Pismo preč. gosp. Franca Pirca iz Anurikc do vrednika ,,lč. Tovarša". Craw Wing v Minesoli 8. okt. 1864. Ljubeznjivi prijatel, moj ljubi rojak! Vase priljudno pismo mi jc zelo Ijubo, in drago mi je pri sercu vašeime že od vaših otroških lel, ktere me sponiinjajo vaših zelo dobrih staršev in nmogo veselih npomiiiov. Tukaj se ponavljajo inoje naj ljubše rnisli mojega presrečnega življenja v Podbrezjah, kjer sem zadovoljno živel med svojimi pobožnimi in Ijubeznjivimi olroci, in kjer sem žlahtnil brez števila veliko drevesnih divjakov, dokler tne je Gospod milostljivi poklical, da bi šel žlahtnit drugih divjakov v njegov daljni zapusčeni vinograd. Vsem svojiin Ijubim Podbrežanom pošljem svoj blagoslov in serčno pozdravljenje. Gospod pa naj tudi blagoslovi vaše dela pri odgojevanji Ijube mladosti v glavncm mestu moje drage domovine, kjer cvete toliko lepih vzrejalisč, ki jih vodijo modri učeniki in ki obetajo naj lepši sad za vero in praro cloveško omiko! — Jaz scin že en mesec iz iudijanskih misijonov, kjer sein z božjo pomočjo prav dobro delal, in sem sedaj zopet v Cravv Wiug, kjcr bom nekoliko časa počival. Cez nekaj dni bom dobil z dobrim duhovnom goap. Jož. Buhom še Iri novoposvečene duhovne pomočnikc za inoje indijanske inisijone. Nekaj časa se bodo pri ineui učili indijanskega jezika; polein jih bom vpcljal v indijanske mi.sijone, tcr upam, da sc bodo z božjo pomočjo kmali Hpreobernili ti ubogi divjaki. — Poglavar iz Šentpavla mi je že dvakrat pisal, da naj bi očitno povabil naselniko v Minesoto, kakor sem že stoiil pred sedmemi leti, kamor ee je že vselilo kakih 40.000 tiobrih Nemcev in si v kratkem pridobilo vclikovrednih in naj lcpših zemljisč, in so si sozidali več lepih kupčijiskih mest in lepo obdelali zcmljo. Nevgodna černa vojska je v tukajšnjih sedinjenih deržavah veliko ljudi pomorila, kar pa bodo novi naselniki kinali obilno naineslili. Upamo, da boino kmali imeli inir. Novim iiascliiikoin v Minesoti pa se te vojske ni treba bati, kcr je naše poglavarstvo zagotovilo, da ne boile nobencga novinca sililo na vojsko. Sedaj je naj lepsa prilo/.nost, da se v Minesoti zastonj dobe naj lepše zemljisča po 160 oralov. Berž ko ne, bom tudi Kraujce povabil, da bi se sem naselovali. — Prav serčno vas pozdravim in «e vam priporočim v molitev, ter sem vam vdani prijatel v Kristusu. Franc Pirc */r) misijonar. Iz Zagreba. Izložba, o kteri se je že povsod dosti govorilo, zversena je — tedaj (udi od takrat nič kaj posebno zanimivih novic pri nas. Vem, mili ,,Tovarš", da tudi tebe mika kaj o krasni razstavi zvediti, pa čuj: ako bi ti pripovedoval o vsem kaj, moial bi se bogme s prostorom dovelj oskerbeti, ker ne vem, bi li bil v par mesecih gotov. Hočera ti pa vendar le nekaj in to prav v kratkem o tem povedati. — Postavimo se torej pred velikansko poslopje, naj lepše in tudi naj priinerneje v vsera Zagrebu. V tej hiši tedaj čuvala se je jezgra inaterialuega blaga hervaske zcmljc. Nekteri nepravični Ijudje, ki so Hosede nanu llcrvate gcrdo obrekovali, da so goli revcži, pač ho morali osramotuno lerkati se na persi, ko no zagledali pravc originalne umetnosti hervaških rok. Niso se llervatje srainovali sfopiti s nvojimi proizvodi pred Evropo, in se tudi niso bali pridiužiti se v dolgo versto drnzih prednih narodov. Ako bi se slava inogla doseči z junaško sabljo, ne bi se ludi za tako bali Hervatje; izkazali so se v tem obziru večkrat, in nihče jim ne more v tem pogledu vskratiti slavnega lovorjevega venca. Kaj pa, da je še manjih narodov, kakor je hervaški, ki so (udi razstavili svoje pridelke in tudi dobili pohvalo, ali imajo uni narodi tudi boljših in večih poinuekov. Mali Virtemberg ima vnako leto narodno svojo razstavo gospodarsko in obertnisko. Tcmu se pa zato ni čuditi, ker res Virtemberžka obiluje z raznoverstnimi zavodi in šolami, ki znatno povzdigajo gospodarstva, obertnosti in druge uinetriosti. Ali v Hervaški so, bodi Bogu potoženo, še zmiraj zapreke narodneinu napredovauju. Ueeni hervaški možaki morali so potovati v daljne kraje, kjer hii se naobrazili. To je tudi vzrok nialcmu številu učenjakov hervaških, dokler ne dobo vseueilišča, ktero se jim že tako dolgo obeta. Odšel sem od svoje pervotne namere. Hotel sem lc, da poveni slovenskim nčitcljeiu, kaj je bilo v razstavi učiteljskih stvari. Ali tudi o tein moralo bi se na dolgo in mroko pripovcdovati; razložiti se pa na lanko taceinu vendar ne bi moglo, ki ni bil zraven. Veeina hervaških narodnih (kmcčkih) hoI poslalo je svoje izdelke, in pri vaeh vidila se je očitno velika marljivost in velik napredek mladosti. Gimnazijalna mladost iz vseli gimnazij poslala je svoje naloge iz razuih predmetov. llcalnih učencev bile so posebno risarije izverstne. Učiteljski pripravniki v Zagrebu razstavili so svoje pedagogično - didaktične izdelke, in (udi kaj izverstne slikaiije. Privalni zavodi vdeležili so se tudi v velikein .številu te razstave; ročne ž.enske tlcla .smo poscbno občudovali. Tudi učitelji poslali so veliko vrednih stvari; tako, n. pr. vidili smo od nckterih cele debele knjige napinane, ki so bile polne Baniih šolskih didaktičnih reči. IVeki učitclj poslal je pesem v slavo izložbi, ki se je tako dopadla, da jo je slavni dr. Gaj precej prepisal in naiiHiiil v svoji vredni ,,llirski Danici". Učenci nckteiih gimnazij po.slali so tudi debele vezke historičnih razlag, pa tudi druzih lcpih izdelkov. Tako n. pr. čudili smo se lepo vredovanemu časopisu ,,Priinorcu", ki ga je reska gimnazijalna inlado.sl v originalu poslala v zagrebško razslavo. — Sreberne svetinje, bakranc, diplome in pohvalo prejela je velika množina verlih učiteljev in izverstnih zavodov, kteri vsi bili so navedeni z imenom v 30. številki letošnjega šolskega časopisa, hervaškega ,,\apredka". Ker so razstave v kulturni povesti narodov še čisto nekaj novega, v hervaški zeuilji pa še kaj posebnega, eemu se sleheini domoljab radovati mora, tem več bil je sklep ali zakljucek te razstavc, kakor zadnji tablean kra.snih podob kaj zaniiniv, in osfal bode gotovo nepozabljiv hervaškim rodoljabom. Tri največe ali prav za prav naj imenitnije osebe bile so ta dan v razstavi in z veliko Kvečanostjo sklenili trimesečno slovesnnst. Te osebe bile so: preuzvišeni hervaški ban Jonip Šokčevič, zagrebKki nadnkof in kardinul Juri Havlik in pa dvomi kanclai' iz Dunaja nlavni g. Ivan Mažuranie, — To bi bilo (edaj eno zernice iz vagana žita. — Vinoko štovani, po vnem hvc(u znani djakovški škof mil. g. Jos. Juri Slronsmajer kupili so na zagrcbNki razHtavi izložene plastične zemljovide hervaske zemlje in Kvrope (er jih podaiil tukajšnjemu pripravništvu. Blaga roka in plcmenito serce se vender le spomni tistega. kar drugi nektereži lako lahko pozabijo. — Pripravnikov je letos vseh skupaj 40, in sicer v 1. tečaju 16. v II. pa 34. O predmetih, ki se letos predavajo, drugopot kaj.— Izverstni hervaški pisatelj in filolog gosp. Adolf Weber, v literaturi znan po imenu ^Tkalčevič*. ki je dozdaj že več let bil začasni vodja tukajšnje gimnazije, poterjen je za pravega ravnatelja, Gosp. Webera pozna vsaki Hervat kod plemeiiito in pošteno dušo, zato je ta novica razveselila staro in mlado. — Predavanja na višji naši realki začela so se še le 35. oktobra, in to zavoljo popravljanja in dozidovanja .solskega pcslopja. Dokler se vse v novein poslopji vredi, imajo šolo realci v velikanski zgradi, kjer je bila razstava. — Novi belelriMtični časopis ,,Bo.siljak*, ki v Zagrebu izhaja, v vsakem je obziru izversten. Kakor čujemo, ima neki dosti podpore. Bog inu daj srečo! Vrednik njegov, g. Ivan Filipovic, je pa (udi mož za to, da malo tacih. Upati je, da bode ,,Bosiljak" časoma pervi in najbolji lcpoznaimki list na Hervaškem. IVaj bi ga tudi slovenski rodoljubi pudpirali!! — Konečno naj še nekaj povem! V hervaškem Medjumurji začele so se nektere čudne du.še vzdigovati zoper novo-hervaški jezik, ki je vveden po učilnicah, in s temi svojimi zahtevi so popolnoma enaki poslali iiašeimi staicinu Kraajcu Muigelnu, ki je lani v ^Laibacherci" obelodanil pesmico iz stare zaklade ,,kranjske literature". Kakor so na.ši časopisi ,,in illo tenipore" brisali očeta Murgclua, tako tepejo hervaški časopisi te čudne, zlobne prikazni. Težko bode kruh iz te moke; ker časa kolo se verti, in dandanašnji— bodi potoženo vsein Rovra/.nikoni — vse napreduje. Taka je! Ljud. T. S poleg Ptuja. Na Molskem polji. se godi vedno kaj novega. Naj tudi jaz kaj dodam v ,,Tovarševo" lorbico! — 36. in 37. pret. in. smo imeli začetni učitelji v Mariboru konzistonio spraševanje, pri ktercm se nas je vdeleževalo 16 podučiteljev. Po izpitu so nara naš viši šolski ogleda, preč. gospod dr. Vogrin, marsikaj prav spodbudno in milo na serce govorili, kar nas bode večkrat tolažilo in za delo vnemelo pri težavnem Holskem delu. — Tudi dekrete imamo sedaj drugače od prejšnjih. Namesto ,,UnterIehrer" smo sedaj ,,Lehr-, Organisten- u. Messnergehilfe". Poprej so nekteri učitelji svojini podučiteljem skorej vso svojo službo nakladali na njih rame, ker so inislili, da ko pudučitelji njih iiaincsdiiki. Sedaj pa je drugače; podačitelj lu pomaga učitelju, in učitelj mora tadi sam kaj delati. Marsikdo nie bo zavernil in morda djal: ,,Ti bi bil že tudi rad samosvojen učilelj!" — Odgovorim mu: ,,Jaz sem uavajen delati, in bodera tudi delal, kedar bodem samosvojen učitelj". Z Bogom! Poienčanov. Iz I<jubljane. V kratkem je prišla na svitlo slovnica: ,,Sloveuisches Šprach- und Uebungsbuch fiir Anfanger zum Schul- und Priva t un terri cli le. Sechste verbesserte Auflagc. Blaznik 1865", kteru jc spLsal in % obilnu zalogo besedi, lepih zgledov, prcgovorov, ualog v nemškem in sloven.skcin jcziku, in /. i/.vcr.s(iiini beriluin doveršil marljivi g. Jancžič Anton, c. k. učitelj na visi realki v Celovcu. Vstregla bo gotovo učiteljem in učencem. Kdor pa jo hoče v slovenskem jeziku, naj si oiniisli ujegovo ^Slovenska slovnica za ilomačo in šolsko rabo" I. 1864, ktera nam lepo raziaga sloven.ski jc/.ik v sedanji oliki in izobraženosti. — 3. t. in. se je slovesno postavil in blagoslovil spomiiiek nasemu pcrvemu pevoskladniku Gregoriju Riharju. Ob desetih je bila v cerkvici sv. Krištofa slovesna černa sv. inaša, ki so jo peli slolni prošt, pree. gospod Anton Kos. Na koru so izverstno peli pri fisharmoniki gospodje bogoslovci slovensko čcrno mašo: ,,Usmili sel"; ,,F,go suim resurrectio", ,,Credo", ,,Jainica tiba" in ,,Strašni dan". l'o sv. maši se je ua grobu pela ,,Libera" in ^Credo", in so se opravilc navadne molitve za ranjkcga. Od groba smu šli k spoininku, kjer ao ga gospod stolni prošt pokropili z blagoslavljeno vodo; gonpodje bogoslovci pa so še enkrat zapeli prelepo lliharjevo (JEgo sum resurreclio", in tako smo storili svojo dolžnosl, da kiiio počaslili ino/.a, čegar inic sc bode vedno leskelalo ined sloven«kiiiii pervaki. — Sponiinck jc prav lcpo izdelal g. Ign. Toman iz domaeega kraškcga inarineljna v bizantiiKskeiu slogu. Napis ima (aki le: CiREGOUIJ RIHAU, uia^nik, sakristan iu organist v ljubljanski stolni cerkvi, pervi slovenski pevoskladuik. Rojen v Polhovein gradcu 1. sušca 1796; inašnik posvcčcn 39. velk. serp. 1839; umerl v Ljubljaui 34. mal. serp. 1863. Vikšal z glasi Božjo čast si, pel Marijo, Si preslavil sebe, narod svoj, Pevoskladi Tvoji v daljni svet slavijo, Nevgasliiv spomin ostane Tvoj. „ ° J Postavilt spostocavci. V zuožji sc blinči ovenčana zlata lira z eno ujegovih i/.ver.-sluili pcMeui, od ktere se vidijo z napevom besedice : ,,non, non, non morietur in actcrnum". <- Za Riharjev spominek. G. Luka Svetic 3 gold.