larja tzhaja vsak dan razen nedelje tu praz-alkov ob poln enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18-—. polletna K 9-—, četrtletna K 4 50. — Za inozemstvo K 30*—. — Naslov: Upravništvo HZarje“ v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in s	od 6.-7. zvečer. s
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — UpravnlStvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; čnostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 26 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/a6.—‘/37. zv.— Reklamacije poštnine proste.
Posamezna številka O vinarjev.
Štev. 78.
V Ljubljani, v sredo dne 6. septembra 1911.
Leto L
Delavci in delavke!
Od meseca do meseca, od tedna do tedna »arašča draginja. Cene vseh živil so dosegle taka višino, da je že davno konec vsake izbirčnosti iu delavska ž^na mora biti vesela, če iabi na trgu za krvavo zaslužeui pP;li denar sploh še kaj za kuho sposobnega. Ze dolgo traja draginja in tržne razmere so že davno kazale, da se bo neizogibno še povečala, če se ne store z merodajnega mesta resni koraki proti strašnemu zlu.
Ali taki koraki se niso storili. Zaman so socialui demokratje v dižavnem zboru predlagali, da se dovoli neomejeni uvoz prekomorskega ohlajenega mesa ne glede na stališče ogrske vlade. Nič ni pomagalo, da je večina draginjskega odseka glasovala za soeialnode-mokratičui predlog. Drugi dan so se že vladne stranke zasukale kakor vrtavke in glasovale za prolit ogrskih veleagrarcev proti potrebam avstrijskega ljudstva.
Meso, ki je bilo že pripeljano v Trst in namenjeno našemu prebivalstvu, pojde v Italijo. Ker se ne sme niti dekagram prekomorskega mesa prodati v Avstrijo, raste domačim oderuhom greben. Za jesen napovedujejo novo zvišanje mesnih een, dasi so že sedanje za delavsko ljudstvo nedosežne. Ker pa veleagrarci in mesni špekulautje lahko brez kazni počenjajo, kar hočejo, nastopajo ostali izkoriščevalci enako pot pa
draže po vrsti vse.
Podražil se je sladkor, špirit, poljski pridelki, podražuje se pivo, napoveduje se podražitev premoga; kmalu ne bo mogel proletarec zvečer užgati luči, po zimi ne ogreti svoje izbe, za kuhinjo pa delavska žena ne bo mogla kupiti niti moke in krompirja.
Položaj je neznosen. Tožbe ljudstva so splošne. Zato jih je treba
javno izreči in povedati onim, ki odločalo o usodi ljud-atva, da ne grc tako dalje
Socialno-demokratična stranka sklieuje to-*ej velik
• • ljudski shod ::
v nedeljo, dne 10. septembra točno ob 10. dopoldne v veliko dvorano
Mestnega Doma,
da izreče, kar je v tem položaju treba izreči, da protestira proti draginji in da zahteya pomoč.
Delavke in delavci!
Pridite na ta shod, da s svojo navzočnostjo demonstrirate za opravičene zahteve Ijud-
KlKSlIi GORKIJ:
Mati.
8ocial«B roman v dveh delih.
— Ni več daleč dan, ko vzravnajo delavci vseh dežel svoje glave in poreko: zadosti nam jel Takega življenja nočemo več! —- je uverjeno zadonel Sof|iu glas. — In tedaj se zruši dozdevna moč silnih po svojem pohlepju, zemlja jim uide izpod nog, opora se jim zmakne . . .
— Tako je! — je pritrdil Eibin.
Mati je poslušala z nasmehom veselega ■»čudenja. Videla je, da je vsa rezkost, vsa dolgoveznost. vse kar se ji je zdelo na Sofji odveč, izginilo in utonilo v gorečem, enakomernem potoku njenega pripovedovanja. Ugajala Ji je nočna tihota, igranje ognja, Sofjin obraz, zlasti pa stroga pozornost raužikov; ne-preaično so sedeli, v skrbeh, da ne zmotijo mirnega pripovedovanja, da ne pretrgajo svetle niti, ki jih je zvezala s svetom. Od časa do časa je kdo položil oprezno drva na ogenj, in ko so »e usipali roji isker in dim iz ognja, je odgapja! iskre in dim od ženskih.
Enkrat je Jakop vstal in tiho prosil:
— Počakajte, prosim . . .|
Odhitel je v kočo in prinesel obleko; z Ignacijem sta molče zavila^ženskam noge in pleča. In Sofja je nadaljevala, risala dan zmage, budila ljudem vero v lastno mač, dramila vzajemnost z vsemi, ki žrtvujejo svoje življenje neplodnemu delu za glupe zabave prenasiče-
stva, da s svojo udeležbo obsodite brezvestno igro z najnujnejšimi potrebami ljudstva. Pridite v največjem številu, da bodo morali Vaš glas slišati oni, ki se še posmehujejo Vašemu stradanju in oni, ki imajo dolžnost olajšati vaš položaj.
Z besedami in obljubami ni pomagano. Delavstvo zahteva dejanj.
Zatorej v uedeljo vsi do zadnjega v .Mesini Dom“!
Odbor
jugoslov. soc. dem. stranke.
Revolucija in izobrazba.
Ne vemo, če je še mnogo ljudi v tako zvanih civiliziranih deželah, ki razumejo kaj o splošnem razvoju človeštva, pa niso popolnoma prepričani, da je socialna revolucija ueizogibua, Mogoče da se najde še kaj takih optimistov, toda veliko ne more biti njih število. Vsa znamenja dokazujejo, da stojimo na pragu nove dobe, katere ne bodo označevale samo nove letne številke, temveč se bo tudi bitno razlikovala od sedanjega časa Kdor ni popolnoma zaslepljen, mora spoznati, da se približujejo, neizogibno potrebne, v razmerah samih utemeljene socialne izpremembe. katerih ravno zato ui moči preprečiti, ker jih razmere same zahtevajo.
V vseh strokih človeškega življenja se kopičijo dokazi za to. Iz ,, visoke" politike, iz narodnega gospodarstva, iz znanstvenega in tehniškega razvoja, iz socialnih bojev, skratka iz vsega, kar tvori človeško življenje, lahko spoznavamo, da ni več fraza, ako se govori o bližajoči se socialni revoluciji. Socialna nasprotja so že tako razvita, tako potencirana, smodnika je že toliko nabranega in toliko isker skače že po zraku, da se pripeti vsak trenotek lahko eksplozija.
Socialna revolueija je neizogibna, to je treba spoznati in priznati.
Revolucija ne more biti nikdar delo posameznika; ako je ne povzročijo razmere, ako ni v splošnem položaju utemeljena, se izvrši v navaden, običajuo bolj smešen nego resen „puč“. Njen začetnik mora biti duh časa, nihče drugi je ne more roditi, nihče drugi izvesti. Neumno je torej, če se pravi: Socialisti „hočejo* revolucijo. Ne: Oni jo hočejo, temveč oni pravijo; Neizogibna je. Oitajte v dnevni zgodovini tako pridno, kakor ste se učili rimsko in grško historijo; spoznavajte duh našega časa, kakor ste skušali analizirati duha reformacije; premotrujte socialno strukturo zadnjega dneva, zadnje ure, kakor ste premišljevuli francosko družbo pred veliko revolucijo — ako to storite in ako ste odkritosrčni, morate pri-
nih . . . Besede matere niso vznemirjale, a čuvstvo, ki ga je zbujala Sofja s svojim pripovedovanjem v ostalih, je napolnjevalo tudi njene prsi s pobožuo mislijo na ljudi, ki hodijo ne glede na opasnosti k onim, ki so vkovani v verige dela, in jim donašajo pošteno spoznanje in ljubezen do resnice.
— Bog pomagaj ... — si je mislila in zatisnila oči.
Ob jutranjem žaru je Sofja utrujena obmolknila in se smeje ozrla po zamišljenih, razžarjenih obrazih.
— čas je, da greva! — je dejala mati.
— Čas je! — je trudno pritrdila Sofja.
Nekdo od mladeničev je glasno vzdihnil.
— Škoda, da že gresta! — je z nenavadno mehkim glasom dejal Ribin. — Lepo govorite . . . Nekaj velikega je v tem, da zbujate v ljudeh sorodstvo duši če vemo. da hoče na milijone ljudi isto, kar mi . . . se poboljša naše srce ... In v dobroti tiči velika sila!
— Dobrota je sirota! — je smeje dejal Je-fim in urno skočil na noge. — Čas je, da odideta, Mihajlo, da ju nihče ne vidi ... Če razdelimo spise med ljudstvo, bo oblast pre-iskavala, odkod da so se pojavili. Nemara se kdo spomni, da sta bili romarici tu . . .
— Hvala ti. mati, za tvoj trud! — je dejal Ribin. — Vselej se spominjam na Pavla, kadar te vidim . . .
Mehak nasmeh mu je šinil v široki obraz. Hladno je bilo, a on je stal golorok, z odpetim ovratnikom in razgaljenimi prsi. Mati je
znati, da se približuje soeialna revolueija z ogromnimi, bliskovito hitrimi koraki.
Nihče je ne more preprečiti; nobena reforma je več ne zadrži. Kakor je ue more nihče zasnovati, tako je ne more nihče onemogočiti.
Toda nekaj druzega bi bila družba lahko storila. Kar je neizogibno, na to se moramo pripraviti. In kako se je pripravila družba na socialno revolucijo? Mi pravimo: Nikakor ne.
Nihče ni prerok, nihče ne more povedati, kako se bo socialna revolueija izvršila. Toda, ako se ozremo po sedanjosti in preteklosti, lahko ugibamo s precejšnjo gotovostjo. Vedeti moramo, v kakšnih razmerah in kako so se vršile večje revolueije v minolih časih in potem moramo premotriti razmere naše dobe.
Najbolj nam sili v oči dejstvo, da je med posameznimi revolucijami v zgodovini velikanska razlika v žrtvah in v uspehu, tako namreč, da so se včasih dosegli velikanski uspehi z razmerno malimi žrtvami, dočim so padale včasih ogromne žrtve, ne da bi se bil dosegel primerno velik uspeh. In preiskujoč vzroke tega dejstva, moramo spoznati, da igra splošna izobrazba v tem oziru velikansko ulogo. čim večja splošna omikanost, tem večji uspeh, tem manjše žrtve in obratno.
Pa če nam ne bi podajala zgodovina za to nobenih dokazov, bi morali vendar biti duševno slepi, da tega ne bi spoznali. Omikanost — ue to, kar se imenuje, nego to, kar je omikanost — povzdiguje človeka nad žival, jemlje mu divjaštvo iu barbarizem, ter ga opismenjuje. Brez prave, notranje izobrazbe ni plemenitosti. Posamezne, tudi plemenite lastnosti se lahko podedujejo, toda ako jih zanemarimo, se vedno zopet pojavlja atavizem starejših časov. Tudi podedovane dobre lastnosti je treba izobraževati, da se vzdrže in ukrepe.
Iu stoječ gotovo ne daleč od revolueije, ki bo brez dvoma večja, intenzivnejša nego veliko število zgodovinskih revolucij, da. morda večja od vseh pretečenih, bi pač morali vprašati : Kako je s splošnimi plemenitimi lastnostmi, kako je z izobrazbo onih faktorjev, ki pridejo v revoluciji v poštev ? Od tega je namreč odvisno, kako se bo razvijala, kako končala revolueija, ketere ne more nihče piepre-čiti.
S tugo moramo konstatirati, da so razmere v tem oziru jako žalostne. Posebno, kar se naših krajev tiče, je ljudska omika tako zaostala, da človeka srce boli, ako premotruje sedanjost, še bolj pa, ako pomisli na bodočnost.
Neka premodra državna politika, delujoča vedno po starem receptu predmarčnih časov in čislajoča najbolj ono perfidno geslo „divide et impera" (deli in vladaj), je mislila, da koristi splošnosti, s katero po krivici vedno iden-
ogledovala njegovo orjaško postavo in mu svetovala :
— Obleci se — mraz je!
— Odznotraj me greje! — je odgovoril.
Vsi trije fantje so stali ob ognju in tiho
besedovali, a pod nogami je ležal bolnik, odet s kožuhom. Nebo je bledelo, sence so se tajale, listje je trepetajoč čakalo solnea.
— Na zdravje! — je dejal Ribin in segel Sofji v roko. — Kje vas je dobiti v mestu?
— Kar mene poišči! — je dejala mati. Mladeniči so počasi, drug za drugim pristopili k Sofii in ji molče, neokretno in prijazno segli v roko. Iz obrazov jim je sijala zadovoljnost in hvaležnost, in to neznano čuvstvo jih je spravilo v zadrego. Od neprespane noči suhe oči so molče upirali v Sofjin obraz in prestopali z noge na nogo.
— Ali ne bodete pili mleka pred odho dom ? — je vprašal Jakop
— Ali ga je kaj ? — je dejal Jefim.
— Nekoliko .
Ignacij je v zadregi šinil z roko v lase in dejal:
— Ne . . . razlil sem ga . . .
Vsi trije so se zasmejali.
O mleku so govorili, a mati je čntila, da mislijo o drugem, želeč brez besed Sofji in njej vse dobro. To je vidno ganilo Sofjo in jo spravilo v tako zadrego, da ni dejala drugega kot potiho:
— Hvala vam, sodrugil
Spogledali so se, kakor da bi jih bila ta besediea narahlo zadela.
tificira državo, vsled česar pri nas vse mrgoli različnih državnih interesov; mislila je, da koristi splošnosti, ako zanemarja ogromne množice ljudstva na korist malobrojnih posameznikov in te teorije se je držala zlokobna avstrijska politika tudi v duševnem oziru. Zato vidimo še dandanes cele dežele, v katerih je splošna omika tako grozno zanemarjena, da presega število analfabetov število onih, ki znajo vsaj pisati in čitati, zato najdemo še cele narode, ki nimajo lastnega vseučilišča, da, katerim primanjkuje celo najpotrebnejše srednje šole; zato vidimo tudi, da slnži duh. ki vlada v obstoječih nezadostnih izobraževališčih, vedno bolj onim imaginarnim državnim interesom, nego pravi, zdravi, temeljiti in splošni izobrazbi in vidimo, da stoje naše gimnazije in realke v marsičem Še vedno na istem stališču, kakor pred 80, 40 in še več leti.
Seveda je to deloma umevno. Kapitalizem, ki vlada v modernih državah, skrbi za tako izobrazbo, kakršno potrebuje v svoj namen. Temelj za njegov razvoj je velika armada delavcev, kateri morajo s svojimi rokami množiti bogastvo. Le z rokami; druzega kapitalizem od njih ne potrebuje iu ne zahteva. Duševna kvalifikacija delaveev mu ni nič mar. Kapitalizem si ne želi inteligentnih delavcev, ker se jih instinktivno boji, vedoč, da bi tak delavec veliko preje spoznal svoj nedostojni soeialni položaj. Poleg tega bi moral kapitalizem poseči v žep, ako bi hotel za ljudsko omiko kaj storiti in to mu je bo(j neugodno, kakor pekel z vsemi hudiči.
Razven delaveev potrebuje kapitalizem uradnike in vojake, prve in včasi tudi druge za Bvzdrževanje reda", in druge zlasti za otvar-janje novih trgov in trgovinskih področij. Urad-uiki in vojaki potrebujejo pač nekaj izobrazbe, toda kapitalizem jim želi samo strokovne omike, toliko, da ravno lahko izpolnjujejo one dolžnosti, katere jim sistem nalaga. Večje omike kapitalizem tudi pri njih ue želi.
To bi bilo — seveda ne s človeškega, ampak samo s specifično kapitalističnega stališča — opravičeno, ako bi imel kapitalizem zagotovilo, da je njegov sistem večen. A njegovi dnevi se že štejejo, revolucija, katera ga odpravi za vse čase, je že pred vratih. In tu bi se utegnila brutalna sebičnost kapitalizma hudo maščevati. V dnevih splošne razburjenosti, ko se živalski nagoni v človeku itak bolj vzbujajo, inore samo omika brzdati razvnete strasti. Kdo jih bo brzdal, ako ne bo omike ?
V Avstriji so je glede ljudske izobrazbe mnogo grešilo, posebno mi na jugu to čutimo. Ali se še v dvanajsti uri ne misli popraviti, kar bi se še mogio popraviti?
Oglasilo se je zamolklo pokašljevanje bol nika. Oglje na grmadi je pogasnilo.
— Na zdravje! — so polglasno dejali kmetje, in bridka beseda je dolgo spremljala ženski.
Počasi sta šli v jutranjem svitu po gozdni stezi; mati je i spregovorila :
— Lepo je vse to . . , kakor v sanjah je lepo! A ljudje hočejo resnico, ljuba moja, hočejo! Podobno je, kakor v cerkvi pred prvo mašo ob velikem prazniku . . . svečenika še ni, temno in tiho je v cerkvi, a narod se že zbira . . . tam prižgo svečo pred podobo, tu svetilko in preganjajo temo razsvetljujoč hram božji.
— Zares I — je veselo odgovorila Sofja. — Le da jo tu hram božji — ves svet!
— Ves svet! — je ponovila mati in zamišljeno zmajala z glavo. — In lepo ste govorila, moja draga . . . močno lepo! A jas sem bila v strahu, da jim — ne bodete všeč...
Sofja je molčala, potem pa je Uho in neveselo odgovorila:
— Preprosto moraš govoriti z njimi, ..
Spotoma sta se razgovarjali o Ribinu, o
bolniku, o fantih, ki so s takim zanimanjem poslušali in tako neokrotno. Ali lepo izražali svoje hvaležno prijateljstvo z malimi uslugami napram njima. Prišli sto na polje. Pred njima .e vzhajalo solnce. Očem še nevidno je razgrnilo po nebu prozorno pehljačo rožnatih žarkov, in rosne kaplje na travi so zablestele v raznobojuih iskrah bodre, pomladanske radosti.
________________________ (Dalj«.)
NOVICE.
* Lepa kariera. Dunajska „Arb. Ztg." poroča: „Zadnjo nedeljo so časopisi naznanili, da je neki grof Zedvvitz imenovan za dvornega svetnika pri nižjeavstrijskem namestništvu. Gro fovska kariera, ki tiči v tem imenovanju, pač zasluži, da jo omenimo. Dr. jur. Aleksander Zedvvitz prihaja iz znane hebske obitelji tega imena, katera ima svoje člane po vseh mogočih službah v državi. Leta 1901. je uapravil maturo na gimnaziji v Hebu. Star je 40 let. Nahajamo ga leta 1905. kot ministerialnega podtajnika (8. plačilni razred) v poljedelskem ministrstvu. Leta 1906. prihaja z enako šaržo v ministrstvo za notranje zadeve in sedaj se pričenja avanziranje v galopu. Leta 1908. je ministerialni tajnik (7. plačilni razred), 1909. ministerialni tajnik z naslovom namestništve-nega svetnika, leta 1910. pravi naraestništveni svetnik (6. plačilni razred), leta 1911. pa dvorni svetnik pri namestništvu (5. plačilni razred), da mu le ni treba zapustiti Dunaja. V petih letih torej od ministerialnega podtajnika do dvornega svetnika, ne da bi bil enkrat v provinciji. Ali čudež te kariere se razlaga brez težave. Grof Zedvvitz ni le grof, ampak ministrski predsednik je tudi njegov tast.
* Grof Koloman Tisza je v nedeljo na nekem shodu močno naglašal, da se brez revizije državnozborskega poslovnika ne more ukrotiti obstrukcija ter je dejal, da je ostrejši poslovnik neizogiben. V vladni stranki ima njegov nazor mnogo pristašev. Grof Khuen pa hoče še čakati. Sloga v ogrski vladni stranki je precej omajana.
* Grof Josip Karolyi je imel v Also Babasu shod, na katerem je zelo ostro nastopil proti vladi. Dejal je: „Poleg grofa Khuena stoji samo vladar, denar in korupcija. Narod mu ne bo sledil. On — grof Karolji — pozna le enega gospodarja nad Ogrsko, to je Bog. Iz tega sledi, da ima ogrski narod sam odločevati v svoji usodi. Vojaške predloge so atentat na opravičene zahteve dežele, ker hočejo ljudstvu potegniti zadnji vinar iz žepa za armado, ki ni bila ustvarjena za obrambo ogrskega naroda, temveč za parado tuje sile. če bi imela Ogrska voliti izmed grbov vsega sveta, bi bil avstrijski grb, ki ji ga hočejo vsiliti, zadnji.- Zaključil je grof Karolyi z zahtevo, da se čimprej vpelje v armadi ogrski grb, ogrski znaki in madjarski poveljui jezik.
* Zoper revolver. V elektrarni v Puch-bergu vposleni Eettner se je v nedeljo vrnil truden od službenega obhoda, pa je položil svoj nahrbtnik, v katerem je imel službeni revolver na mizo. Po nesreči se je spravil njegov štirinajstletni brat nad prtljago, je vzel revolver v roko in se pri oknu z njim igral. Ravno ko je prišla dvanajstletna sestra mimo, se je samokres sprožil in kroglja je zadela dekle v sence. Zdravnik je moral konstatirati smrt. Nesrečni brat je izginil, pa ne vedo kam.
* Plarlst izstopil iz reda. Profesor na piaristovski gimnaziji v Budimpešti, menih Bela Hollosy, je izstopil iz svojega reda in odložil profesuro. Pravijo, da misli poročiti bogato vdovo.
* Kravji rog. Ko se je v pondeljek 83. pehotni polk vračal z vaje v Šopronj, se je na paši^plašila krava, pa nasadila rezervista Franca Vinczeja iz Keszthelyja na rog. Vincze je nevarno poškodovan.
* Meščanske časnikarske babice. Ena najprijetnejših nalog meščanskega časopisja, ki se ji udaja z nedosežno požrtvovalnostjo, je brskanje po intimnih dogodkih v knežjih rodbinah. če ima kdo smolo, da je knežjega po-kolenja, se lahko brez skrbi zanese, da ga meščansko časopisje opozori na vse telesne potrebe. Še hujše se godi knežjim damam, če se pri kakšni kneginji oglasi štorklja, naznani meščansko časopisje ta važen dogodek veselo iznenadenemu svetu in zasleduje knežji zametek z občudovanja vredno vztrajnostjo. Sedaj opravljajo meščanski žurnalisti babičji posel pri ženi nemškega prestolonaslednika, ki se nadeja veselega dogodka, čitatelji meščanskih listov imajo od te navade dobiček, da pozabijo ne koliko na draginjo, na vojno nevarnost, na kolero in kar je drugih nepotrebnih skrbi in se tembolj lehko zakopljejo v plenice in zibeljko knežjega novorojenčka, ki se obeta
* Častitljiv božji namestnik. Župnik Kristjan Glassner iz Ebermannstadta na Bavarskem je pred nekaj meseci skrivaj zapustil svojo župnijo. Nihče ni vedel, kaj da je vzrok sumljivemu begu, tudi za cilj bega niso ničesar vedeli. Zdaj se je pa zvedelo, da je župnik Glassner pobegnil v Ameriko pred zasledova njem državnega pravdništva. Iz pisma, ki ga je neka mlada deklica pisala svojim staršem in je prišlo po naključju v krive roke, je zvedelo državno pravduištvo. da je 50 letni župnik dobil otroka, z deklico, ki takrat še ni imela 14 let. S štirimi tisoči mark je odslovi župnik deklico in sv jo župniško čast. Ali nič ni tako skrito, da bi ne postalo očito.
* Puškii — stavbno orodje. Župna cerkev v Neustadtu na Bavarskem je pred-kratkim dobila električno razsvetljava. Za napeljavo dovodnih žič do lestencev so morali na •več krajih predreti cerkveni strop, ki je okrašen z dragocenimi slikami. Ker bi pa s pre
diranjera stopa s cerkvenih tal nedvomno poškodovali slike iu bi bilo postavljanje 15 metrov visokega prostega odra združeno ne le z velikimi stroški, ampak tudi s smrtno nevarnostjo za delavce, si je pomagal inženir Kassner cakor poroča „Prometheus“ na popolnoma originalen način. Ko so bile zaznamovane točke, je prestrelil Kassner strop na dotičnih mestih z jekleuimi projektili. Ti so predrli debelo plast camenja. lesa, opeke in žic in so tako izvršili v nekaj trenutkih delo, ki bi ga delavske roke izgotovile komaj tekom več dni. O siloviti moči današnjih pušk priča okolščina, da je strel gladko prestrelil 30 centimetrov močan, masivni strop. Odprtine, ki jih je napravil naboj, so se na slikah komaj opazile, dočim so bile na drugi^strani, kjer je projektil skočil iz stropa, za pest velike lukuje.
* Inženir Richter v zdravilišču. Vodstvo kopališča Aleiander na Zgornjem Fran-škem je povabilo inženirja Richterja, da se jride tja pokrepit. Richter je sprejel ponudbo.
* Goreči grobovi. Pri kolodvoru Schč-neberg na Nemškem je skočila s stavbišča, ejer je izbruhnil požar, iskra na bližnje pokopališče. Nad dvesto grobov je bilo takoj v plamenu. Muogo uagrobuih kamenov je uui-ničenih
* Nov aviatlčcn rekord. V Saint-Malo na Francoskem se jp letalec Gorros z Blerioto-vim enokrilnim strojem dvignil 4250 metrov visoko v zrak. Zadnji višinski rekord je bil napravil stotnik Felii, ki je dosegel 3350 metrov.
* Zadnji pozdrav ponesrečenega avl-
atlka. V nekem ribniku pri Bremenu so našli steklenico, ki je bila vsekakor iz Severnega morja priplavljena tja. V steklenici je bil listek s sledečimi vrsticami: „Zadne pozdrave sorodnikom in prijateljem pošilja Rommler, lajtnaut v 70. pehotnem polku, vodja balona Saarbrti-ckeu“. To je zadnje znamenje življenja spomladi ponesrečenega zrakoplovca.
* V inočvlrjn se Je zadušil. Strašne smrti je umrl nepoznanec blizu Oranienburga na Pruskem. V bližini takozvane švicarske koče se nahaja zelo nevarno močvirje. Nekega večera so opazovali sprehajalci tujca, ki je letal neprestano okoli nevarnega mesta, kakor da bi nekaj iskal. Mislili so, da je bržkone kak lovec in se niso men li dalje zanj. Drugi dan so pa našli tujca zadušenega v močvirni kotli. Hoteč se izkopati iz močvirja se je vedno bolj pogrezal vanj, tako, da se je končno pogreznil do čela in se zadušil.
* Rop na železnici. Blizu postaje Pod-gorenko na rjezansko-uralski železnici so roparji napadli železničarskega blagajničarja v poštnem vlaku. Ugrabili so zaboj, v katerem je bilo
lOo.OOO	rubljev v papirju in 1000 rubljev kovanega denarja.
* Veliki požari. V Glasgovvu (na Angleškem) je v pondeljek v neki veliki trgovini nastal ogenj, ki je uničil vsa skladišča ter napravil za dvainpol miliona kron škode. V okraju Trongate pa je zgorela cela skupina hiš. Štiri gasilce so morali ranjene oddati v bolnišnico.
* Lamanški kanal hoče preplavati. Zadnja leta je mnogo plavalcev poizkusilo svojo srečo s tem, da bi preplavali morski rokav med Francijo in Anglijo, ali nihče ni dosegel kapitana Webba, ki se mu je leta 1878 posrečil ta poizkus. Sedaj hoče belgijski plavalec Maas plavati čez kanal. Spremljala ga bosta parnik in manjša barka.
* Nesreča na bojni ladji. Iz Batavije javljajo, da se je na bojni ladji „Hertog Hen-drik" pri strelnih vajah zgodila nesreča. Mnogo mornarjev je rajnenih, trije so pa umrli.
* Tisočleten jubilej časopisa. V Pekingu izhaja vladin kitajski časopis, ki slavi letos tisočletnico svojega obstanka. Vseh tisoč letnikov je spravljenih v kitajskem državnem arhivu. Pravijo pa, da ni poseben užitek biti urednik tega lista. Kajti za vsebino časopisa mora jamčiti s svojo glavo. In petnajstim urednikom so res že zaradi malenkostnih pregreš-kov vzeli glave.
Novakoviceva razkritja o umoru srbskega kralja.
Belgrajska „Tribuna“ objavlja razkritja bivšega zarotnika advokata Aze Novakoviča o umoru kralja Aleksandra in kraljice Drage leta 1903. Novakovič, ki je danes že sivolas starec, je bil do katastrofe 11. julija 1903 zelo delaven in dobro situiran advokat. Bil je tast bivšega ministra za notranje zadeve Jurija Genčiča, ki je smrtno sovražil kralja Aleksandra in kraljico Drago, ker sta ga hotela vsled podtaknjenega nečastnega zločina spraviti po nedolžnem v ječo.
Ko je triindvajseti letnik srbske vojne akademije, mladi poročniki in nadporočniki, podpihovani od sester, nevest in prijateljic, sklenil umoriti kralja Aleksandra in kraljico Drago, je odkril nadporočnik Anton Antič, nečak Jurija Genčiča, njemu in njegovi ženi skrivno zaroto. Takrat še ni mislila živa duša na Petra Karagjorgjeviča in na Karagjor-gjeviče. Genčič je pristopil k zaroti in ji je dal politično smer. Izbral je svojega tasta Azo Novakoviča za odposlanca k Petru Karagjor-
gjeviču. Novakovič je nameraval že za časa kralja Milana s pomočjo političnih prijateljev uprizoriti navidezen komplot zoper Aleksandra, ki naj bi pregnal kraljico Drago iz dežele. V ta komplot so bili zapleteni baje pristaši Karagjorgjevičev Ta načrt se je pa izjalovil vsled opreznosti Petra Karagjorgjeviča, ki ni sprejel v Ženevi odposlanca Genčič je zato izbral nepolitično osebo. Azi Novakoviču se je v resnici posrečilo stopiti v neposredne stike s Petrom Karagjorgjevičem. Za njim je prišel v Ženovo tudi srbski ministrski predsednik Jovan Avakumovič z obiteljo, a razen njiju dveh so občevali s tedanjim pretendentom umrli polkovnik Mašin in bankir Hadži T home. Azi Novakoviču je bilo naloženo, da izposluje od pretendenta zaščito in nagrado častnikov, ki so se udeležili zarote. Pretendent je moral priti vsled tega 1. 1903 dvakrat na Dunaj. Ti sestanki in njihovi dogovori tvorijo bistveno jedro Novakovičevih razkritij, ki je bil takrat v resnici edini zaupnik zarotnikov.
To pa je pokazal, ko je imenoval kralj k njemu poslane adjutante in ordonaučne častnike za generale, majorje in stotnike, ne da bi bili na vrsti. Takoj so poslali zarotniki Novakoviča na Dunaj h kralju z izjavo, da ga ne bo noben častnik čakal na kolodvoru, ako ne prekliče teh imenovanj. Vsled tega so morali trije omenjeni častniki odstraniti zuake odlikovanja, ki so jih bili ravnokar prišili na svoje uniforme. Azo Novakoviča je politični razvitek Srbije silno razočaral, končno je obubožal in njegov trud za kralja Petra je ostal nepoplačan. Drug zarotnik, Crnogorac Stevo L u k o v n i č je napravil pred nekaj meseci pri dvoru dobro kupčijo, zagrozivši kralju razkritje. Dobil je najprej 15 0. 000 frankov za pisma, ki so imela na robu lastnoročne glose kralja Petra in pozneje še znatno vsoto za f o t o g r a f i č n o ploščo, ki jo je lokavo posnel po teh pismih. Verjetno je, da namerava Aza Novakovič doseči nekaj sličnega. Oni maloštevilni skupini nezadovoljnežev pripada, ki hočejo motiti mirni razvoj v Srbiji! Ta prozirni namen zmanjšuje vrednost njegovih odkritij.
Volitve v Spodnji Šiški — razpisane.
Doživeli smo končno tudi to: Občinske volitve v Spodnji Šiški so razpisane za nedeljo, 24. septembra t. 1. Včeraj je gereut izdal sledeči razglas :
Županstvo občine Spodnja Šiška.
Št. 1995	,
Razglas.
Volitev občinskega odbora občine Spodnje Šiške se bo vršila v nedeljo, dne 24. septembra 1911 od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne v občinski posvetovalnici v Spodnji Šiški št. 85.
Volilni upravičenci I., II. in III. volilnega razreda volijo po 10 odbornikov in po 5 namestnikov.
Voliti se smejo za odbornike ali namestnike izmed občincev samo tisti moški, kateri imajo pravico voliti ter so že dopolnili 24. leto in uživajo vse državljanske in politične pravice.
Uporabljati se smejo le take izkaznice in glasovnice, kakršne so se volilcem izročile.
Na vsako glasovnico je napisati toliko imen, kolikor odbornikov, oziroma namestnikov voli dotični razred.
Glasovi, ki so se oddali kaki osebi, katera ne sme biti voljena in glasovi, iz katerih se ne da razločno posneti v njih označena oseba, so neveljavni.
Prazne glasovnice niso veljavne in se ne upoštevajo.
Volilni upravičenec mora priti osebno pred komisijo v predpisanem času na določen kraj in voliti za razne volilne razrede naenkrat, vendar mora oddati predsedniku volilne komisije vsako zganjeno glasovnico posebej in obenem pokazati dotično izkaznico.
Namesto izgubljenih izkaznic izda župan oziroma gerent volilnemu upravičencu na njegovo zahtevo duplikate izkaznic. Namesto izgubljenih ali nerabljenih glasovnic izroči župan, oziroma gerent ali na dan volitve predsednik volilne komisije na zahtevo volilnih upravičen cev druge glasovnice.
Ugovori, da se ni prav volilo, naj se v neprestopni dobi osmih dni po volitvi dado občinskemu glavarju.
Spodnja Šiška, dne 4. septembra 1911 Gerent: Zajc. ________________________________
Ljubljana in Kranjsko.
— Jesenski manevri so privedli veliko množico vojaštva v Ljubljano in ljubljansko okolico. Kdor ima kaj razvito fantazijo, si je včeraj lahko domišljal, kako bi bilo, če bi res sovražnik prihrumel. Nekoliko hujše bi bilo seveda, ker imajo kanoni ih puške na vojni navado, da streljajo s polnimi naboji in krog-Ijarai, dočim to pri manevrih še ni dovoljeno. Ali vojakom se vendar v marsikaterem oziru
godi kakor na vojni. Včeraj so se od 4. zjutraj iz kranjske okolice bližali Ljubljani, pa ni čuda, da so bili pošteno utrujeni. Vročina je )ila kakor da je konec julija. Ljubljane se pa niso naužili, zakaj, puljskemu, graškemu in mariborškemu domobranskemu polku, ki so oili nastanjeni v okolici, je bilo prepovedano ogledati si Ljubljano, dasi so imeli vojaki časa in bi bili to prav radi storili. Ne vemo, kakšni višji strategični momenti so tu odločevali; naše nemilitarističue buče ne razumejo tega in človekoljubna se jim ta prepoved ne zdi. Sila razočarani so bili vojaki, ki so jih gnali na Grad prenočevat. Kolikor jih je šlo v ondotne stare areste, so jih nabasali tja, drugi so morali spati na dvorišču, kjer so dobili nekolik« slame pod hrbet. „Vojna“ se nadaljuje v oknici Ljubljane, kjer bo jutri baje „odločilna Jitka".
— Debelo bodo gledali vojaki 17. pe-lotnega polka, ki so pričakovali, da jim prinese jošta v Ljubljani kaj denarcev. Včeraj popoldne je bil neki lajtnant tega polka na pošti po nakaznice, ki bi imele biti adresirane v Ljubljano. Postni uradnik je 6eveda po predpisu zahteval pooblastilo, katerega pa lajtnant ni imel. Ker mu uradnik brez poblastila ne sme izročiti pošiljatev. je častnik enostavno skomizgnil in dejal: „Also alles zurttckschicken!" Ubogi vojaki, ki so upali, da dobe par vinarjev se lahko obrišejo pod nosom. Menda pa to vendar ne bilo potrebno. -Oe že pri polku prej niso mislili na pooplastilo, bi se bila vendar našla druga pot. Poštni predpisi omogočajo tudi drugačno legitimacijo in s posredovanjem mestnega poveljništva, ki ima redne stike s pošto, bi se bilo gotovo lahko dosoglo. da bi je bila stvar uredila. „Alles zurttckscbicken" se zelo enostavno, ampak pravično ni.
— Hnmor na vojaških manevrih. Kljub velikemu naporu na vojaških vajah so si nekateri Martovi sinovi ohranili še dovolj humorja. Ljubljančani so zelo radovedno pleme in med njimi je dosti takih, ki so bili sami včasi frajtarji ali korporali, torej vojaški strokovnjaki. Drugi, ki niso bili, bi pa radi bili. Zato izprašujejo eni in drugi vojake o rečeh, ki so jim skrivnostne. Tako je nekdo včeraj vprašal domobranca, zakaj „imajo rdeče kape", Ta pa se je namuznil iu odgovoril: BKer smo sami socialdemokrati." Drug Bgeneralstebler“ v civilu je hotel na vsak način vedeti, če je
vojska za Ljubljano" in kdo bo „zmagal“. Vojak je vzdihnil:	„Mi	ne smemo, ker smo
rdečkarji." Radovednež jo je pa odkuril.
— Seja strokovno komisije ljubljanske bo v društvenih prostorih v četrtek, dne 7. septembra ob 8. zvečer.
— Javen železničarski shod bo v četrtek dne 7. septembra t. 1. ob pol 8. v prostorih gostilne „International“, Resljeva cesta št. 22, Dnevni red: 1. Poročila konference e Dunaja. 2. Zahteve železničarjev vseh strok. Poročevalec sodrug Kopač iz Trsta. Ker je dnevni red zelo važen se pričakuje polnošie-vilne udeležbe.	Sklicatelj.
— Cndeu patriotizem. Kakor znano, je 18. avgust na državnih železnicah praznik, toda kakor se nam z ljubljanske kurilnice poroča, je praznik le za tiste, ki jih imajo itak 365 vsako leto. Letos pa se je ta praznik v tej kurilnici slavil na tako patriotičen način, da se nanj absolutno ne sme pozabiti. V svoji veliki domišljavosti so namreč bili tudi pre-mogarji rezervne službe toli predrzni, da so mislili, da tudi za nje velja, kar je ministrstva odredilo za splošuo delavstvo./Vsled te domišljije so opoldne po končauera delu spravili svoja šila in kopita in jo popihali domov, da po svoje slave cesarjev rojstni dan. Toda ministrstvo določa, drugi pa obračajo in tako je tudi v tem slučaju vzvišeni patriotizem takoj drugi dan poslal v kurilnico boginjo Nemezis. Ta je seveda po svoji salomonski modrosti razsodila, da se ima eden praznujočih, ki žali-bog še ni bil član provizijskega sklada, enostavno vreči na cesto, dva druga pa, pri katerih ta procedura ne bi šla tako lahko, se kaznuje s petimi kronami. Naivni podaniki stare Avstrije so seveda debelo gledali, ko se jim je ta razsodba naznanila, in če drugega ne, so vsaj ob tej priliki videli, kaj pomeni avstrijski patriotizem. Ljudje iu tudi mi dobro vemo, iz katere luknje piha veter. Toda gospodje naj bodo prepričani, da pripravimo bič tudi za take čednosti. Premogarjem pa prav resno v njih lastnem interesu kličemo: Spametujte se in odprite oči, da se tudi vaš suženjski položaj spremeni. Ni res. da ste delavci druge vrste, res pa je, da ste na železnici bolj potrebni, kakor marsikateri onih, ki vas zaničujejo in trpinčijo. Rešeni pa bodete le tedaj, če spoznate svoje človeško dostojanstvo in se do zadnjega priklopite svetovni, milijone broječi armadi delavstva.
Rdeča straža.
— Sezonski brzovlak. Med Ljubljano in Dunajem vozi od 3. do 18. septembra brzovlak 1 a, oziroma 2 a. Z Dunaja odhaja ob 8. in 15 m. zjutraj, pa prihaja v Gradec ob 12*44, v Maribor ob 2 04, v Ljubljano pa ob 5*21 m. popoldne. V nasprotni smeri odhaja iz Ljubljane ob 10*54 m. dopoldne, prihaja v Maribor ob 159, v Gradec ob 3 17, na Dunai pa ob 8*05 m. zvečer. V obeh smerah se ustav-
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Najvecja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Pripravna birmanska darila. ======
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO. -—	Ceniki	zastonj	in	poštnine prosto.
lia tildi na postajah Litija, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik.
— Tujski promet v Ljubljani. Meseca avgusta je prišlo v Ljubljano 7691 tujcev (811 vež kakor v prejšnjem mesecu in 218 manj lani avgusta meseca). Nastanilo se jih je v Unionu 1421, pri Slonu 1808, pri Lloydu 830, pri Avstrijskem cesarju 464, v Iliriji 418, na Južuem kolodvoru 388, priŠtruklju|293, pri Maliču 249, v Tivoliju 238. pri Tratniku 199, v Bavarskem dvoru 141, [po ostalih gostilnah in prenočiščih pa se je nastanilo 1783 tujcev, Iz Kranjskega jih je bilo 1756, z Dunaja 1218, iz slovenskega ozemlja 1601, iz čeških dežel 567, iz ostalih avstrijskih dežel 1518, iz Ogrskega 163, iz Hrvaške iu Slavonije 360, iz Bosne in Hercegovine 66, iz Nemčije 119, iz Italije 118. iz Busije 8, iz Anglije 7, iz Francije 9, iz balkanskih držav 60, iz Bumunske 7, iz ostalih evropskih dežel 50, iz Severne Amerike 59, iz ostale Amerike 9, iz Azije, Afrike in Avstralije 4 tujci.
— Desetletnica električne cestne železnice t Ljubljani. Danes je preteklo 10 let, odkar teče po Ljubljani električna cestna železnica. Železnico je zgradila tvrdka Siemens & Halske leta 1900/01., iu prometu je bila izročena 6. septembra 1901. Železniške proge aavzemajo 0'6 odstotkov avstrijskega električnega omrežja. T^kom preteklih desetih let je prevozila 42 milionov kilometrov in se je vozilo na nji 10 milionov ljudi, od katerih jih je imelo s/4iniliona prosto vožnjo. Na dva kilometra vožnje pride potemtakem pet ljudi.
— Nezgoda ali. zločin? 29. minulega meseca so našli v Čeycah pri Logatcu na travniku vnezavestnega pekovskega pomočnika Budolfa Čadeža iz Kranja. Močno je dišal po žganju, vsied česar so sprva mislili, da je le pijan do nezavesti. Prinesli t-o ga v občinsko hišo v Spod. Logatec, kjer je čez nekaj ur umrl, ne da bi se mu bila vrnila zavest. Prejšnjo noč ie pijančeval z nekim fantom v Brodu; vsied cehe sta se sporekla in le s težavo 80 ga o policijski uri spravili iz gostilne. Odšel je sam proti čevcam. Ne ve se, ali je čadež žrtev nezgode ali zločina. Na glavi je imel podplutbe bodisi od udarca ali pa od padca. Sumljivo je vsekako, da so pogrešili 7 do 8 K, ki jih je imel Čadež pri sebi, ko je odhajal iz krčme.
— Neprevidnost pri ognjiSčn. Marija Gorše dninarica v Dolenji vasi pri Kočevju, je hotela, da bi krop hitreje zavrel. V to svrho je prilila nekaj špirita, a v tem trenutku se ji je pa v steklenici špirit vnel, goreča tekočina pa puhnila v njo. Vnela se ji je obleka. Do-fcila je na glavi in na zgornjem životu hude ■opekline, da je v tukajšnji bolnišnici umrla. — Prelivanje špirita ali pa tudi petroleja ognju je povzročilo že mnogo nesreč, pa se le ne morejo odvaditi te nevarne metode. Bilo bi dobro, da bi se po šolah, pa tudi po vseh hišah opozarjalo na to nevarnost, ker bo sicer zlasti po zimi pri pečeh zopet polno nesreč.
> — Umrli sov Ljubljani: Fran Knapič, bivši mizarski pomočnik, 33 let — Martin Grdadolnik, posestnikov sin, 11 mesecev. — Ivan Gorjup, gostilničar in mesar, 74 let. — Stanislav Koprivec, siu mesarja in posestnika,
2 mesece.	,
— Rojstvo in smrt. V ljubljanski občini je bilo gibanje prebivalstva od 20. avgusta do 26, avgusra sledeče: Število novovojen-cev 12 (na 100 prebivalcev odpade 15-60), mrtvorojencev 3, umrlih 27 (35'10 na tisoč), od umrlih je 10 domačinov, umrljivost domačinov je torej 13 od tisoč prebivalcev. Med .njimi so umrli za grižo 2, za jetiko 4 (vsi tujci), za steklino 1, za nezgodami 2, za različnimi boleznimi 18. Tujcev je med njimi 18 <62 92°/o), iz zavodov [20 (74 07%). Za in-fekcioznimi bolezuimi so oboleli in sicer: za Škrlatico 1, za tifusom 4, za grižo 23. za uše-nem 1.
— Cuker t detajlnih trgovinah — dražji! Ljubljanski trgovci so sklenili prodajati od 5. septembra naprej: sladkor v grudah po 96 Tin., sladkor v kockah po 1 krono, petrolej po 36 vin., kurilni špirit po 88 vin. L, kunerol po 1.56 K kilogram. Te cene so odmev neprestanega zviševanja cen v tovarnah in v velikih trgovinah.
— Kartel tukajgnjih špecerijskih grosistov. Ljubljanski špecerijski grosisti nameravajo s pomočjo nekaterih tržaških bogatašev napraviti veliko akcijsko družbo, da prenehajo sedanji konzumenčni boji in da bodo cene napram posredovalni trgovini — enotnejše !
— V konsamna druStva I V dobi sedanje neprestano naraščajoče draginje postaja organizacija konsumentov vse važnejši faktor v gospodarskem življenju. Brezobzirni kapitalisti zvišujejo brezobzirno cene produktov, — množice morajo biti pokorne diktatu, braniti se ne morejo. V tem se pa ravno moč orga-
nizacije pokaže. Trdno organizirana množica lahko organizira prepotrebni odpor proti navalom kapitalističnih pijavk.
— Občinske volitve na Viču-Gllncah bodo najbrže zadnji teden v septembru ali prvi teden v oktobru, ker do tedaj bode pač rešena tista reklamacija pri c. kr. okrajnem glavarstvu ljubljanske okolice, ki je še tam. Klerikalci se pripravlia.,0 na vse kriplje. Kdor pride v fa-rovž, ga gg. frančiškaui obdelujejo: „no. ali bodete z nami ali ne?“ Hud agitator je n^vo-lilec g. Ravnihar, nadučitelj na Viču. Mož je strašno domišljav. Mislil je, da bo kar župan v naši občini, pa se je urezal, ker ga Vičanje ne maramo Ta bi bila lepa! Pioti volji kraj nega šolskega sveta je g. Bavnihar prišel na Vič — niti v ternu ni bil. Klerikalci so ga posadili k nam namesto v deželni odbor.
— Našim sodrugom na Gliucah toplo priporočamo, da se bolj zavzamejo za razširjenja „Zarje“ kot se je to doslej godilo. „Zarja“ mora biti v rokah vsakega zavednega delavca!
— Na Glince. V soboto, dne 9. septembra zvečer v gostilni »Amerika" javen shod. Dnevni red: 1. Občinske volitve; 2. draginja — Agitirajte za obilno udeležbo!
— Izdajalsko početje tržišklh klerikalcev. Razsodišče podpornega društva čevljarskih pomočnikov je »uslišalo" pritožbo sd. Bukovnika zoper izključitev, ampak samo pod pogojem, da prekliče in obžaluje vse, kar je »Zarja" pisala o g. Klofutarju Od sodruga Bukovnika smo prejeli naslednjo izjavo: »Baz-sodišče podpornega društva čevljarskih pomočnikov v Tržiču mi je poslalo v podpis nekakšno izjavo s katero naj prekličem nekaj, česar nisem zakrivil, in obžalujem, česar nisem zagrešil. Ne glede na to, da nisem pisal omenjenih dopisov v volilnih mahinacijah g. Klo-futarja, izjavljam ob tej priliki, da so dopisi do pičice resnični, in le obžalujem škodo, ki mi jo je razsodišče s svojo ignoranco povzročilo. — Jože Bukovnik, čevljarski pomočnik v Tržiču". — Bazsodišče se sklicuje v svojem fer-manu ua § 9. društvenih pravil. Ampak ravno to sklicevanje razodeva vnebopijočo nevednost društvenega razsodišča. § 9 določa, da »člane kateri delajo v društvenih zadevah prepir, lehko odbor izključi iz društva". Po vsem tem torej menita društveni odbor in razsodišče, da je volilni terorizem podjetnikov nad delavci „društvena zadeva11, čeden odbor in čedno razsodišče delavskega društva, ki spravljata delavca v gmotno škodo samo zato, da ugodita maščevalnosti podjetnikov. Te „može“, ki imajo pred podjetniki tako upogljivo hrbtišče. je treba razpostaviti, da si jih bo trži-ško delavstvo natanko ogledalo!
— Ubegel vojak. V Sp. Šiški so aretirali v pondeljek zvečer vojaka 17. pešpolka, ki je ušel z vaj na Gorenjskem.
— Nezgode. France Koželj je skladal v tovatni v Vevčah deske pri papirnici, pri tem pa je padel in si pohabil obe nogi. — Marija Zgonc, posestnika žena v Iški Loki se je s svojim sinom peljala na travnik po mrvo. Iz neznanega vzroka sta se konja splašila, mati skoči z voza. pri tem ji je šlo kolo čez desno nogo in ji zlomilo. — Franc Čeferin, delavec pri Kranjski	stavbeni	družbi, je v Jesenicah
huhal	smolo	za tlak.	Po nesreči je padel ter
si pri tem zlomil levo roko in nogo. Tovarniški delavec France Podpač je delal v tovarni na Jesenicah. Vsled nepazljivosti se je zadel z levo nogo ob razbeljeno železo iu se težko poškodoval.
— Vejak ntonil. V nedeljo dne 3. septembra so imeli vojaki v Poljanski dolini počitek.	Eden	vojakov,	doma s Štajerskega, se
je šel	kopat,	dasi ni	znal plavati, Nesreča je
hotela da se je kopal na edinem nevarnem kraju imenovanem Orje pri Poljanah. Izginil je pod vodo. Čez pol ure ga je ueki častnik potegnil mrtvega iz vode.
Štajersko.
— Občinske volitve v Ptnju. Namestništvo je zavrnilo rekurz vsenemcev zoper občinske volitve v Ptuju.
Koroško.
— Zgorela Je v beljaškem predmestju v Celovcu neka mlada deklica Marija Novak. Umivala si je lase z neko tekočino, ki jo je sestavila iz petroleja in terpentina, približala se je peči in se užgala.
— Požari v Feldkirchnu. V soboto se je vnelo v Feldkirchnu skladišče za volno, last tvrdke M. Gašparič. Ogenj se je razširil silno hitro in preskočil tudi na bližnji kozolec trgovca Klavsa. Nevarnost je bila zelo velika, kajti zaloga volne, kakor tudi kozolec sta bila zelo obložena. Ljudje so napeli vse sile ter so s pomočjo požarne brambo končno omejili ogenj na omenjenih stavbah, ki sta popolnoma pogoreli. Škoda je zelo velika in presega zavarovalnino.
— Zopet avtomobila. Na cesti od Št. Vida ob Glini v Celovec sta trčila dva avtomobila skupaj. V prvem je bil neki dunajski fabrikant s svojo ženo, v drugem pa lastnik celovške banke. Tovarnarja in njegovo ženo je vrglo iz avtomobila ter so ju morali s težkimi poškodbami odpraviti v Celovec. Nesrečo je baje zakrivil celovški avtomobil s prehitro vožnjo.
Goriško.
— Napad z nožem. V Solkanu pri Gorici se je v nedeljo večer vračal 25 letni pisar na državnoželezuični postaji Jožef Bašin domov s svojo nevesto, s katero je imel biti na oklicu prihodnjo nedeljo. V veži ga je [pričakoval 21 letni Štefan Černe, ki je zaman lazil za dekletom, ter porine Bašinu svoj nož v spodnji del trebuha. Bašina so prepeljali v bolnišnico. Njegov položaj je opasen, ker ima ranjena čreva
Trst.
— Politično društvo »Edinost" je protlnarodno. Pišejo nam: Kapitalizem je protinarodeu, ker drži narod v oklepih gospodarske odvisnosti, ker uničuje narod, ter nasprotuje izobrazbi najširših plasti ljudstva in tako drži narod v temi. Protiuarodno pa je tudi vsako društvo oz. vsaka stranka, ki podpira kapitalizem iu zagovarja le interese bogatašev ne pa siromakov. — Politično društvo „Edinost", katero smatrajo Slovenci za narodno — seveda samo tisti, ki so zatelebani in se prištevajo nazadnjaškim »narodnjakar-jem“ — je protinarodno, ker nasprotuje narodnemu razvoju. V Trstu pripada največji del Slovencev proletariatu. Umevno je, da potrebuje ta proletariat izobrazbe iu kruha, kajti brez izobrazbe in kru* a dirja narod v prepad, v pogubo. In polit društvo „Edinost" bi kot * narodno" moralo gledati na to, da si delavstvo pribori prostega časa in potrebna sredstva za izobrazbo in življenje, kajti neizobražen narod, ki je povrhu še lačen, mora izginiti s površja. Mi pa vidimo, da „Edincst" ne dela na to, niti počiva ne. temveč agitira direktno proti temu, da bi se delavstvo izobrazilo, da bi si delavstvo priborilo košček kruha. Zakaj, čemu? Zato, ker se boji. da bi ji ne za čel peti mrtvaški zvonec. Delavstvo mora v temi ostati, kajti le tako dolgo je zasiguran naš obstoj — tako pravijo. Pametni so pa res ti ljudski oderuhi tam pri »Edinosti". Dobro znajo, kaj da jim je napraviti in kako je treba delati, da si dalje časa obdrže vlado nad proletariatom. Mogoče se bo kdo jezil, ali pa bo rekel, da ne razume tega, kar piše „Zarja". Je že res, da gospodje ne razumejo pravilne slovenščine, saj se vendar v Narod, domu povečini italijansko in nemško govori. Da so do-tični Slovenci, ki so črpali svojo izobrazbo iz lonca v Narod, domu, najbolj nevedni, tega mi ni treba poudarjati. Z »edinjaško" izobrazbo, Človek še ni postal pravi Slovenec. 81ovenec, ki posluša slogaško vodstvo, ni ne Slovenec in ne Italijan. Vzgoja je protinarodna, in proti taki vzgoji ljudstva moramo povzdigniti glas. Mi hočemo kulturen in zdrav narod, ki bo tudi gospodarsko močan, nočemo pa kakor »Edinost", duševne bede in beračije.— To naj si »Edinost" dobro zapomni.
— Kolera v Trsta. Antonija Požar, stara 21 let, stanujoča v ulici Scalinata št. 12 je obolela sinoči ob 8. za sumljivimi znaki kolere. Obvestili so o tem mestni fizikat, ki jo ja dal spraviti v Magdalensko bolnišnico.
— Vlak za povozil, čuvaj državne železnice Ivan Mavle, nameščen pri čuvajnici št. 119, star 59 let je prišel pod vlak. Dobil je težke vnanje iu notranje telesne poškodbe in pretresli so se mu tudi možgaui. Zdravnik z rešilne postaje mu je nudil prvo pomoč in ga dal prenesti v mestno bolnico.
— Požar v tovarni. V pondeljek je nastal nenadoma ogenj v tovarni za konzerve Klink in Lauer v Barkovljah. Vnela se je uaj-prvo na dvorišču plahta in sicer od iskre iz lokomotive južne železnice, ki pelje tiki za neko leseno stavbo tovarne. Z dvorišča se je razširil ogenj po celi stavbi, vendar so ga že v eni uri pogasili. Škoda znaša nekaj nad 5000 K.
— Nezgoda v laki. V pondeljek je trčil velik čoln na vesla 300 metrov od obrežja v neko jadrnico in se prekucnil, čoln, ki je vlekel za sabo drug čoln, obložen z deli stroja se je hotel umakniti nekemu motornemu čolnu ki je vozil silno naglo. V čolnu 8ta bila dva mornarja iz Dalmatinskega parnika »Sultan". Oba sta priplavala ua obrežje sama Motorni čoln se za nesrečo ni zmenil in peljal hitro naprej.
— Oropan tempelj. Po noči od sobote na nedeljo so vdrli neznaui tatovi skozi opuščeno židovsko pokopališče v židovski tempelj v ulici del Monte. Odprli so s silo tabernakelj in ukradli iz njega dva srebrna svečnika, vredua
500 kron. Nato so izpraznili še vfč nabiralnikov milodarov in srečno odšli.
Maročansko vprašanje.
Francoski poslanik Cambon je okreval in njegove konference z nemškim državnim tajnikom Kiderlen-Wftchterjem so se zopet pričele. Kakor doslej vlada tudi o novih pogajanjih tajnost. Vsekakakor je Cambon v pondeljek uar.nanil Kiderlenu francoske predloge, ki smo jih javili že zaduji teden. Iz Beroliua in iz Pariza prihajajo zopet mirnejši glasovi, tudi v Londonu ni tistih bojevitih znamenj, ki jih nemški hujskači po sili podtikajo Angležem. Kmalu pa to vprašanje še ne zgine z dnevnega reda; na obeh straneh so pripravljeni na dolgotrajno pogajanje. Vrhutega prihajajo vsak čas še kakšne komplikacije zdaj od te. zdaj od druge strani Tako je nastalo v Parizu ogorčenje, ker je Španija hotela zasesti luko Ifui v Maroku. Ta epizoda je za sedaj nekako urejena. Med tem pa javljajo, da so iz Agadirja izgnali angleškega časnikarja Greya iu pripisujejo to uemškim spletkarijam. Prav po nepotrebnem se vtikajo v to vprašanje tudi avstrijski političarji, ki drugače nič ne pomenijo, pa bi radi s takim visokim politiziranjem nekaj veljali.
V Parizu se je oglasil mornariški raiui-ster Delcasse ki je že svojčas kot zunanji minister uganjal izzivajoče nevarne burke, z bojevitim govorom. Predsednik republike Fal-lieres je zelo taktno popravil njegovo neslanost.
O položaju se poroča:
B e r o 1 i n , 5. septembra. Včeraj je Cambou obiskal Kiderlen-Wachterja. O konferenci se molči.
Pariz, 5. septembra. Minister za zunanje zadeve de Selves se je pobotal s španskim poslanikom C a b a I 1 er o m , da bo ta predlagal španski vladi, naj odgodi nameravano zasedenje maročanske luke Ifui. Špansko vojaštvo še nadalje prevažajo na Kanarske otoke, odkoder ga mislijo pozneje poslati v Ifui.
Madrid, 5. septembra. panski min. predsednik Canalejas je dejal, da se čudi razburjenju ua Francoskem zaradi nameravanega zasedenja pristanišča Ifui, ker to ni nič novega. Stvar je jse šest let stara.
L o n d o n , 5. septembra, časnikar Grej, ki je nečak angleškega ministra za zunanje zadeve in poročevalec konservativnega »Ex-press", javlja iz Mogadorja, da je bil v Aga-dirju šest dni nadlegovan in strogo nadzorovan ter da je nazadnje moral zapustiti mesto. Izgon pripisuje nemškim spletkarijam.
Salcburg, 5. septembra. Nemško nacionalni poslanec dr. StOlzel, znan hrustai socialnih demokratov, je objavil v »Salzburger Volksblattu" članek, v katerem naglaša, da mora Avstrija v maročanskem konfliktu ostati zvesta Nemčiji ter povzdiguje nemško-avstrijsko zvezo v deveta nebesa.
T o u 1 o n , 5. septembra. Včeraj je predsednik Fallieres pregledaval mornarico. Na paradi je bilo 90 bojnih ladij iu 30.000 mož. Po paradi je bil banket, na katerem je govoril mornariški minister Delcasse, ki je dejal: »Ladje, ki ste jih videli, so vsak hip pripravljene, da gredo v boj. Prostori za strelivo so do stropa polni, vse ladje se takoj lahko mobilizirajo. Pokazal sem samo tiste ladje, ki so popoluoma opremljene, zato se oklopnjači »Viktor Hugo" in »Vergniaux“ nista udeležili parade". — Predsednik Fallieres je čestital mornarici iu naglašal, danizdaj nobenega povoda za skrbi.
ZADNJE VESTI.
Baron Gaatsch v Budimpešti.
Budimpešta, 5. septembra. Ministrski predsednik baron G a u t s c h se je napotil ob 10. dopoldne k ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Khuen-Heder-v a r y j u. Bazgovor obeh ministrov je trajal dve uri. Baron Gantsch je obiskal tudi ostale člane ogrske vlade in se je z brzovlakom ob 2. popoldne v spremstvu ministrskega tajuika barona G 1 a n z a vrnil na Dunaj.
Budimpešta, 5. septembra. O obisku barona Gautscha je bil izdan sledeči komunike: Avstrijski ministrski predsednik baron Gautseh, ki je dospel snoči v Budimpešto, je obiskal danes dopoldne kmalu po devetih ministrskega predsednika grofa Khuena Heder-varyja. Obisk avstrijskega ministrskega predsednika je bil v prvi vrsti uljudnost, ker baron Gautseh, odkar načeluje avstrijskemu kabinetu, še ni imel prilike, da obišče svojega ogrskega tovariša. Predmet dve ure trajajočih prijateljskih razgovorov so bile zadeve, ki zanimajo obe državi. Med drugim sta se razgo-
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo mm Tolstovrško slatino,
tet Je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene ln organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
Tolstov*ška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kJer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče, gj gj ^ Svoji k svojim!
vaijala o pogajanjih glede mesnega vprašanja, ki so bila prošli mesec prekinjena. Domeuila sta se, da se začno pogajanja na novi podlagi, če le mogoče, v drogi polovici septembra, ker so resortni ministri sedaj odsotni. Detajlnih vprašanj ministrska predsednika nista obravnavala
Budimpešta, 6. septembra. Podlaga novih pogajanj glede mesnega vprašanja bo obstajala v tem, da se znižajo obojestranske zahteve. Avstrijska vlada sc odreče argentinskem« mesa, a ogrska vlada pritrdi n-vozu mesa iz balkanskih držav.
Zoper draginjo
Dunaj, 5. septembra. Današnji proti-dragiojski shodi so bili še impozantnejši kot včerajšnji. Povsod se je nabralo na tisoče za-vednega delavstvu in je bilo treba improvizirati zborovanja na cesti. V Favoritenu so bili namesto enega kar trije shodi. Delavstvo tega •kraja je prikorakalo v sklenjenih vrstah iz tovarn. Po shodu je bil v tem okraju demonstracijski obhod po glavnih cestah do občinske hiše. Podobno je bilo tudi v ostalih okrajih; povsod so shodom sledile velike demonstracije.
Češki deželni zbor.
Praga, 6. septembra. Knez Thun se vrne jutri v Prago. V poudeljek prične s spravnimi posvetovanji.
Moravski deželni zbor.
Brno, 5. septembra. Včeraj so se sešli češki deželni poslanei pod predsedništvom Sta-neka na posvetovanje o prihodnjem zasedanju moravskega deželnega zbora.
Gallškl deželni zbor.
Lvov, 6. septembra. Deželui odbor se je izrekel proti sklicanju deželnega zbora, na kratko zasedanje. Nasprotno je pozval deželni maršal načelnika odseka za volilno reformo, dr. Leo, da odsek pospeši svoje delo.
Cesar.
Dunaj, 5. septembra. Cesar se vrne v petek, 8. t. m. v SehOnbruun.
Kongres Čeških mest.
Praga, 5 septembra. Tukaj bo od 15. do 17. t. ra. kongres čeških mest, ki se bo bavil a raznimi finančnimi, pravnimi, šolskimi in stanovanjskimi vprašanji.
Dvoboj Pal-Kov&cs.
Budimpešta, 5. septembra. Tekom današnje zbornične seje je poslanec Alfred Pal zaklical posl. Kovšcsu : „Glumačt“ na kar je Kovžcs odvrnil: „Vi ste glumač!1* Vsled tega je posl. Pal po koučani seji pozval Kot česa na dvoboj.
Budimpešta, 5. septembra. Včeraj popoldne sta se v ,Bessouree“ dvobojevala poslanca Pal in Kovacs. Pri sedmem spopadu je Pal ranil Kovdcsa s sabljo po obrazu, nakar je bil dvoboj' končan Nasprotnika sta se spravila.
Nezgod« v gorah.
Sarajevo, 6. septembra. Turist K o-k a 1 i 6 je padel naVišegradu 8 pečine v dvajset metrov globok prepad; obležal je z razbito čepinjo mrtev.
Angleški strokovni kongres.
Nevvcastle, 5. septembra. Včeraj se je tukaj otvoril letošnji zbor Trades Unions. Navzočih je 520 delegatov, ki zastopajo
1,667.000	članov. Predsednik Mullin je omenil zadnjo železničarsko stavko in obsojal politiko železniških ravnateljev.
Draglnski kravali.
Pariz, 5. septembra. Revolte zaradi draginje se ponavljajo v mnogih mestih. Ministrski svet se je včeraj bavil z draginjo; sprožila se je misel, da se organizira uvoz govejega mesa iz afričanskih kolonij. Zanimiv slučaj se je primeril v Douai (Due). Tri žene so bile zaradi izgredov obsojene na zapor. Neka Julija Marchand je dobila 4 mesece, ker je vrgla kos masla prodajalki v obraz. Druge so se upirale žandarjem in uničile blago, ki je bilo na prodaj. Vse tri so rekurirale. Na novi obravnavi so vse tri priznale in dejale, da bij v
enakem slučaju zopet tako ravnale. Kljub temu jim je sodišče znižalo kazni na polovico. Okrog mesta je razstavljeno vojaštvo, kakor da gre za obleganje. V mestu Lille je magistrat nakupil mnogo živil iu jih prodaja za zmerno cene. V mestih Brest, Chalon sur Sačne, Tro-jes iu Creuzot je prišlo do pravih pouličnih bojev. V mnogih mestih se je ustanovila zveza konzumentov, ki agitira za stavko proti prodajalcem.
Vlom v arzenal.
Pariz, 5. septembra. V tukajšnji arzenal je na doslej nepojasnjen način udrlo dvanajst oboroženih banditov. Ko je straža opazila vlomilce in jih hotela prijeti, so roparji ustrelili; en vojak se je mrtev zgrudil, eden pa je težko ranjen. Paniko, ki je nastala med vojaki, so vlomilci izkoristili in brez sledu izginili.
Portugalski rojalisti.
London, 5. septembra. Tukaj so prepričani, da so bile ladje, ki jih je vlada dala konfiscirati, namenjene za portugalske monarhiste, ki so baje dobili od brazilskih monarhistov poldrug miljou angleških funtov.
Jetnlškl ravnatelj — umorjen.
Peterburg, 5. septembra. Ravnatelja jetnišnice v Sarentvisku, Visockega je danes po noči neznan morilec ustrelil. Najbrž gre za maščevanje revolucionarjev. V Sarentvisku je bil zaprt morilec ministra Pleh-veja, S a s o n o v, ki je vsled trpinčenja umrl.
Kolera.
Trst, 6. septembra. Tukajšnja pomorska oblast je izdala razglas, da se bodo vsi predmeti, ki se uvažajo v Trst iz Tunisa, strogo preiskali po zdravstvenih predpisih, ker je tara izbruhnila kolera. Dalje je pomorska oblast preklicala vse varnostne odredbe glede predmetov, prihajajočih iz Marseilla, kjer ni reč kolere.
Budimpešta, 6. septembra. V pon-deljek na sumljivih koleroznih znakih obolela in v infekcijsko bolnico prenešena gospa Martušek je včeraj popoldne umrla.
R i m , 5. septembra. Sedaj ni dvoma, da je kolera hudo razširjena po vsej Italiji, zlasti močno v pokrajini Capitanata, kjer je na koleri obolelo tekom zadnjih dveh dni 46 oseb, in samo v mestu Foggia pri Neapolju je 45 novih slučajev in je 30 oatb že umrlo, Dalje se je pojavilo več novih slučajev kolere v Florenci. V ligurskih Apeninih so sedaj veliki manevri. Med vojaštvom, posebno med pionirji je mnogo slučajev kolere. Vladaje prepovedala romanje vLoreto.
Stuttgart. 5. septembra. V Moltke-jevi vojašnici je zbolelo 50 mož pešpolka Cesar Friderik z jako sumljivimi znaki. Vojašnica je zaprta. Odredili so bakteriološko preiskavo.
B e I g r a d,	5.	septembra.	Tudi v Srbiji
se	pojavlja kolera.	V	Raški je več	slučajev	in
so	tri osebe že umrle	za kolero.
Cetinje,	5.	septembra.	Ker se	je
bila pred mesecem pojavila kolera med tukajšnjim vojaštvom, je bila odšla vsa garnizija na goro Sovčen v taborišča. V tem času je bilo 5 novih slučajev. Po prizadevanju treh avstrijskih zdravnikov-bakteriologov se je posrečilo kolero povsem udušiti iu se je vojaštvo te dni vrnilo v vojašnice.
Carigrad, 5. septembra. Včeraj je bilo trideset novih slučajev kolere. 20 oseb je umrlo.
Skoplje, 5. septembra. Včeraj je bilo naznanjenih 26 novih slučajev bolezni in 22 slučajev smrti. Govorica gre, da je v ciganski četrti ponoči zbolelo 40 oseb in večinoma pomrlo.
Solun, 5. septembra. V Novem Pa-zarju so včeraj pokopali 27 za kolero umrlih oseb. Mrliči se pa tudi skrivaj po noči poko-pujejo in se ne ve za njih Število. V Skoplju je 42 novih slučajev kolere, 25 oseb je umrlo. Dalje je ugotovljenih v Prištini (Mouastirju) 48 in v Beratu 4 novi slučaji. V Mitroviči v kvaranteni se nahajajoči anatolski bataljoni so se uprli in zahtevajo, da jih odpeljejo v Carigrad.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba Zarje, Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja ob dolgotrajni bolezni iu smrti soproga, oziroma očeta, brata, striea, svaka, gospoda
Petra Weber
nadsprevodnlka južne železnice
bodi na tem mestu izrečena vsem prijateljem in znancem naša iskrena zahvala.
Zahvaljujemo se uradništvu kakor tudi prometnemu osobju južue in državne železnice na častni udeležbi pri sprevodu, za krasne vence, pogrebnemu društvu iu pevskemu odseku „Vzajem-nosti“ za ganljive žalostinke.
Vsem iskrena zahvala!
V Ljubljani, 5. septembra 1911.
Žalujoči ostali.
Pošljite naročnino, če je Še niste!
r
čez
g» nit Po njem tl jed diši,
Želodec ne boleha In glava ne boli!
Zahtevajte izrečno „FLORIAN“! Zavračajte ponaredbe!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-44. . . 4-80.
Naslov za naročila; »FLORIAN**, Ljubljana.
^	J
Postavno varovano.
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja*4 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene,.
Lepi gostilniški prostori in povsem na ::	novo urejeni velik senčnat vrt. :z
L Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa
Ceniki zastonj In Iranko.
Kupujte „Zarjo“
izvod samo 6 vinarjev.
m m ■ i
J Laška in dunajska
B
kuhinja
- - B I
I Šelenburgova ul. 7 p
|	nasproti	glavne	pošte.	g
N Vsak čas se dobe mrzla in goika je- B dila, zmiraj sveže morske ribe in iz- * | vrstno in ravno došlo vino „Brlonl“. g
g Sprejme se abonente na kosilo in večerjo, g
■ V prenovljenih prostorih in pod novim m ravnateljstvom se priporoča sl. občin- B g	stvu	za obilen obiska	^
A. Rasberger
Ljubljana, Sodnijska ulica 5
Nič ne pomaga! Moji gramofoni in godbeni avtomati : so le najboljši!:
Tehnični biro in podjetje zgradb
Ingenieur H. Uhllr, Ljublana, Resljeva cesta 26
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov inproračunov, znan” ......... stvena	mnenja,	prevzetja	zgradb —————
Delniška dražba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
vLjubljani
Telefon štev. lOS.
Telefon iter. 108.
priporoča svoje
Izborno pivo v sodcih in steklenicah.
———— Zaloga v Spodnji Šiški.	......