za zmeraj izgubil. Če nima Fabiana rada zdaj, se ga bo že naučila imeti. Ali ima rada koga drugega? To bi bila zanj smrt!
Na dekletovem čelu je zagledal temno pego, ki je ostala od njegovega udarca.
Kranjskem brdu miting.« Komisar se je popravil v stolu.
»Kako misliš, tovariš?«
»Ob devetih bomo napadli, ob desetih jili bomo prepodili, potem pa se bo začel miting. Terenci v Kranjskem brdu so o tem že obveščeni in pripravljeni. Sporeda imamo že precej, a imam sam sijajno misel, ki jo bomo prav v Kranjskem brdu najlaže izvedli...«
»Od Agitpropa sem dobila važna navodila. Vendar povej prvo ti, kaj si si tako posrečenega izmislil.« Zopet je srknila požirek Črešnjevca.
»Povem ti, da sama sebi ne boš verjela, tako imenitna ideja mi je padla v glavo. Prižgala sta si cigareti in se smehljala. Potem je komisar nadaljeval.
»Komandirja poznaš, kakšen je. On je iz Kranjskega brda. Kranjci so večidel taki ali njemu podobni, saj me razumeš. Debelo kože. majhnih oči in velikih ušes. Verjamejo vse .. .< Smeje se je otresel cigareto in natočil.
»Vendar povej že, kaj misliš,« je silila vanj Milka.
»Za miting bomo maskirali — majorja Jonesa! Imam že človeka...« Komisar je pričakoval učinka.
»Kolosalna ideja!« je izbruhnila ministrica in ga poljubila. Jurček ji je vrnil. Na dušek sla izpila natočeno žganje.
»In veš, kdo bo naš Jones? Poznaš Ciganovega Frenka?«
»Hočeš reči — tovarišaClgota. Sem si koj mislila. Da, ta bo najboljši. Že tako
Poljubil jo je tja, na to razbolelo meso. Občutek, ki ga je imel, ko se je dotaknil tega ljubega, toplega čela se je zdelo, da je raznežil njegovo hrapavo dušo.
Hudo mu je bilo, ko je pomislil, da jo je bolelo, toda stresel se je ob misli, da bi jo lepega dne utegnil izgubiti.
Prej bi jo ubil!
Rina ni več spregovorila o Fabianu in je živela tako, kakor je živela doslej. Trla jo je teža skrivnosti, katero je morala prikrivati in se hliniti.
Nekega dne je v sebi začutila čudno utripanje.
Že precej dolgo je opažala na sebi nekaj nenavadnega A ni si vedela razložiti, kaj naj bi to bilo. Zdelo se je, ko da ji ostanki nekdanje nedolžnosti še vedno zastirajo oči.
Tisti dan pa je na irah doumela, kako silovita je njena nesreči, ta to jo je strlo.
Zdaj ni bilo več pomoči. Njen greh je zdaj dobival obliko.
Že ni več mogla skrivnosti ohraniti samo zase.
Tisti večer je zaspala z molitvijo na ustnicah, naj luč novega dne prinese konec njeni tesnobi iti dokaže, da je le sanjala. A ko se je prebudila, ie svojo sramoto le še bolj dejansko čutila.
Kako ji je bilo hudo!
Kadar so se očetove resne oči mudile na njej, je čutila, da ji na glavo pritiska silna teža. Najrajši bi bila kar tam umrla, zakaj zdelo se ji je, da je oče vse uganil.
Toda ubogi mož ni v resnici videl ničesar. Vse njegove misli so se mudile pri tožbi, ki se je vlekla v mestu. Zdaj pa zdaj je prišlo o njej kako sporočilo, a skoraj zmeraj slabo.
Te novice so ga pripravljale na tiste, kar je moralo priti. Ko so mu povedali, da je tožbo izgubil, da zemlja ni več njegova, da se njegove krave lahko odslej pasejo samo na tisti krpi zemlje, ki io je imel ob potoku pri hiši, je samo zamrmral: »Oh, bogatini, bogatini! Več ko imajo, več hočejol Nam siromakom jemljejo vse!«
Ko je videl Rino, ki je je bila vsa hiša polna, kako hodi sem in tja m kako skrbi za to borno ognjišče, se mu je misel raznežila.
»Vsega pa ne! Nje pa mi bogatini ne morejo vzeti! Nje ne!«
In neizmerna je bila ljubezen, a katero je ta molčeči človek gledal hčerko.
Ko je oče zvečer legel takoj po jedi, kakor je imel navado, da je lahko ob zori vstal, je Rina, ki je vse večerne uro drhtela, odšla na dvorišče.
Temna in hladna noč je po dolinah' delala goste gube. Lahen veter je z gora prinašal pomirjajoči vonj materne dušice. Luna je pozno vzhajala.
Antonio se je bil prejšnji dan za mesec dni vdinjal v Cumbri in ni prišel spat.
Zaradi tega je Rina sklenila porabiti priliko, ko brata ni bilo doma, da bi pobegnila.
Kakor da ji vrta ▼ preprosto glavo sveder, tako se ji je vanjo zapičila misel, da mora zbežati, zbežati kamor koli. Zbežati v mesto, kjer je dosti ljudi, ki je ne poznajo; ki nc bodo bulili vanjo in ji pred njimi ne bo treba skrivati lastne sramote, če bo živa.
Kaj bo storila potem? Nič. Ni ji bilo ne do življenja ne do smrti. Šla bo za deklo, in če je ne bodo marali, bo umrla od gladu, in ta smrt. ki jo bo za vselej rešila vseh križev in težav, ne bo nič greh. Preden bo umrla, se bo spovedala, potem pa šla v nebesa, da poišče tam mater, da bi za zmeraj ostala ob njej; da bi ji pravila o žalostnih rečeh, ki jih je videla na svetu; da bi jo mati zavila v svoj^ ogrinjač, zakaj zebe jo, tako zebe, da je ne bi nikoli več pustila pasti v stisko in žalost...
Stekla je do potoka in se spotikala pb kamenje, ki je ležalo na dnu. V skoku ie bila čez vodo in zavila proti vasi, zakaj hotela je do pokopališča, da bi se poslovila od uboge rajne matere.
Toda prestrašila se je misli, da bi koga srečala, pa se je vrnila.
Nekaj časa je neodločno stala ob tolmunu. Toda življenje, ki je klilo v njej, je zdaj spet utripnilo. da je zaradi tega utripa zavpila. In spet je njen sklep oživel.
Bežati, bežatil
A preden je pobegnila, Je šla še enkrat čez potok in zavila do doma. Prišla je na borjač, odlomila vejico z breskve, ki je že začela poganjati brstje, zakaj pomlad ni bila več daleč. Spravila ie vejico v nedrje, da bi jo imela za spomin na življenje, ki se je zdaj nehavalo.
mu je vedno na jeziku »ali right«. Saj je to angleško, ne?«
»Seveda je. Pa on ne Ena damo ali right, ampak še kaj drugega —«
»Skoda, ker malo jeclja,« ga je opomnila tovarišica.
»Nič ne de. Tudi Angleži jecljajo. Saj pravim, ko nalašč. — Svoj govor imam že zamišljen in ti boš morala tudi kaj, povedati, ker si propagandna. Kaj boš pripravila na primer?«
»Že imam. Govorila bom isto kot zadnjič v Oslicah.«
»Kaj je že bilo?«
»Zenska zmogljivost v vojaški službi. Tema obravnava in dokazuje, da prenesejo tovarišice po dosedanjih izkustvih v naši osvobodilni vojski vsaj toliko kolikor tovariši, če ne še več.« Ministrica se je zasmejala.
»Meni se zdi, da več,« je posmehljivo dodal komisar. »A Jones, ta Jones mi noče iz glave Frenka je treba obvestiti, da se pripravi. Saj še nosi brado, ne? Brke mu bomo naredili in kupili pipo.«
»Saj kadi svojo.«
»2e„ a mora biti bolj elegantna, podobna angleški.. .<
V	sobo jo vstopil Joki z zaskrbljenim obrazom.
»Proklela smolaI Obveščevalni mi j# prišel poročat, da je prišlo v Kranjsko brdo pet tankov in nekaj kamijonov I vojaki. Zdi se mi, da se bodo močneje utrdili. Ali pa se pripravljajo na ofenzivo. Treba jo poslali kurirja v udarno.«
Potem je odrinila proti vasi in se izgubila v noč,,,
(Dalje.)
M.
M
on
Sij aj in z at
KLEOPATRE
16
DOSEDANJA VSEBINA
Etript 8Rin 1e zaradi notranjih razprtij priklical rimsko vojsko, da je vzpostavila mo narhijo To je bilo sredi prvega stoletja pred Knstoin Cezar je bil drutfi rimski vojskovod ja. ki je prišel z vojsko v Egipt in tam doživel tudi upor uža ijenega naroda 8 precejšnjimi težavami je upor zatrl, zraven pa preživel prijeten mesec v družbi mlade in nadarjene kra ljice Kleopatre Ta ženska, ki mu je rodila sina Cezariona. je svoje prijateljstvo in krvue zveze z njim skušala izrabiti za to, da bi Egiptu pridobila lepše mesto in ca uredila za 6rodišče velikega imperija na Vzhodu. To je bil tudi popla vitni nagih, zaradi katerega je
Erišla osebno v Rim v goste Cezarju Hotela je očarati Rimljane, pa jih je s svojo na dutostjo odbila Cezarjeva smrt ji je političue raeuue zaenkrat prekrižala.
Tedaj se je Kleopatra oklenila Marka Antonija, ki je skupaj z Oktavijanom potolkel republikance in si potem s tovarišem razdelil oblast v rimskem imperiju. Tedaj je Anto-mus dobil Vzhod Mož je kmalu padel v Kleopatrine mreže, se udajal razvratu in postal poslušno orodje Kleopatrinih nakan. Vnovič se je zdelo, da so njeni načrti padli v vodo, ko je Antoniju umrla žena Ful-vija in se je poročil z Oktavi-janovo sestro Oktavijo Več let je Antonius prebil v Atenah v družbi poštene in resne Okta-vije in se ni zmenil za Kleo-pat ro.
Poskusil je svojo bojno srečo v Perziji pa je odrezal sla bo Obenem je tedaj potekla n.iegova delitvena pogodba z Oktavijanom S posredovanjem Oktavije se je pogodba obnovila in Antonius je pohitel v Azijo pripravljat nov maščevalni pohod proti Perziji. V Sirijo je za njim prihitela Kleopatra in ga zopet dobila v svoje kremplje. Povedala mu je tudi. da mu je v odsotnosti rodila dvojčka —■ sina in hčer ko, katerima je Antonius sklenil darovati Ciper in Palestino v feud. V Rimu je zavoljo tega završalo Toda Antonius je bil gluh za vsa svarila
Kleopatra je bila vesela svojega uspeha in je vsa raz položi ji va sredstva dala na razpolago Antoniju za njegov bojni pohod proti Perziji Antonius je zbral ogromno vojsko in z njo vdrl v Mezopotamijo, v sredino puščave, brez vode in hraue.
V družb} s Kleopatro je zapravi} več dragocenih tednov In perzijski pohod hi moral že pred pričetkom zime dovesti do prijemlji vlh In odločilnih nspehov, kajti v zimskem Času Je bilo nemogoče preskrbo, vati tako veliko vojsko sredi revnega ozemlja. kjer nj bilo niti stavbnega lesa za gradnjo okopov. Antonius Je tedaj mislil, da bo Izgubljeni čas lahko Nadomestil a pospešenimi pohodi. Da bi pa zares naglo prišel naprej. Je zadaj pustil težki pratei, pre-skrho in — kar je Ae hujša napaka — v eo-lotl vse ohlegalne naprave: stroje, katapnl. te, metalce plamenov in celo orjaškega orna. osemdeset čevljev dolgo napravo, a katero se Je dalo razbijati zidove mesta s Isto ailo kakor s modernim topom.
Perzijci so proti napadalen nporabljall lst| obrambni način, kakor ga Je pozneje uporabljal Kutuzo? proti Napoleonu: umikali so se v notranjost dežele, proti Mediji In s tem nasprotnika vedno bolj oddaljevali od njegovega operacijskega izhodišča Ko so ga dohlll do tja, kjer je stalo prvo utrjeno mesto In nudilo močno oporišče, so od nmlka prešli k odločnemu odporu. Antonius ni mogel nadaljevati svojega pohoda v osrčje Perzije, ne da bi se poprej polastil mesta, ki mu je zapiralo pot. Poskušal ga Je zavzeti s naskokom, ker pa ni imel s se-boj nobenega topništva, se mn namera ni posrečila. Tedaj se Je odločil za običajno obleganje, toda to se Je kmalu Izkazalo za težavno In dolgotrajno.
PerzlJM so ae .skrivali is zidove In okope, katere ao te prej preuredili , prave ohranihne naprave. I)a bi pohnljital avoj položaj, Je dal Antonius okro* trdnjave zsra-dltl visok nasip, da hi odtod lahko nspeitno napadal. Toda to Je zahtevalo veliko časa. Premor Je vojskovodja porabil zato, da al Je dal pripeljati pratef In ohlegalne napra-
ve. Počasi In v spremstvo Tatlanovlh kohort ter lahkoohoružencev zaveznlkkejca kneza Pnlemona so se vozovt In stroji začeli pomikati Toda Phraatea Je to Izvohal In odposlal močan oddelek konjenice, da hi ta sprevod napadel. Napad se Je posrečil, Ta tlan Je padel s stotinami legrlonnrjev vred, ki so topništvo skuAati hraniti do poslednjega diha. Stroje so razhlll, živila zaplenili, Polemon In skoraj vsi preostali pa so bllt zajeti.
To Je hll za Antonljn hud udarec. Ko Je njegova vojska, ki Je bila razvrščena okrog nezavzetne trdnjave, Izvedela, da niti oja č.enja, nlt| živila In topništvo ne bodo nikoli prispela, JI Je začel upHdatl pogum. Armenski kralj se je Izmaknil s pretvezo, da bo na drugi strani poskusil s slepilnim manevrom. Perzl.ic| so Izrabili pobitost v nasprotnikovem taborišču ln vprtzorlM nenaden srdit Izpad. Na nekaj mestih so zavzeli Antonljev nasip. Antonius Je dal vsakega desetega moža Izmed oddelkov, ki niso za držali nasprotnika, ubiti. Toda navzlic tej skrajni strogosti se ni posrečilo, da bi položaj popravili. Medtem Je živilska stiska postajala vedno občutneJSa ln za nameček je Se veliko poprej kakor po navadi pritisni la tudi zima.
Trlumvlr Je uvidel, da mora za letos opustiti misel na nadaljevanje svojega pod JetJa. Toda straSno ga je peklo, da bi se vrnil praznih rok kot premaganec. Začel se Je pogajati s Phraatesom In mu ponudil, da bo Izpraznil Medijo pod pogojem, da se mn vrnejo ujetniki In plen, katerega so perzij. ske vojske odvzele Krasovl vojski na planoti pr| Karrhah. Pliraates Je hlini) pri stanek In Je poslal nazaj nekaj ujetnikov, vendar se je branil vrniti stari vojni plen. Krasovl orli, tako je odgovoril, — ln morebiti tudi ni lagal — so bil] že pred leti preneseni v oddaljeno prestolnico In hi torej trajalo predolgo, da hi Jih prenesli spet na zaj. Ako pa hi se Rimljani vzlle temu umaknili, hi takoj prenehal s sovražnostmi In Jih pustil, da se nemoteno umaknejo.
Antoniju ni preostalo nič drugega, kakor da se je s tem zadovoljil. Ukazal Je sploSen umik. Bil je že skrajni čas. Mraz, napori, pomanjkanje preskrbe In neužitna voda so povzročile že vznemirljivo Število oboljenj.
V začetkn Je Slo vse po sreči. Vojska Je lahko nemoteno podrla svoje tahorlSče In se začela umikati. Kazalo je. da se Phraates drži dane besede. Da mu ne bi bilo treba ponovno prečkati zoprne Mezopotamije, Jo Je Antonius ubral v smeri proti Armeniji. Ko so pa prispeli v pogorje In se Je pohod zavlekel. Je perzijska konjenica zaSčitntco ponovno napadla Nenadni 'ftapadl ln nočni napadi so postajali od dne do dne pogostejši, In ko Je rimska vojska prispela na rob docela gole pnSčavske poti. katero Je morala prehoditi. Je zapazila, da no Jo skoraj od vseh strani sprejeli veliki roji Jezdecev lokostrelcev, Legije so bile prisiljene spustiti se v pravo bitko, da hi ae znebile pritiska napadalcev ln mogle nadaljevati s pohodom. Pot Je postajala vedno mnčnejSa. Sleherni mož Je moral vzeti s sehoj v čeladi pičlo količino rezervne vode. kajti ta kos pustinje ni skozi več odsekov premogel niti enega vodnjaka.
Končno so prispeli do kalnega, slanega bitumenskega Izvirka. Krajevni domačinski vodniki so Jih posvarili, naj ne pijejo te vode, kajti od pitja ae dobe bolečine v trebuhu. Stotniki so prepoved sporočil) vsem četam. Toda od žeje na pol mrtvi vojaki Jih niso ubogali. Ko so se pod večer ustavili ln sl začeli postavljati totore za čez noč. ni mogla dobra polpvlca vojakov nič več delati, ker so Jih nenadoma poparile takkne bolečine v drobovju, da so se valjali po tleh. In prav tisto noč, kakor da bi bilo dogovorjeno, so perzijske čete sredi spanja napadle rimsko vojsko. Posrečilo se Jim Je, da so vdrle v taborišče, kjer so podrle Šotore In vse količkaj vredne reči, ter Izropale blagajno In celo prtljago vrhovnega poveljstva.
Od tega trenutka dalje se Je umik začel vedno holj spreminjati v neurejen beg. Mraz. viharji In snežni zameti so preživelim delali strahovite preglavice. Končno so prispeli do reke Arazes, ki Je tvorila mejo med Perzijo In Armenijo. Antonius se Je
Operativni je sedel, onadva sta ga zijala in nista našla besed
>Si že pripravil vse potrebno za umik, če bi tako naneslo?«
»Tako je vedno, kadar se človek kaj posehnega domisli!« je tarnal komisar.
Proti poldnevu je prisopihal navkreber po hribu sam župan Bučar in že od daleč mahal z belim robcem. Ko je pričel do »Veselega Kranjca«, se je sesedel na prvo klop, ki jo ie dosegel, in dihal tako globoko, da nekaj časa niti ni mogel dr besede. Komisar Jurček ga je dal popeljati v štabno pisarno.
»Ali si ušel tovariš?« ga je nagovoril. Bučar je nekaj zajecljal, a do besede ni mogel.
»Dosti vojakov imate doli, sem slišal.« Zdaj se je županu odprlo.
»Oh, ne hojte se!« je pomenljivo vzdihnil. »Strah in groza je bila mene, ki nisem svoj živ dan videl onih železnih koret kakor na sliki. V hlevu se je odtrgala vsa živina, kokoši so se razletele čez mrežo, konji so bili ko ponoreli.« Zmedeno je gledal po sobi.
»Bo bili avtomobili?« ga Je vprašal komisar.
»Ah. kaj avto!« je zamahnil Bučar z roko. »Ampak tisto onč... kako se že pravi... rijejo zemljo in rjovejo kakor hrvaške svinje... Ah. saj imam na jeziku!« Popraskal se je po glavi, da bi se laže spomnil.
»Tanki,« mu je pomagal komisar.
»Da. dal« je hitel. »Besedo ste mi
vzeli iz ust... Sem se že spomnil. Da, ti prekleti tanki, nekateri z dolgimi rilci kakor merjasci. Saj pravim, v svetovni vojni nismo imeli takih neumnosti!«
»Tisti rilci so topovi,« je pojasnil Jurček.
»Se pravi po naše kanoni. Se mi je zdelo...« Zupan je ugledal steklenico.
»Pa tako slabo mi je, gospod komisar.« Milo ga je pogledal.
»Pri nas smo vsi tovariši, nič gospodov.« Jurček mu je napolnil kozarec do roba. »Vendar povejte, kaj je zdajl So kaj povedali, kam mislijo?«
»Sedaj, sedaj...« je postavil župan prazen kozarec na mizo, »sedaj so vsi šli. Sreča naša, sicer bi vsi znoreli. Nobenega ni več. Tudi tisti so odšli, ki so bili poprej tukaj. — Vsa vas je oglušila. Sedaj love po gmajni živino, ženske pa se tepo zastran kokoši. Nobene oblasti ni. Pridite vendar doli, da bomo imeli vsaj kakšno oblast...«
»Torej so šli vsi?« se je začudil komisar. »Sijajno! Kar potolaženi bodite. Pojdite dol in povejte, da pride kmalu naša vojska. Nocoj bomo imeli miting. Skličite sejo, da se ukrene vse potrebno od vaše strani. Zenske naj se kar najbolj potrudijo. Skuhajo naj najboljše reči, speči je treba potice in sploh pripraviti vse, kakor se spodobi za tako velik praznik. To bo več ko žegnanje. Pomislite, saj pride sam generalmajor Jo* nes, poslanec zavezniške angleške vojske. Čisto pravi Anglež, ki ne govori nič po
rešil, toda v času scdcmtndvaJseHh dni svo Ječa umika je Izgubi) dvajset tisoč mož In ttlrl tisoč konj. Sploh ni več misli] na to, - ali pa »I Imel morebiti za taksno stvar potrebnih moči več — da bi kaznoval ar menskeca kralja, svojega vazala, za njegov nenadni pobeg, čeprav je s tem spravil v nevarnost vse skupaj. Pustil Je najbolj Izčrpane čete, da so tam prezimile, sam pa je strt, pohit In slabo oblečen na čelu redkih. straSno razredčenih legij nadaljeval pot skozi prepade Taurusa. Bil je odločen, da se ho za vsako ceno takoj vrnil v Sirijo Med Belrutom In Sidonom, na obrežnem pasu. katerega je nedavno odstopil Kleo-pntrl, je dospel do Sredozemskega morja in se ustavil.
...
NJesrova prva misel Je bila, da Je dal
k sebi poklicati egiptovsko kraljico. Priča, koval jo je v neke vrste topi In sanjavi potrtosti. Ko se mu Je potem zazdelo, da ga Kleopatra pust| predolgo čak je začel divjati kot blazen. Vsak dan sc je zaradi mučne neučakanosti pozpel na predgorje Leukokome, da bi videl, ali se egiptovske ladje morda te niso pojavile na obzorju. Končno je kraljica prispela z veliko mno žico oblačil, odej ln denarja za vojake.
Antoniju Je odleglo. S kraljičino pomočjo sl jo opomogel on ln vojska — al! bolje rečeno — preostanek vojske, katero je z največjo muko pripeljal do tod.
Toda Ae neka druga ienska Je bila na poti, da bi mu prlneala pomoč: Oktavtja. Proti volji svojega brata, ki ji je zaman odsvetoval to potovanje, je Iz Rrundlslja odplula na morje, da bi svojemu možu privedla člmprej ojačenje, In sicer dva tisoč Izbranih, dobro oboroženih vojakov, neke vrste Cezarjeve pretorljanske garde. Razen tega je vozila s seboj popolno opremo za večje število kohort, oblačila in orožje, Jahalne In tovorne konje, živila ln vojn4 pribor, kakor tudi bogata darila za moštvo ln častnike. Za primer novega bojnega pohoda na spomlad je bila odločena, da bo ob strani svojega moža delila vse nevarnosti vojne.
Da M ga pomirila, ga Je le spotoma obvestila o svojem prihodu. Antonius je urno poslal svojega pribočnika v Atene ln Jo prosil, naj ostane v Grčiji In ga tara počaka. In pokorna Oktavija je ostala tam i® čakala.
Pribočnik e poročal svojemu generala o krasnih darilih, ki jih Je Oktavija hranila v Pireju, In je z občudovanjem govoril o njej ln njenih čustvih. Ne bo **" pustila Aten ln z gotovostjo čaka na njo-gov skorajšnji prihod. Antonius Je bil tudi dejansko pripravljen na odhod, toda Kleopatra, ki je bila zraven 4n poslušala poveličujoče poročilo pribočnika, sl ni li teg» srečanja obetala zase ln za Egipt nič dobrega. Sklenila Je, da Antonija ne bo postila od sebe. Ako bi sl Oktavija zopet pridobila vpliv, kakor ga Je nekoč že Imela* potem bi se njen sen o velikem vzhodnjaškem kraljestvu vnovič ln morda *a vselej razblinil. NI se bala niti lepote niti zapeljevalne spretnosti svoje sotekmovalke —* ^ tem pogledu se je čutila nepremagljivo tisto, česar se Je bala, Je bila moč Cezar* Jeve sestre, nežna skrbnost soproge, im katero Je Oktavija ravno sedaj podala novi dokaze, In končno občutek obeh, da spadata skupaj kot rojena Rimljana.
(Daljo.); *
Sl®*
'•	v	'	p.y
^ *p!
-•	y.	•-
■ «11
m sp
' • :VA-
Prlne Ttinly-hotpe 4n njegova žena zabavata prijateljskega bedawlnskega veljaka ta njegovo spremstvo aa verandi doma&e v laže. Rokoborba Je bila Egipčanom najljuhila zabava, za katero ao se vnemali kakor moderni svet za nogomet. Bedawinskl veljak Je pripotoval z Juga, da bi sklenil nove kupčljske pogodbe z egipčanskimi Imenitniki. Čeprav so Egipčani puščavske Jui-njake Imeli za barbare, so Jih vendar radi pogostili, deloma ker so se Jih bali, deloma pa ker ao lmell z njimi zelo dobičkonosne posle. Princ in njegova žena sedita na levi, južnjaški veljak in njegovo spremstvo na desni. Zadaj Je zbor plesalcev
la plesalk, ki bodo pokazali svojo umetnost po končani rokoborbi.
naše. Povejte vsem, da pride gotovo! — Govor imate, kakor ste obljubili zadnjič?«
»Imam, gospod politični. Samo časa bo mata Ne znam še nič iz glave. Dolg je in težak. Pa tako mo tišči.,.« Položil si je dlan na potno čelo.
»Z dobro voljo gre vse,« ga je potolažil komisar. V sobo so prišli vsi štabni, očividno zadovoljni z novico.
Popoldne so dobili v Kranjskem brdu »oblast«. Ženske so kuhale in pekle, kakor za sejm ali kaj podobnega, otročaji pa so se podili po vasi z rdečimi ruticami. Proti večeru je prišel štab. Na lipo sredi vasi so pribili velik lepak z naslednjo vsebino:
»TERENCI IN TERENKE! KMETJE IN KMETICE! HLAPCI IN DEKLE! OBČINSKI ODBOR! MLADINA IN OTROCI! ZAVEDNI PREBIVALCI KRANJSKEGA BRDA IN KRANJSKI PATRIOTJE!
Prišel je veliki dan osvoboditvel Vsi, ki se zavedajo tega velikega trenutka v življenju Kranjskega brda, naj po vseh močeh prispevajo z jedačo in pijačo k čim lepši proslavi z naslovom MITING, ki bo imel naslednji spored: 1. Koračnica 2) Otvoritev tovariša komisarja 3) Vdanostne brzojavke tov. Titu in maršalu Stalinu 4) Govor gospoda župana in županje 5) Govor tt. propagandnega in prometnega ministra 6) Prihod častnega tovariša angleškega generalmajorja, poslanca zavezniške angleške vojske z imenom MISTER JONES. — Domača zabava, ples, harmonika, ljubezen... V nadi, da se tovariši in tovarišice, prebivalstvo Kranjskega brda zaveda visoke časti, ki nnm jo bo s svojim obiskom izkazal Mr. Jones, upamo na celokupno udeležbo. — Svoboda, enakost, bratstvol ROOF & UB. Zvečer je bilo vse pripravljeno. Raz nekaterih hiš so visele rdeče rute, jope in vsakovrstne cunje. Razobesili so vso rdečo obleko, kolikor so jo imeli v vasi. Zupanova krčma je bila odeta v smre-kovje, župan sam pa se je sprehajal po vasi z velikim papirjem v rokah. Učil 6e je govor na pamet.
Sredi vasi je stopila k njemu vsa objokana stara Bradačevka.
»Gospod župan, to ni pravica! Zadnjo kravo so mi odgnali iz hlevaI Zdaj sem ob vse!« S predpasnikom si je brisala objokane oči. »Kaj bo sedaj?«
Župan se je namrdnil.
»Kaj bo? Kaj le neki? Nisi brala? Miting bo. Nič ne pomaga. Vsak mora prispevati po svojih močeh. Na primer jaz se moram naučiti vse toje na pamet. Govoril bom v imenu občine. Poglej, kakšen sem že! Sam ne vem, kje se me drži glava. Ne vem, če bom zdržal.. .< Bradačevka je videla, da ne opravi nič. Zupan je stopical dalje po poti ln mrmral.
Pred nabitim papirjem na lipi se je zbiralo čedalje več ljudi. »Partizani« so jim ponosno razlagali, kako veličasten bo prihod generalmajorja Jonesa, fte celo potovka Reza, ki je le malokaterikrat prišla v Kranjsko brdo, se Je na tihem zmrdovala pred rdeče Dopisanim lepa-
kom. »To bo šment,« je menila sama pri
sebi. Šepavi Kruljc je razpotegnil avoj meh. Tovarišice so se ošabno vodile pod rokami komandirjev in komisarjev. Zenske so prinašale k županu velike jerbase. Županja je tekala vsa premočena sem in tja, kjer je bilo treba še kaj urediti, in podila otroke, ki so povsod prodajali svoja zijala.
Potem se je začel miting. Pri Bučarju se je natrlo ljudi, da so komaj dihali. Iz kamre je prišel komisar in spregovoril v imenu Partije. Ker ga v gneči niso vsi videli, je stopil na mizo. Potem je govoril naprej. Vse je odprlo usta. Kaj takega še ni bilo slišati v Kranjskem brdu. Razlagal je ljudem, kaj je Partija, in jih navduševal za osvobodilno vojsko. Pravil jim je o zaveznikih, ki da jim pošiljajo z letali vse mogoče stvari. Medtem je prinesel mlad tolovaj puško, ki jo je komisar pokazal poslušalcem.
»Vidite. Pravijo, da Angleži ne pošiljajo nam. Komu pa? še celo na vsako puško natiskajo, da je namenjena za GF1 Kar oglejte si, kaj piše gori: Made OF England... To bi se reklo po naše, da Anglija daruje to puško za OF, ali tako nekako. In OF smo mi!« Ko je končal, je še gromko zavpil: »Smrt fašizmu!«
»Svoboda narodu!« so zaorili vsi vprek, kakor so se v enem popoldnevu naučili od rdečih.
Ko so vsi končali z govori, je Kruljc spet raztegnil harmoniko. Po gostilni je začelo vreti. Komisar Jurček je spet skočil na mizo.
»Tovariši In tovarišice! Sedaj prihaja sam častni tovariš angleški generalmajor Mr. Jones. Ko vstopi, zavpijte vsi: Smrt fašizmu! in dvignite pesti. Kruljc, igraj!« Vrata so se počasi odprla, med množico se je rinil velik, kosmat človek z belo brado, rumenimi brki, zelenimi naočniki in velikim slamnikom. Oblečen^ je bil v oguljen frak in ozke hlače, ki so bile spodaj zatlačene v nizke škornje. V ustih je drža) elegantno pipo, v desnici pa lepo popotno palico. Ljudje so zagrmeli v pozdrav in dvignili pesti. Jones je privzdignil glavo in prav tako dvignil pest.
»Well, well! Ali rightl« je dejal s ponarejenim glasom. Potem ko se je rokoval z vsemi štabnimi, so mu pristavili stol. Počasi je zlezel na mizo. Navdušenje se kar ni hotelo poleči.
»Ali rightl Ali right!« je miril ljudi, ki so odpirali usta na stežaj. Potem se je oddahnil, se ozrl naokrog po sobi in zavzel »angleško pozo«, kakor so ga bili naučili.
»Dear Slovenians!... I am glad of you, that...« Ustavilo se mu je. Komisar Jurček je priskočil na mizo in prevedel zbranim njegove besede. Val navdušenja se je zopet razlegel po zakajeni gostilni. Vpitje ni hotelo jenjati. Jones jih je neprenehoma miril z »ali right« Potovka Reza, ki je sedela na svojem velikem punklju pri mizi, je še prav posebno osupnjena gledala »angleškega majorja«. Tako se ji je zdel sumljiv. Pogledovala ga je zdaj s te, zdaj z one
strani. Dosti Je hodila po svetu ta mnogo ljudi je spoznala. Tudi Angleže je ž* videla. A ta se ji ni zdel kar nič podoben. Ko se je pomirilo in se je Jone* pripravljal, da bi izpustil kako novo angleško besedo, je potovka bruhnil* prav vanj z začudenim glasom:
»O, Frenk! Kaj si ti? Ali si tudi S pri Osvobodilni fronti?«
Frenk je bil osupnjen. V veliki dregi ni mogel več spraviti besede i* grla. Privzdignil je temna očala, da bi spoznal babnico, ki ga je tako hitro pogodila. Zmeden je pogledal po štabnih, ki vsega niso prav razumeli...
»Babnici se jo zmešalo...« Je ušlo Frenku.
»Kod vendar hodiš že dva meseca? Cisto sem mislila, da so te Lahi zaprli!«
V gostilni je nastalo mučno razpoloženje. Sicer niso vsi razumeli besed, » videli so, da zna Jones tudi po kranjsko.
»Kar po naše naj nam pove, 6aj znal« se je oglasil nekdo. Drugi pa:
»Govori kranjsko, da te razume celi sveti.. .<
Po sobi je završalo.
»Bela gardaI Bela garda!« Strašen preplah se je polotil prepotene množice. Štabni so nabili revolverje, odprli okna in skakali ven. Vso blede so jo ucvrle tolovajke za njimi. Major Jones ei je za trenutek oddahnil, a se je spomnil, da je treba bežati. Skočil je skozi okno za drugimi komunisti, v sobi pa je pozabil palico, ki jo je vzela potovka. Ljudje so vreli venkaj vsepovsod, nekateri so se skrili pod muznik. Zenske so vreščale kakor race, otroci pa so cvilili pod mezgajočimi nogami. Ko bi trenil, je bilo vse doma. Gostilna se jo spraznila do zadnjega, le Reza je ostala notri. Onkraj vasi so zapele strojnice. Zupan in županja sta se do smrti prestrašena zavlekla na peč in se znojila, da ni pomagal noben robec.
»Beži, Reza, ubili te bodo!« je zaklical Bučar s hripavim glasom potovki. Zleknil -se je po peči in mrmral: »Zdaj, zdaj bodo tukaj!«
»In potice, in kokoši in prašički, p* štrukljiI Moj Bog, kaj še vsel Vse bodo požrli...« Županja se je sklonila k možu in obupno ihtela. Iz kamre je pritekel ves prestrašen tovariš, ki se ga je bil očitno preveč nalezel in zaspal, da ni slišal gromozanskega hrupa. Ko je videl, da ni nobenega njegovih, se je malo streznil in skoči! skozi okno. Potem je še zavpil: »Smrt fašizmul.. .<
»Slabo gre narodu I« mu je odgovorila potovka, a on je ni več slišal.
»Slabo, slabo.. .< je mrmral županski par na peči.
Tolovaji so jo ucvrli, kolikor so jih nesle noge po Kozjih stezah in dalje proti vzhodu. Na Ježevem hrbtu so naleteli nn zasedo. Tam so jih precej pokosili. Vendar se je »Mr. Jones« še ro-fiil. Malo je manjkalo, pa bi ga ujeli. Ko je pritekel po več ko dvournem božanju v Oslice, ni imel prav nič drugega »angleškega« na sebi, kakor pol brk .. Ko 60 je umil, je postal spot Ciganov Frenk.
V spomin Koprivcu Malevžu
16. junija letos je v Sori utonil Koprivec Matevž iz Črnega vrha pri Škofji Loki. Bil je prvi iz fare, ki je spoznal nevarnost komunizma in se odločno postavil proti njemu, in to tem bol), ker so mu komunisti brata zverinsko umorili, kakor toliko drugih.
Na pogrebu se je od njega v imenu škofjeloških domobrancev poslovil domobranec Dolinar Janko s sledečimi besedami:
»Globoko nas je zadela vest o tvoji nenadni smrti Danes te ne objokujejo samo starši in sorodniki, ampak vsi domobranci. Nisi bil samo last staršev, ampak vsega slovenskega naroda, ki si med prvimi spoznal nevarnost in cilj« komunizma, ter stopil v Važko stražo V udarnem bataljonu si se hrabro in požrtvovalno boril proti zverinskim banditom.
Spomin nate bo ostal za vedno v naših sicih.
Vsi vemo. kaj smo s teboj izgubili.
Čast družini, ki je vzgojila tako pošte-
I	nega in zavednega sina, čast naši gorenj-| ski materi, ki je vzgojila zavednega Slo-
I	venca.«
Prava podoba Edvarda Kardelja
Nadaljevanje s četrte strani
frazo, kadar se zagovarjajo pred lahkoverno buržujsko oblastjo. Niso pa hoteli
8	tein reči, da obsojajo uboj, ki ga stori Posamezni komunist nad svojim političnim nasprotnikom. Frazo o »individualnem terorju« je vpeljal v zasliševanja favno Kardelj. Prinesel jo je iz Rusije. Prav pogosto sta se je posluževala Leskošek in Kidrič.
Iz najbolj zanesljivega vira smo izvedeli. da boleha Kardelj na bolezni, ki se imenuje. »Friedreirhsche Krankheit (Hereditfire Ataxie)< po zdravniku Friedrichu, ki jo je odkril na nekem medicinskem kongresu 1. 1861. Izvor bolezni je nejasen, vidno jo je opaziti mod 13 in letom Človek, ki boleha na tej bolezni, preveč dviga noge, stopa Široko, da ima širšo ploskev. Telo in glava se Sugata. z rokami zelo maha. Kadar pride bolezen na večjo stopnjo, se bolnik ne more ne obleči, ne jesti, nastopi intenci jski tremo. Govor je počasen, neenakomeren. v poznejših letih začne rasti tudi grba Človek živi s to boleznijo lahko zelo dolgo; bolezen je neozdravljiva in vpliva na živčni sistem in na duševno razpoloženje. Jakost njenega Vpliva je odvisna od duševnega odpora bolnika. Taki so znaki bolezni, ki jo ima tudi Kardelj.
Kardelj — »književnik«
Ker je Kardelj menil, da ei sme prilastit; naslov književnika, naj spregovorimo o njem tudi kot o »književniku«. ^se, njegovo pisunstvo je prežeto z jasno komunistično tendenro. Kar je napisal, ni leposlovje, ni znanost, ker ni pisal iz notranjih umetniških nagibov ati kakšnih znanstvenih izsledkov, temveč je zasledoval s svojim pisunstvom izključno Politične cilje. S tem ni rečeno, da mož nima nikakega daru za pisanje, ampak je res nasprotno, da mu pero teče precej gladko. Besedni zaklad je sicer eminentno proletarski, stil pa politično polemičen. okorel in vseskozi sofističen. Tak ton in stil ga posebno usposabljata za pisca političnih brošur. Kardelj v tem daleko prekaša Kidriča, ki je popolnoma nepismen človek.
Kardelj se je začel baviti s pisanjem takoj po maturi. Pisal je v razne liberalne liste in revije. Kakšna ironija! Ribnikarjev sin se ga je usmilil in mu jemal stvari v »Večernik« takrat, ko je Kardelj potreboval denar, za plačilo pa ga jo poslal Kardelj v smrt.
Bili so med našimi predvojnimi politiki ljudje, ki so mislili, da kažejo posebno državniško modrost, če se potegujejo za komuniste. Ravno s pomočjo takih ljudi so se komunisti vrinili v vsemogoče službe.
Večna sramota zaradi vsega tega bo padla ne na ubogo slovensko ljudstvo, ki n.i prav ničesar zakrivilo, ampak na predvojne idiotske politike in na blazi-rano ljubljansko višjo družbo, ki je hote ali nehote gojila gada na slovenskih prsih.
Vrednost in cilji Kardeljevih spisov
Komunistični kulturniki so sad Kardeljeve politike. On jih je organiziral. Začel je pri »Našem rodu«, ki ga je urejeval potuhnjeni ta sebični Josip Ribičič, ki je v Castelfrancu v ječi imel komunistična predavanja, grozil s smrtjo vsem, ki niso hoteli stopiti v komunistični kolektiv. Ta mož se je v ječi bahal, kako so imeli komunisti v Ljubljani organizirano vse kulturno življenje. Ribičič in vsi njegovi prijatelji iz UJU so utrli Kardelju pot v »Naš rod« in Mladinsko matico. Dr. Ferdo Kozak in njegovi sodelavci so Kardelju odprli >Sodobnost« na stežaj in gospod »Spe-rans« 6e je uveljavil v krogu sodobni-čarjev ter si s tem pridobil potrebuo literarno ime, da mu je lahko gospod Ciril Vidmar dal na razpolago svojo založbo. Tako je prišlo do znamenite Kardeljeve knjige »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«.
V	rokah imamo spisek vse literature, ki jo mora vsak kandidat za sprejem v Komunistično partijo predelati. Spisek je Pisala roka starega znanega partijca. V tem »pisku so našteti vsi Kardeljevi spi-si, člančiči in omenjena knjiga. Ta spisek je najbolj avtentičen dokaz, koliko je vredna vsa Kardeljeva literatura in kakšne cilje je zasledovala. Kardelj velja med komunisti za socialnega in revolucionarnega teoretika. Ta nesrečni ideolog nima prav nič izvirnega, ampak ie skušal vse tiste revolucionarne teorije, katerih se je navzel iz Sovjetije, populan-*'rati. Skratka njegova naloga je bila Prepojiti slovensko izobraženstvo e komunističnimi idejami.
*Speranos« (Edvard Kardelj) je 1.1940 opisal v »Sodobnosti«:
»Vprašanje malega naroda nikakor ni zase ločeno vprašanje, ampak je tesno povezano s celotnim sistemom sodobnega sveta, in — more izhajati zgolj iz ozko nacionalnih smotrov današnjega dne, temveč se mora naslanjati na splošne napredne tokove v družbi, da bi se narod preskrbel tudi za jutrišnji dan. V tem smislu ne sme biti n. pr. boj našega naroda za obstanek in neoviran razvoj ločena samoslovenska borba, ampak mora biti hkrati boj za obstanek malih in zatiranih narodov sploh, boj proti sistemu imperializma.«
Tako je pisal Kardelj že v začetku leta 1040.. ko je vladal po Sloveniji še blaženi mir in ni bilo še no*bene potrebe govoriti o kakem boju. Toda on je že vnaprej pripravljal slovensko lahkoverno izbbraželistvo za »bodoči krvavi ples«. Kardelj je torej že tedaj točno povedal, da borba Slovencev ni nacionalna zadeva, ampak da je treba poskrbeti tudi za »jutrišnji dan«. To se z drugimi besedami pravi revolucija. Komunisti so že leta t!)40. povedali, da se ne bodo borili za slovensko narodnost, ker izhaja »zgolj iz ozko nacionalnih smotrov«. Kaj porečejo k temu tisti, ki pravijo, da so se pridružili OF zato, ker se bori za narodnost?
»Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«
Pozornost pa zasluži dalje knjiga »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, v kateri je Kardelj izpovedal vse, kar danes počenjajo komunisti po slovenski zemlji. Navidezno daje knjiga .ytis. resnega., -dela., v resnici je pj navadno zavijanje resnice, laž za lažjo, sama tendenca. Pisana je po naročilu Kominterne. Kardelj ni bil ne znanstveno ne etično kvalificiran, da razpravlja o slovenskem narodnem vprašanju, toda čas je bil primeren, da se razpravlja o tem.
Namen knjige je vzbuditi pri ljudeh revolucionarno miselnost in prikazati zgodovinska dejstva v taki luči, da bi dobil čitatelj vtis, da je edina rešitev narodnega vprašanja socialna revolucija. Pri tem pa postopa pri zavijanju in ponarejanju dejstev, pri večkrat nesmiselnem vezanju popolnoma nasprotnih ali pa izključujočih se pojmov tako nasilno, da je komunistična tendenca kar otipljiva.
Na primer od strani 136—146 rabi Kardelj besede revolucija, revolucijski, revolucionarec in podobno nič manj kot 62 krat, in to brez vsake potrebe. V celi knjigi torej uporablja besedo revolucija od 4000 do 5000 krat. Nepazljiv čitatelj to neopazno požre. Kardeljeva skrb je samo ta, da se čitateljevo ulio privadi besedi revolucija.
Z istim namenom piše v posebno zanosnem tonu o dunajskem prevratu leta 1848.
»Nekaj dni prej pa so dunajske množice na barikadah krvavele, umirale in se bile s takim junaštvom in požrtvovalnostjo, kakor jo pozna zgodovina samo v tistih velikih časih, ko neustrašeni ljudje pozabijo na svoje osebne interes« in žrtvujejo svoje življenje, da bi služili idealom napredka in lepše bodočnosti.«
Vse to poveličevanje pouličnih bojev je imelo samo en cilj, pripraviti Slovence za sedanjo revolucijo.
V	drugem delu knjige skuša Kardelj prepričati bralca z raznimi revolucionarnimi gesli. Za izhodno točko jemlje geslo Robespierrovega sodelavca Saint-Justa, ki pravi:
»Kdor dela revolucijo samo na pol, si sam koplje giob, ker revolucijo ustvarjamo s tem, da uničujemo njeno nasprotje.« Tudi Kardelj si je prisvojil geslo, da »v revoluciji ni srednje poti«. Značilno je, da ideja skuša prilagoditi slovenskemu narodnemu vprašanju, ki ga obravnava kot izključno socialno revolucionarno vprašanje. Od tod njegova bedasta trditev, da je bilo treba slovensko narodno vprašanje rešiti ob okupaciji Bosne In Hercegovine »na revolucionaren način«, ki pa da ni bil všeč slovenskim strankam, »čeprav je bila to edina pot«. Kardelj zamenjuje zgodovino marksizma z zgodovino slovenskega naroda. Tudi za časa Metternicha — piše Kardelj
—	je bilo »slovensko vprašanje mogoče rešiti samo na revolucionaren način«. In potem je v enem stavku podal ves program današnje OF, ko pravi: »Rezultat narodnega boja (v resnici hoče reči re-vojucije, pa je besedo iz strahu pred policijo zamolčal) je pozitiven samo tedaj, če se bije v njem boj na dve fronti: proti^ tujemu zatiralcu in proti reakcionarnim in protidemokratičnim silani ▼ lastnih narodnih vrstah, ki so ob prvi priložnosti pripravljeno izdati interese naroda.«
250.000 stenskih delavcev in nameščencev je slišalo resnico o komunizmu in OF
Polletni obračun o uspehih Delavske protikomunistične akcijo
Dne 13. junija ie poteklo pol leta, kar je naš protikomunistični boj prijel še za drugo orožje — za besedo
Razen listov — in še teh na vseh
—	je bi) naš propagandni boj preišnje čase slab in neorganiziran, seveda ne najmanj po zaslugi cesarskih izdajalcev, ki so boj proti komunizmu načrtno bojkotirali in zatirali, kaj šele da bi mu bili pomagali.
Misel uvesti protikomunistična predavanja, pri nas je že starejša. Že savojskim pohajačem so predlagali, naj bi se eačela v Ljubljani in po deželi protikomunistična predavanja, ki naj oi podpirala oborožen boj proti komunizmu. Toda savojski pod-piratelji komunizma so se temu načrtu trdovratno upirali in s tem še enkrat dokazali, da so s komunisti sodelovali, jih podpirali in jih niso hoteli uničiti.
Namen protikomunističnih predavanj je bil, ljudem z ustno propagando dopovedati resnico o komunizmu, njegovih načrtih in njegovem resničnem delu za tisto ljudsko plast, na katero se je komunizem najbolj opira! in se nanjo zanašal — na delavstvo. Poleg tega je bil namen predavanj se. zavzeti javno mnenje, ki ga ie komunizem posiljeval z duševnim in zunanjim teioriem, in dati ljudem, ki so bili proti komunizmu ali so plavali vmes, moralno oporo in pogum, česar obojega jim je manjkalo vse do naše oborožene protikomunistične akcije, do ustanovitve slovenskega domobranstva. Ta predavanja rjaj bi bila protiutež poplavi rdeče propagande vseh vrst, ki se je razlila čez naše ljudstvo zlasti po 8, septembru lani.
Tistim, ki predavanja poslušajo z nasmeškom ali nezanimanjem in jih nihče ne bo prepričal o nasprotnem, naj bodo zgled, s kakšnimi oblutki se je moralo naše ljudstvo po deželi udeleževati komunističnih mitingov in poslušati komunistično propagando. Poslušalo je, mislilo si je pa svoje, kakor si mislijo nekateri trojkarji na protikomunističnih predavanjih. Tem naj bodo predavanja milo za drago, nič drugega. Za bivšo zagrizeno komunistično, potem mo^da spreobrnjeno ovco je itak nevarnost, da ostane vedno garjeva.
Marsikdo je o našem delavstvu in nameščenstvu in o njegovi komunistični ali nekomunistični usmerjenosti mislil mnogo slabše, kakor je bilo v resnici. Priznati je treba, da se za noben stan v zadnjih desetletjih ni na socialnem področju storilo toliko kakor prav za delavski stan, pa vendar ni bilo doseženo tisto, kar bi bilo želeti, sicer bi komunistična propaganda, ki je obetala delavstvu in nameščenstvu vse mogoče 'šivan, ne prodrla^ med tema" slojema ta-ko, kakor je.
Delavstvo in nameščenstvo je prisluhnilo komunistični propagandi iz razumljivega razloga: ker ga je komunizem praskal tam, kjer ga je najbolj srbelo, namreč glede socialnega položaja, zaslužka in podobnega. Toda delavstvo in nameščenstvo ni bilo komunistično v kakem partijskem smislu. Ko je videlo, kaj in kako komunizem pri nas dela, je spoznalo, da tudi tisti, ki pravijo, da bo potem bolje, nimajo prav, ker, kar se je Janezek naučil, bo Janez tudi znal. Vse gibanje je delavstvo jemalo bolj tako po domače, recimo, če bi se pač dalo kaj dobiti.
To vse je trajalo dotlej, dokler Osvobodilna fronta ni pokazala vidnejših znakov nosečnosti in ni nazadnje javno priznala, 6 kom je zanosila revolucijo.
Za oblast in posest, ne pa za boljši red po vojni
Ce nasede takim komunističnim vabam preprost delavec, ko mu obljubljajo že na zemlji raj, je še neknm razumljivo. Nerazumljivo pa je, kaj išče pri komunistih pokvarjena buržujska inteligenca, ki ji ničesar ne obljubljajo, ampak ji celo očitno pri|>ovedujejo, da se bo morala pokoravati proletariatu. Edvard Kardelj pa ni samo inteligenci povedal, kakšna usoda jo čaka, ampak tudi delavcu. V tistem kilavem »parlamentu« v Črnomlju 19. februarja 1944 je dejal: »Bilo bi zelo napačno, iskati v tej formulaciji (»ljudska oblast«, op. pisca!) neko novo socialno vsebino. Narodno osvobodilno gibanje ne posega radikalno v socialne temelje sedanje družbe. To, kar razlikuje naše vsenarodno osvobodilno gibanje od vseh dosedanjih političnih strank, koalicij in gibanj v Jugoslaviji, ni morda kak socialno rovolufionaren program, marveč samo 6estav in nova oblika demokratičnega vodstva... Narodno osvobodilno gibanje v Jugoslaviji in njegova zmaga torej ne pomenita novega družabnega reda...«
Delavci in razumniki. Kardelj vam je torej odkrito povedal, da OF nnna nobenega novega socialnega programa. In vendar so vam komunisti vsa tri leta dopovedovali, da bijejo boj za nov socialni red po vojni! Kardeljev in Kidričev govor, ki sta jih imela 14. februarja letos, jasno dokazujeta, da je OF navadna ubijalska tolpa, ki živi iz dneva v dan.
Kardelj kot človek
Navedena dejstva potrjujejo, da je Edvard Kardelj človek brez vsakega socialnega čuta, a moralen doktrinar, ana-cionalist, brez vsake etike, podvržen stalnemu duševnemu pritisku in poleg Baeblerja najčistejši predstavnik mednarodnega revolucionarnega pokreta. Danes je prvi podpredsednik Titove vlade, tajnik KPJ, prvi podpredsednik OF, član CRKPS, voditelj tihe KP, predstavnik Kominterne, taktični nasprotnik Borisa Kidriča ter velik prijatelj Edvarda Kocbeka.
Prav zaradi tega, ker delavstvo in nameščenstvo ni bilo komunistično v partijskem smislu, mu je bilo treba pokazati pravo zunanjo podobo »osvobodilnega« gibanja in njegovo vsebino; zato so bila predavanja potrebna. Nevarnost »osvobodilnega« gibanja za množico je bila prav v tem, ker je množica mislila, da gleda pravi obr*z gibnnja.
Šele ko je delavstvo in nameščenstvo začelo spoznavati, da ie ogoljufano, se je odvrnilo od laži Osvobodilne fronte in začelo iskati novih poti.
Velik del nameščenstva in delavstva je po dveletnih komunističnih divjanjih uvideval, da to le ne bo tisto, kar naj bi njegovemu stanu prineslo boljšo bodočnost. Delavec in nameščenec sta delavna, delata trdno, ker to je smisel njunega dela in tudi obstanka. Zato je bilo treba nekaj storiti eanju. S protikomunističnimi predavanji so dobili trdnejšo hrbtenico še tisti, ki so nagonsko čutili, da gre »osvobodilno« gibanje drugo pot, kakor so pričakovali, pa «e niso mogli prikopati na pravo pot bodisi zaradi strahu pred »javnim mnenjem« in mnenjem stanovskih tovarišev, katerih naloga je bila terorizirati jih. bodisi da kljub dobri volji niso mogli verjeti resnice, da je res tako
Prvo predavanje Propagandnega odseka Pokrajinske uprave proti komunizmu je bilo 13. decembra 1943, V prvih 16 tednih, to je do 31. marca 1544, je bilo vsega skupaj 729 predavanj o različnih vprašanjih, ki pa se vsa dotikajo komunizma in njegovega dela. Od teh predavanj je bilo večina v Ljubljani, ostala pa v večjih industrijskih krajih po deželi.
Predavateljev je bilo 56, od katerih jih je 17 odpadlo Nekaj jih je šlo k domobrancem, nekaj jih je bilo dodeljenih na obrtne šole, nekaj jih je odpotovalo, nekateri so bili prezaposleni.
Predavanja je obiskalo tedensko povprečno 6200 delavcev, kar znese v 16 tednih 127.000 delavcev in nameščencev.
Po poklicu pripadajo predavatelji raznim stanovom: industrijskim delavccm. trgovskim pomočnikom, javnim uradnikom, privatnim uradnikom, železničarjem, dijakom in raznim drugim poklicem.
Meseca aprila so bila organizirana že predavanja na obrtno-trgovskem-gostin-skem odstku in strokovno-šolskem odseku Vesh rredaiateljev je bilo 66 in je akcija v aprilu pridobila še nove predavatelje.
Tako j» bilo aprila mesj:a skupne 1121 p. e<-itvanj.
Meseca maja je bilo pri industrijskem odseku 239 predavanj, od teh 38 izven Ljubljane Udeležba na tem odseku se je ponekod izboljšala. V maju je znašala tedensko povprečno 7.3CO delavcev ah skupno 32.850 delavcev.
Skupna udeležba na industrijskem odseku znaša pri vseh dosedanjih predavanjih, t. j. od 1 junija 180.250 delavcev, od katerih je vsak poslušal povprečno 24 predavanj.
Na obrtno-trgovskem sektorju ie znašala maja meseca udeležba povprečno 1.600 oseb na dan ali skupno 40.000 oseb ves mesec. Udeležb« pri predavanjih je bila 90%
Med predavanji, ki so jih predavatelji imeli, so bila tudi sledeča:
Delavske razmere v SSSR, Komunizem, rodbina in žena, Delavska enotnost ni »Delavska enotnost«, Komunizem —-uničevalec človekove osebne svobode, Kdo ie pravi Slovenec in kdo je izdajalec, Državni kapitalizem — bič sovjetskega delavca, Komunizem in slovenski mali človek, Škodljiv vpliv komunizma na delavska strokovna gibanja, OF
—	volk v ovčjem kožuhu, Komunizem in narodnost, Položai delavca v novem redu, Komunizem in njegove posledice.
Skupen pregled vseh predavanj in udeležbe na vseh treh odsekih je naslednji:
Na industrijskem odseku j'e bilo meseca maja 269 predavanj in jih je poslušalo 32.850 ljudi. Od 13. decembra 1943 pa do 1. junija 1944 ie bilo na tem odseku 1.ISO predavanj, ki jih je poslušalo 180.250 ljudi
Na obrtno-trgovskem odseku je bilo maja 74 predavanj, ki jih j« poslušalo 40.000 ljudi Od 13 decembra 1943 pa do 1. junija 1944 je bilo 108 predavanj, ki jih je poslušale 61 600 ljudi.
Na strokovno-šolskem odseku je bilo meseca maja 114 predavanj, ki jih ie poslušalo 7 800 ljudi Od 13. decembra 1943 pa do 1. junija 1944 ie bilo 191 predavanj in jih je poslušalo 8.890 tjudi.
Tako je bilo od 13. decembra 1943 pa do 1 junija 1944 vseh protikomunističnih predavanj 1 479 ter je Dredavanja poslušalo vsega 250 740 ljudi.
S tem je protikomunistična akcij« opravila ogromno narodno delo, ki na more in ne sme biti pozabljeno.
Določila za bibliofilsko tombolo Zimske pomoči
Zimska pomoč vabi vse prebivalstvo, da se udeleži v največjem številu bibliofilske knjižne tombole v korist Zimske pomoči. Ker bomo izdali vse knjige bibliofilske knjižne tombole deloma v novem tisku, deloma popolnoma na novo, deloma nalašč za to priliko opremljene, bodo te knjige prav gotovo posebne vrednosti. Tombolske karte za bibliofilsko knjižno tombolo bodo veljale po 100 lir.
Bibliofilska knjižna tombola bo imela naslednje dobitke:
a) 250 dvojk. Vsaka dvojka dobi naslednje knjigo:
1. J. Jurčič: Cvet ta ead. Roman. Ob stoletnici pisateljevega rojstva priredil prol. F. Jesenovec, z uvodom B. Borka m ilustracijami akad. slikarja prof. S. Šantla. V večjem for-mantu in na boljšem papirju kot ljudska izdaja.
2. S. Gregorčič: Oljki. Pesnitev. Za stoletnico pesnikovega rojstva ilustriral Lojze Perko. Uvod napisal dr. Joža Lovrenčič. V večjem formatu in na boljšem papirju kot ljudska izdaja.
3. I. Pregelj: Na vakance. Novela. Bibliofilska izdaja z ilustracijami akademskega slikarja M. Preglja Ln z uvodom prof. B. Preglja, avtorjevih sinov.
4. F. Balantič: Sonetni venec. Bibliofilska izdaja z lesorezi M. Tršarja in uvodom dr. Tineta Debeljaka.
5. Zbornik Zimske pomoči 1944. Bibliofilska izdaja prispevkov slov. pisateljev in pesnikov.
b) 125 trojk. Dobitki: knjige 1 do 5 in
6. Ivan Cankar: Podobe iz 6anj. Nova bibliofilska izdaja.
c) 175 četverk Dobitki: knjige 1 do B in
7. S. Jenko: Zbrani spisi. Prirejena izdaja.
8. N. Velikonja: Otroci. Novela. Prirejena izdaja.
č) 50 petoric. Dobitki: knjige 1 do 8 im
9. Z. Simčič: Prebujenje. Izvirni roman. Prirejena izdaja.
10.	M. Maleš: Cankarjeve risbe. Bibliofilska izdaja.
d) 25 tombol Vsaka tombola dobi poleg knjig od 1 do 10 Še posebne dodatne dobitke, in sicer:
1.	Cankarjevi zbrani spisi. 2. Šantlove izvirne ilustracije za Jurčičev roman Cvet in 6ad. 8. Finžgarjevi zbrani spisi. 4. Pregljevi izbrani sp'su 5. Tavčarjevi zbrani spisi. 6. Originalne Birollove ilustracije za bibliofilsko izdajo Gregorčičeve ode Oljki. 7., 8., 9., 10 in 11. Originalni odtisi Debenjakovih bakrorezov k Dularjevemu romanu Krka umira. 12. in 13. Debeljak Tine: Kitica Mickiewiczevih Z izvirnimi ujedankanii akad. slikarice Bare Remčeve Tine Debeljak: šopek Cankarjevih pisem. Bibliofilska izdaja. 14. in 15. Zbrana dela Otona Zupančiča. 16. Zbirka Slovenčeve knjižnice. 17. Zbirka NaSe knjige. 18. Zbirka Dobre knjige. 19., 26., 21., 22. in 23. Stele: Slovenski lesorez z originalnimi podpisi živečih umetnikov, 24. Zbirka
knjig: M. Kos: Zgodovina slovenskega naroda. F. Grivec. Knez Kocelj. Ložar, Vodnik: Sodobna slov. lirika. 25. Rey-mont: Kmetje. 4 knjige. Dr. Debeljak: Reymontovi kmetje v lufii književne kritike.
Vsnk knpee tablic dobi zastonj krasno
izdano novo pesnitev pesnika Severina Šnlija: Spev moji zemlji. Te obširne pesnitve bo tiskane samo toliko, kolikor bo kupcev.
Katero dodatno tombolo bo dobil posamezni dobitnik, bo odločil žreb.
Številke knjižne tombole bomo žrebali po naslednjem redu:
30.	julija, v nedeljo, pi^e Številke za dvojke;
2.	avgusta, v četrtek, naslednje Številke za trojke;
6.	avgusta, v nede-ljo, nadaljnje številke za četverke;
10.	avgusta, v četrtek, vse številke, ki so potrebne za dosego dobitka peterice;
od 11. do 15. avgusta bomo objavili nadaljnje številke, katere so potrebne za tombolo, ki bo razglašena v torek, 15. avgusta.
Lastnik tombolske karte, ki je zadela knk dobitek, na primer dvojko, ne sme igrati dalje, temveč inora svoj dobitek takoj v naslednjih dneh po izžrebanju dvigniti v pisarni Zimske pomoči. To velja tudi za trojke itd. Vodstvo tombole bo vestno beležilo, katera tablice so zadela posamezne dobitke. Dobitkov je točno toliko, kolikor je razpisanih in kolikor bo zadetih posameznih dvojk, trojk, četverk, petoric in tombol. Nedvignjeni dobitki bodo čakali lastnika do 20 septembra t. L ali ločno mesec dni po dnevu, ko bodo izžrebane tombole. Zato naj bodo tudi udeleženci tombole izven Ljubljane brez vseh skrbi, da ne bi dobili svojega dobitka, če bo zadet.
Vsi dobitniki tombole bodo poklicani v nedeljo, 20. avgusta t. L ob 10 dopoldne v mestno posvetovalnico, da bodo žrebali, katera zbirka knjig jim pripade poleg onih, ki so določene za tombolo. Knjige jim bodo takoj po žrebanju izročeno. Zunanji dobitniki tombol morejo pooblastiti kakega ljubljanskega znanca, da žreba zanje. če ne bo žrebal zanje član pisarne Zimske pomoči in jim bo zbirka knjig shranjena v pisarni.
Vodstvo tombole Ima pravico, da dneve žrebanja preloži. Če bodo razmere malo zavlekle natisk novih knjig.
Tombolske karte bomo prodajali na najrazličnejših mestih in pri posebej določenih prodajalcih. Na razpolago so tudi v pisarnah Zimske pomoči v Gradišču in v Ulici 3. maja.
Vsa nadaljnja pojasnila bomo objavili v naših dnevnikih.
V	Ljubljani dne 15. junija 1944.
Po pooblastilu prezidenta, predsednik Zimske pomočil Velikonja.
zavest V teh od ne zrelosti vsa! ne more nikdar
te?v.	^
FINSKA v svetem boiu
Vsak narod, ki se je pravočasno zavedel, kaj pomeni boljševizem in vse, kar z njim prihaja, se je uprl z vsemi silami in možnostmi, ki jih ima na razpolago, proti vdoru rdeče nevarnosti. Dokler je nevarnost še daleč, se narodi tega niti
omikane državice, da bi ji pač komaj kdo mogel pokazati ali učiti kaj novega.
In vendar se je sredi 20. stoletja zgodilo nekaj, kar je več ko smešno: 30-krat močnejši sosed je planil nad Finsko, češ da ga ograža, potem, ko ji je 1. 1920
Otoki čuvajo Južno pristanišče v Helstnkljn. Od januarja do konca aprila plovba počiva, ker Je ve« lallv pokrit i debelim ledom.
ne zavedajo in mislijo, da je vse govo-renje gola propaganda, ki je daleč od resnice. Narodi pa, ki so imeli to »srečo«, da so sosedje sovjetske Rusije, se te resnice dobro zavedajo in jo tudi dobro vidijo.
Najlepši primer sedanjosti nam nudi razmerje med Sovjetsko Rusijo in Finsko. Menda ne bi mogli nikjer najti primernejšega zgleda, ki bi nazorno prikazal vso strahotno zlobo in pokvarjenost v sožitju dveh narodov. Finska si je po
Dekleti i alandskeca otočja. Flnel M krepke rasti <n navilie dremavemu ln hladnemu podnebju podjetni in veseli ljudje.
arelem državniškem življenju ta po visoko izoblikovanih socialnih in kulturnih tKtanovah ter po krepki povezanosti z Eemlio priborila poseben sloves tako
sam priznal meje in samostojnost. Resnica je seveda, da je Finska silovito trden okop med vzhodom in za socialne prevrate prav nič dovzetnimi skandinavskimi deželami, ki zadržuje sovj. revolucionarno »izvozno blago«. Torej natančno po francoskem pregovoru: »Če hočeš nekaznovano ubiti sosedovega psa, ga najprej obtoži, da je stekel.«
Zato je moral mali narod ne glede na levo ali desno zagrabiti za puško ter se za svoje dragocene ustanove postaviti v bran. Kljub vsem mamam in vabilom je vztrajal na vojaški postojanki, ker je vedel, da bi ga »prijateljsko« prigovarjanje Amerike in Anglije, naj se kar vda sovjetskim zahtevam, pahnil v brezno.
Finska bo v zgodovini ostala kot svetal otok, ki se je v resnici boril le za svoj obstanek in pravico, za katero je vpregel vse svoje velike duhovne in nravne sile. Finska pa je vztrajala in bo vztrajala, ker se bojuje za svoje življenje.
Pa za hip poglejmo v ta severnjaški svet, v »deželo tisočerih jezer«, ki je vzredila tako pametne ta odporne može. Stopimo kar po ulicah v Helsinkiju, prestolnici majhnega, a junaškega naroda, pa bomo morda kmalu začutili pravi življenjski utrip finskega človeka.
„S snegom pokrito mesto, ki drhti pod belim plaščem ta se trese pod nizkimi
sivimi oblaki: tak je Helsinki v januarju. Mesto teme in zamišljenega Somraka, kjer sonce leno vstaja nekako ob deveti uri ter preteče naglo svojo pot tik nad obzorjem, dokler sredi popoldneva ne tone, kakor da bi hotelo zbežati v bolj ljubke dežele.
Dnevne ure so kratke. Zato pa gorijo električne svetilke po uradih m domovih dam in noč.
Slučajnemu popotniku Finska pozimi ni »dežela smehljaja«, čeprav leži prestolnica ob južni obali. Zdi se ti, da mesto tudi ob najbolj živahnih dnevnih urah dremlje. V januarju zledeni pristaniško srce in zadnja ladja odpluje za ledolomilcem na široko morje, da je ne bi zajelo večmesečno brezdelje v zalivu, zadelanem z debelim ledom.
Po ulicah vidiš tedaj le malo ljudi. Vsak je zaverovan v svoj cilj ter hiti, da bi se čimprej ogrel ob imenitni finski domači peči. Le zdaj pa zdaj zaslišiš srebrno cingljanje zvončkov ta naglo smuknejo mimo tebe lepo izdelane sani, ki jih tudi najmodernejši avtomobilski svet ni mogel izpodriniti.
Čeprav je zima v Helsinkiju milejša, kakor bi človek pričakoval za najbolj severno prestolnico na svetu, ga nebesa zaklada jo z obilico snega, ki prve tri mesece v letu skoraj nenehno pada.
Toda v mestu imajo pridne roke, zakon pa budno oko. Vsakdo je namreč dolžan »pometati pred svojim pragom« ter lepo očistiti pločnik pred hišo. Finci so glede tega tako vestni, da ne pomnijo, da bi se kdo pregrešil proti temu zakonu. Uro potem ko je zapadel sneg.
Značilna notranjost finske kmečke hISe. Mati In hči ata aapoalenl a tkanjem preprog. Pod stropom vidimo na drojp obeSene mlin ce, kt ao na Finskem močno priljubljeni li jih pozna tudi naša kmečka hiša.
Ce bo (vinjak uirastel la dvanajst repiov, bo po »tari navadi pet »princev« eetalo doma, drugi pa bode IH aa trs.
vidtS po ulieah eele čete mo* ta žena, M
pometajo sneg na kupe ta ga nakladajo na zaprte sani, da ga bo mestni ■uslužbenec zapeljal ▼ pristanišče ter zvrnil v morje. Na križiščih širokih ulic pa si še drugače pomagajo. Sneg dobesedno zažigajo. Za to imajo posebne stroje, ki so jih iznašli na Finskem ter prodajali po vseh skandinavskih deželah. Stroj ima ogromen kotel, ki ga kurijo, v lijak pa zmečejo sneg. Posebna cev vodi naravnost v odtočno cestno cev. Čeprav je tako pospravljanje snega za Finca vsakdanja stvar, vendar najdeš okrog »troja vedno dovolj otročadi, ki z zanimanjem gleda, kako sneg steče v cer.
Pozimi je Helsinki molčeče ta kakor bela prikazen strogo mesto. Kljub temu pa prebivalci izrabljajo vsak hip za razvedrilo. Ob nedeljah je ves svet na smučeh. Morda ne najdeš na vaem svetu nar roda, ki bi bil tako navezan na svoje
K potresom
Ker ne moremo imeti od zemlje neodvisnega instrumenta, ki bi zaznamoval, kdaj «e zemlja trese, se je človek moral zadovoljiti z nihali različnih oblik in dolžin, nihali, ki zaznamujejo svoje lastne tresljaje in tresljaje zemlje in jih po mehaničnih prenosih primerno povečujejo.
Od običajnih tresljajev potresnega nihala samega moramo ločiti tiste, ki jih je treba pripisovati bo-disi vodoravnemu gibanju zemeljskih tal v tej ali oni smeri, ali pa njihovemu navpičnemu premikanju. V prvem primeru govorimo o »valovitih«, v drugem pa o »utripajočih« tresljajih V drugem primeru nihalo niha v navpični smeri in je na prožnih peresih. Potresno nihalo samo mora biti prccej težko, da pri nihanju laže premaguje upor zaradi trenja in je spričo tega občutljivo tudi za neznatne tresljaje.
Ob začetku potresa traja običajno vsak nihaj le nekaj sekund, pozneje postanejo nihaji daljši in traja vsak tresljaj včasih kar po deset in Se več sekund. Raotlage o prožnosti togih teles nam povedo, da se zemeljski tresljaji prenašajo lahko na dva način-.: longitudinalno in transverzalno. Tresljaji prve vrste imajo valovno dolžin- in se hitro vrste drug za drugim Njihova povprečna hitrost, s katero »potujejo«, znaša 5 km na sekundo. Transverzalni valovi pa imajo veliko valovno dolžino in so počasnejši (3 km na sekundo). Oboji se prenašajo v večjih globinah hitreje kakor pa v
zgornjih zemeljskih plasteh. Na svoji poti od plasti do plasti zemeljske skorie pa se odbijajo in lomijo. Razne potresomer-ske postaje zaporedoma sprejemajo valove, ki so različni po svoji naravi in hitrosti, in nam povedo natančno razdaljo, smer in globino, kjer je potres nastal. Če potem primerjamo med seboj podatke z raznih potresomerskih postaj, lahko poleg tega tudi še sklepamo na geološke posebnosti, ki so potres povzročile, kakor tudi na gostoto in trdoto zemeljskih plasti, skozi katere so potresni valovi »potovali«.
Najobičajneje se potresi pojavljajo v zgornjem delu zemeljske skorje do globine kakšnih slo kilometrov. Nastajajo pa earadi velikih premaknitev kremena-sto-aluminijastih hribin, iz katerih so te vrhnje zemeljske plasti. Naslednjo plast, debelo kakšnih 1300 km, tvori žareča gmota, in domnevajo, da imajo tu svoj izvor ognjeniški pojavi, pa tudi še najgloblji potresi. Tretja pla6t, o kateri nam pričajo potresni valovi, ki se razširjajo s hitrostjo največ 13 km na sekundo, se začenja približno 3000 km globoko in je debela približno 1000 km. Končno pa sledi zemeljsko jedro, ki ie najgostejše in je sestavljeno iz železa in niklja. Potresni valovi ne gredo skozenj nič več tako lahko, kakor so šli n. pr. skcuri tretjo zemeljsko plast, zakaj zemeljsko jedro je dosti prožneiše
O neizmernih zalogah notranjih ze-zemeljskih sil pričajo bolj ali manj tudi zemeljski ognjeniški izbruhi.
Plinska polja
Ponekod na zemlji pa stalno, ne samo od časa do časa kdaj, uhajajo iz zemlje plini, V Toscani se razprostira južno od Volterre okrog 200 štirijaških kilometrov veliko področje, kjer se pač lepo vidi neutrudljivo delovanje notranjih zemeljskih sil. A tu so ti »ognjeniški« pojavi precej drugačni kakor pa drugod po Italiji, n. pr. na Flegrejskih poljih, na otoku Vulkan ali pa na Evganejskih gričih. Glavna značilnost te vrste pojavov v Toscani so močni »curki« plinov, ki s piskom uhajajo iz zemlje, se v zraku bolj ali manj zgoščajo (kakor je pač zrak vlažen ali suh) in se v obliki perjaničastih oblakov dvigajo včasih zelo visoko. Kakor islandski in kalifornijski gejziri, tako tudi bi plinski »curki« prihajajo iz večjih globin trde zemeljske skorje, kjer se tvori ognjeniška lava. Utirajo si pot skozi votline in razpoke v zemeljski skorji. Pri Larderellu uhaja iz zemlje para, pomešana s plini, ki je po mnenju strokovnjakov njena prvotna temperatura znašala okrog 250 stopinj Celzija in je prišla iz globin 5 do 8 tisoč metrov. Para, ki uhaja na raznih mestih iz zemlje, j« povsod približno enako sestavljena, v glavnem pa so v njej ogljikova kislina, borova kislina, žveplovodik, petrolej, amonijak, vodik, metan, dušik, od redkih plinov pa tudi helij. Bor, ki pride v stik s preugre-to paro, je eden najmočnejših razkraje-valcev prvotvomih hribin. Zato mislijo, da borova kislina, ki v velikih globinah pride v »tik e vodo, na eni strani pomaga ustvarjati ognjeniško lavo, na drugi strani pa pline, ki uhajajo iz zemlje, če le najdejo skozi njeno skorjo prosto pot.
(Dalje.)
PoSta in *ele®n!8ka postaja ▼ HelalnMjn. — ob atraneh krasita po dva ogromna kipa ter moderne
xiilce«. Cele rrmoSee rinejo v dkoliške hribe, kjer brez vstopnine lahko gledaš čudovite ta nevarne skoke, a prav tako čudovite — padoei. Z enako vnemo se Finec posveča drsanju. Po širnih pristaniških ploskvah se ti ziblje in giblje vse mestno prebivalstvo. Zvečer pa brž odrinejo v operno ali dramsko gledališče, ki jim nudi največ duševnega razvedrila.
Prehod iz zime v pomlad ter iz pomladi v poletje mora popotnika presenetiti, zakaj pred njegovimi očmi se mesto kakor po čudežu v etni sami noči docela preobrazi. Prejšnji večer si videl sonce zahajati ob osmih, pa s4 legel s željo, da bi vendar že kmalu doživel lepše podnebje. Ko pa zjutraj vstaneš, opaziš, ds je pomlad čez noč prišla. Trava sili iz gorke zemljo izpod snežnih krp, ljudje
ia ti
ureditvi
H
med najbolj
seli na otočje, kjer najde zatočišče v stotinah poletnih hišic. Lahko bi rekel, d*
prvini JtHifleim se
■ -	' ' ajde zatoči
Lahko bi ves Helsinki odpravil na poleta® ice. Življenje na otočju je Ftacu najdražja stvar. Tu naravnost obožuje naravo. 23. junij jo za Helsinki kakor ** ostalo Finsko največji praznik, ki £* vsak pristen Ftaee preživi na prost emv Dan je Skoraj 24 ur dolg, te ob pol dvanajstih zvečer sonce za hip utone ▼ morje. Ob tem svečanem trenutku prižigajo stotine ta tisoče kresov. Ostalo noč p* prebijejo v praznovanju, plesa in rftop* neim petju, dokler s« ob pot dveh zjutraj mm* sonce ne prikaže. Takrat ga eeta Finska res kraljevsko pozdravlja.
Poleti živijo Finci skoraj izkljuCno a* prostem. Zato imajo toliko časa, da »•
Zima aa alandskem otočja. — Medtem k« a« molje aaposlenl I ribolovom, opravljal* lene is dekleta vsa kmečka dela.
so naenkrat na kolesih, ▼ uradih pa so
že odstranili dvojno okno: pomlad je priskakljala. Popoldne trepetajo tlakovane ulice v mladem soncu, namesto sani pa vidiš povsod etaroverske kočije. V pristanišču se je led prelomil ta na obzorju zagledaš prvo ladjo, ki finsko pomlad pozdravlja z južnjaško paro. Poletje je sicer hladno in često deževno, toda kaj je to Fincu, zanj je to poletje v pravem pomenu, ki mu bo prineslo neskončno življenje v naravi, neskončno dnevno svetlobo ta neskončno zabavo.
lahko posvet!}© priljubljenemu Šport«. Zato pa tudi najdemo toliko izbornih športnikov med njimi, ki so ponesli slavo finskega naroda po vsem 6vetu. Finec je izvrsten smučar, imeniten tekač, spreten drsalec ta odporen veslač. Narod jo zdrav ta se nekako nagonsko izogiba vsega, kar bi ga pomehkužila Duhovno pa ga odlikujejo velika preudarnost in čut za skupnost ter neomajna nairodna zavest V teh odlikah pa je temelj držav-vsakega naroda. Tak narod
DOffiniti
PHJaini iarkl avetilnlka poadravljaJo pomorščake ▼ obftlrnl aamotl polarnega morja. Svetilnik stoji na urnem bllsu Petsama, ki vlada nad aevernim ledenim morjem.
gchriftleiier
. nrndnik' Mirko Javornik / BeraoRgeber • iidajalelj: In*. Jo*e Sodja / FUr die Ljudska tiskarna • «a Ljoduke tiskarno: lole Kramar« / OrednHtT«, oprava hi tiskarna: Ljubljana. Kopitarjeva ft.
Telefon« 40-01 do 40-05 l Rokopisov ne vrafamo 1 Mesečna naročnina 6 Ur, za Inozemstvo 12 lir.