Jože Dular:    Po cesti je vozil Poljančeo Martin
p     ,    .        .     trnmoDJe in debla iz Črnih dolin,
Prebrisani    j\"a žago je peljal posekani les,
Martinek.    poganjal je konja in žoižgal je Dmes.
Saj šlo bi še dobro, če voz bi bil cel in če bi kolesa namazana imel. A Martin pozabi namazat* Doziio, zato je vso pot ropotalo, cnililo.
Pod klancem nenadoma voz obstoji, naprej se ne gane, nazaj ne drai; zastonj se Mariinek upira ob voz, še konj mu pomaga, pa nisia mu kos.
Ves truden odneha. pogleda po poti, polž slinar prihaja počasi nasproti. Poljančev Martinek ¦— prebrisana glaua — ugane le tisto, ki vedno je praoa.
Pogleda ga malo, pa se zarezi: ¦»Čemu bi ii lazil, če voz naj stoji!<i. Pograbi ga krepko, kolo brž odmakne in mastnega polža o osišče potakne.
In prime spet bič pa požene? »Hi, hejj* Zdaj ooz se z lahkoto pomakne naprej, in nič oeč ni coilil in škripal in pel, zato pa Mariinek je žvižgal oesel.
:¦¦ '¦ K' ¦•¦•-.-;,  87.     .     \   ' -. .',   .