POŠTNINA PLaCANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 1.50
IZWM
j?
1
Leto II.	OMLADINSKI	KULTURNO - POLITIČNI LIST š*e>. 10(25).
Izhaja štirinajstdnevno	V	I jubljani, 15. februarja 1937	Celoletna	naročnina	znaša	18	Din
Ljubljana, 15. februarja 1937.
Za nas, nacionaliste, še nikoli niso bili lepši in koristnejši časi kot danes. Čeprav v resnici še nikoli ni bilo na krmilu prave in iskrene jugoslovenske vlade, smo kljub temu imeli vlade, ki so, gotovo v dobri veri, jugoslovenstvo uradno pr oglaševale za svoj program; kakšna zasluga je bilo tedaj izpovedovanje jugoslovenstva? Nobena. Med nacionalisti je bilo tedaj ogromno kon-junkturistov, koritarjev in kriminalnih tipov, ki so našo stvar kompromitirali. Ker se je verovalo v iskrenost vseh teh »pristašev« so bile storjeni; velike napake. Govoriči se vedno, da so se te napake delale kot posledica nekih diktatorskih stremljenj, fašističnih ambicij itd. V resnici pa so bile plod najdem o-kratičnejših pobud: delalo se je tako, kot je izgledalo, da želi večina. Kako se je moglo predpostavljati, da je ta večina neiskrena, da so poedinci pristaši te večine iz konjunkturističnih razlogov, ne pa iz prepričanja? Dodajte temu Se omenjeno dejstvo, da homogene, iskrene in prepričane jugoslovenske vlade še nismo imeli, pa boste razumeli, da se je v imenu tega tkzv. »jugoslovenstva« grešilo idejno in taktično.
Popolnoma naravno sledi iz gornjega, da ima sedaj drugi tabor »iskreno« in »prepričano« večino. Pri nas, kjer je demokracija farsa, politično življenje pa torišče izživljanja osebnih ambicij, danes sploh nimamo ideološke večine ter pristašev, ki bi'' bili navdušeni za kakšno stranko samo radi njenega programa. Široke mase se sploh ne zanimajo več za ideologijo, ampak za to, ali bo tekla nova železnica skozi njihov kraj, ali se bodo znižali davki in trošarina itd. Zato je tudi razumljivo, zaliaj nas drugi tabor tako krvoločno napada: JRZ, posebno i> Dravski banovini, namreč jako dobro ve, da bodo mase, ki so danes tako »navdušeni« pristaši njenega programa, jutri pristaši kateregakoli drugega programa. Zato nas hočejo uničiti, dokler še imajo v rokah oblast, da ne bi mogli več osnovati homogene nacionalne■, jugoslovenske skupine.
S tem preganjanjem nam delajo največjo uslugo. Do danes so bile prilike še toliko normalne, da nam v glavnem ni bilo treba iti v izrazito opozicijo proti nobeni vladi; to se pravi: dose-daj še ni nobena jugoslovenska vlada proglasila jugoslovenskih nacionalistov za nasprotnike, ki bi jih bilo treba preganjali. Danes so se prilike končno iz-premenile in gotovo je, da bomo od tega imeli več koristi kot škode.
Ker smrjffrfj&fati proglašeni za »sovražnika št. 1«, je treba predvsem osebne hrabrosti za izpovedovanje jugoslo--venske državne misli. To bo vplivalo na to, da se bodo naše vrste prečistde, da bo odpadlo vse ono, kar je nezanesljivo in nesigurno ter da bo ostalo samo ono, kar je neomajno, trdno in odločno. Ta selekcija bi se morala izvršiti že davno. če bi se. to izvršilo že preje, bi se ne moglo dogoditi, da sede na Selu poe-dinih nacionalnih pokretov nesposobni, neodločni ljudje, ki so premalo uverjeni v večno resnico jugoslovenstva.
Dosedaj smo trpeli radi neke sentimentalne slabosti tudi proti svojim naj-
Crkva i politika
CRKVA, KULTURA I NAŠE POKRAJINE. — KLERIKALIZAM I A. AŠKERC. — NEOBJAVLJENO PISMO A. AŠKERCA. — »SLOVENEC«, KOMUNISTI I MI. — NA SVO-JOJ ZEMLJI SVOJI GOSPODARI!
Slab je znak za stepen naše kulturne zrelosti ako moramo utvrditi da se kod na« crkva ne ograničuje samo na rasudiva-nje u stvarima vere nego da pretstavlja i političkog činioca. A to, nesumnjivo, moramo utvrditi; pri čemu je vanredno zanimljivo da se crkvi pridaje sve veci ugled u stvarima materialnog života št.o više idemo od »manje kulturnih« ka »kulturnijim« i »najkulturnijim« našim pokrajinama. I opet vidimo da, prvo, kultura i civilizacija nije jedno te isto i, drugo, da se kultura ne ogleda u samoj pismenosti. Naročito u Drav-skoj banovini su prilike toliko malo u skladu sa 20 vekom da to prelazi mo-guenosti razumevanja za svakoga koji niie tamo odrastao. Svaki malo slobo-doumniji čin ili izjava smesta se pro-glašuje' za bezbožništvo ili bogohulenje, i najžalosnije na celo j stvari je to da takva ekskomunikacija pojedinca zaista i škodi, naročito onda kada su klerikalci na vladi.
Niko pametan nece katoličkoj crkvi poricati zasluge koje ima na mnogim pol jima ljudske delatnosti. Dovoljno je ako se setimo da su mnoga besmrtna dela renesanse ostvarena izdašnom i mo-ralnom i materialnom pomoču velikih papa, odusevljenih mecena umetnosti. Sa predumišljajem navodimo baš primer renesanse; jer je duh tog vedrom, veselog i potpuno ovozemaljskog vremena toliko tud duhu slovenačkog klerikalizma da se nečemo iznenaditi ako vidimo da katolička umetnost u Slove-
niji, naročito uzimajuci u obzir ogro-man broj objekata (crkvi i manastira), nije dala skoro nikakva dela trajnije vrednosti. Duh klerikalizma je načelno protivumetnički tojest — jer je slobo-da stvaranja glavni preduslov umetnič-kog rada — inkvizitorski, uperen pro-tiv svake slobode i rada i mišljenja. Baš na ovom polju, polju ugušivanja slobode umetničkog stvaranja, izvršio je slovenački klerikalizam podvige koji po »duhovnoj« strani, ni najmanje ne izostaju iza spaljivanja »veštica« i drugih hrišcanskih dela »nase svete crkve«. Slučaj pesnika Antona Aškerca je sva-kako jedan od najžalosnijili. Naveščemo ovde jedno od mnogobrojnih njegovih {/i&nna doktoru Turneru, njegovom is-krenom prijatelju (pismo još nije nig-de objavljeno — op. ur.),
»Velecenjeni gospodine doktore.
Još živim!
Pre 400 godina bi samnom, verovat-no, priredili auto da fe, no danas. ..
Sinoč sam se vratio kuci; celim sam putem ispitivao svoj duh da li, zbilja, živim na pragu 20 veka ili da li je kakav zloban demon a la Ahriman ceo naš vek pomakao za nekoliko stoleca unatrag...
Bio sam, dakle, 4 febr. (1896 — op. ur.) u 11 pre podne kod biskupa samo-ga (u Mariboru — op. ur.) pošto sam prethodno kod »istražnog audije« napi-sao odgovor na zadata mi pitanja. O
večjim nasprotnikom, ker nismo predpostavljali, da bomo tudi mi nekoč proglašeni za »protidržavne elemente«. Zato nam je novi kurz še posebno dobrodošel. Končno bo ustvarjena tista prepotrebna garda odločnih borcev, falanga neustrašenih posameznikov, o kateri se je sicer dosti govorilo, katere j>a nikoli nismo imeli.
Mladi se nahajamo sredi procesa u-stvarjanja vodilnega sloja. Kog ve, koliko časa bi še lahko govorili o avantgar-dizmu mladih, če ne bi nastopil ta zunanji pritisk. Tako pa pailajo krinke in postaja nam jasno, da je bilo »mnogo gnilega v deželi Danski«. Jasneje kot kedaj vidimo, da se moramo osloniti le nase. To sedaj ni več samo ona davna revolta mladih proti starim — kakor se je to do sedaj vedno blagohotno »tolmačilo« in se zadovoljevalo z golo konstatacijo — ampak enostavno spoznanje, da z dosedanjimi »voditelji«, ne. moremo računati v trenutkih, kadar je potrebna hitra in radikalna odločitev. Takih trenutkov pa bo od sedaj dalje vedno več — to vedo vsi, ne samo mi — in zato bi bilo več lu>t lahkomiselno, vezati se na kogarkoli.
Zunanji pritisk ni samo pospešil procesa tvorjenja tega mladinskega vodd-nega sloja, ampak ga je tudi napotil k temu, da se obrne na onega, ki je vslad
tega ker se je samo »vladalo«, bil prepuščen samemu sebi, to je na malega človeka in kmeta. Skupina okoli današnje ljubljansko - zagrebške »Naše misli« je že do sedaj storila za našega kmeta več, kot vsa katoliška in marksistična mladina od 1918. pa do danes. Osnovali srno Prvo studentsko radno četo ter z delom pokazali, kako mislimo pomagati naši vasi. To delo se bo sedaj šo poglobilo. Poglobilo se bo, kar je duhovnega v njem, apostolstvo našega pokre-ta bo dobilo poseben značaj. Do sedaj je kakšen nasprotnik lahko mislil, da delamo za slavo tega ali onega režima, danes pa je jasno, za koga delamo in zakaj: delamo za pozabljenega siromaka v podravskih močvirjih ali hercegovskem krasu, delamo j>a zato, ker smo uver jeni, da je to delo za narod, ne pa prirejevanje »manifestacijskih shodov«.
Zavedati se moramo, da se ne ve, koliko časa bo ta pritisk na nas še trajal. Zato je potrebno, da sami pospešimo proces selekcije, čiščenja in izbiranja. Iz današnjega položaja moramo izvleči čim več koristi — in čim več naukov. O teh naukih pa danes še ne moremo govoriti. Glavno je, da nas veliki trenutek najde strnjene, in odločne. Ne pozabimo lej)ega pregovora bratov Srbov: »Pritis-nuto jače, sve to više skače«.
mojim »neverničkim« pesmama me ovo-ga puta pismeno u protokolu nisu pitali. Glavne tačke mojih »zabluda« su bile:
1. Ona »casa santa« o ko jo j sam Vam nedavno pisao. Zabludom su nazvali to što sam sakupljenom narodu u crkvi rekao da to nije istoriski, da se to nikada nije desilo (»čuda« u Loretu je grešni Aškerc nazvao neistoriskim bajkama — op. ur.).
Ja nišam ništa oporekao i cmo na be-
lo	stoji u protokolu: »rekao sam Ijudi-ma da je to samo pobožna legenda (bajka), ali istoriski da nije«!
2. Čujte i čudite se — ili i ne. Kad sam ove nedelje u crkvi govorio o bap-skoj veri, naveo sam tu i ovaj primer: ako ko oko vrata nosi svetinju sa sli-kom kakvog sveča, samo po sebi to nije nista škodljivo. Medutim, ako bi, napri-mer, momak, koji s takvom svetinjom oko vrata obešenom ide u rat, mislio da ce ga takva svetinja čuvati da ga tane ne pogodi, onda bi verovao u. glupu praznovericu.
Ovu moju izjavu pred narodom naziva biskup dr. Napotnik zabludom! ... c) Kao primer praznoverice sam naveo i zvonjavu prilikom opasnih časo-va; narod tu i tamo misli da zvona ima-ju »moč« da čuvaju i spreče grad etc. Jer sam u crkvi i u školi upozoravao pred ovakvom budalaštinom, kaže dr. Napotnik, da je to zabluda!...
Biskuip čvrsto veruje, jer su zvona blagoslovljena, da usled toga imaju i moč protiv grada ... Da li Vam se ne čini, gospodine doktore, da citate kakav hexenproces iz 13 i 14 stoleca? ...«
Pismo nosi datum: 6. 2. 1896. Sam po sebi vec dovoljno žalostan, moramo naglasiti da je Aškerčev slučaj samo jedan od bezbroj sličnih. Netrpeljivost koju pokazuje klerikalizam u Dravskoj banovini prelazi sve granice koje bi, eventualno, zdrav razum još i mogao pripustiti. Nedavno smo doživeli slučaj koji se odnosi baš na »Našu misel«. »Slovenec« od 9 o. m. odgovara na u-vodnik prošlog broja »Nase misli«. Kada je neki naš saradnik taj odgovor pro-čitao, rekao je: »Temu se nemški reče .stumfsinn’.« Uzaludno i beskorisno bi bilo polemizirati sa »Slovencem«; nego je drugi razlog koji traži da pomenemo taj karakterističan odgovor: vidi se jasno da »Slovenec« sa večim simpatiama gleda na — komuniste nego na jugoslovenske nacionaliste! Stvar je toliko monstruozna da bi je bilo teško razumeti kad več ne bismo imali ponešto prakse u razumevanju jezuitskih sofizama. Klerikalizam bi hteo da duhovno (i, po mogučstvu, i materialno) porobi sve što je živo u Dravskoj banovini. Da bi postigao taj cilj, sva su mu sretstva o-pravdana. Tako sada sprovodi taktiku iskorištavanja komunističke borbe protiv nacionalista. Oseča vrlo dobro da mu opasan može postati (u tom se oče-kivanju ne vara, neka hude uveren) samo pravi i iskreni nacionalizam, koji priznaje samo jedan autoritet: autori-tet države. Pa sad, u društvu sa »hudičevim boljševikima«, i rečju i drugim stvarima napada na nas. Hteo bi prvo da se obračuna sa jačim protivnikom,
sa nama, a zatim na tenane da svrši sa drugim i slabi jim, sa komunislima. Smešna i naivna rabota, šta drugo da kažemo?
Pitamo se sada: na osnovu čega je nas narod osuden na svirepu kaznu vračanja u srednji vek? Otkuda dolazimo da toga da baš mi dajemo ovakvoj erk-vi povlastice koje nema ni u Italiji ia-ko su i papa i sav visoki kler Italijani? Zbog nestašice prostora, takoreci, ne možerno više da pišemo o ovom pitanju. Protestujemo samo najenergičnije protiv uplitanja crkve u politiku i ja-van život uopšte. Mi smo suviše malen narod da bismo več sada svim mogučim internacionalama mogli otvoriti širom-vrata. Pored borbe sa svim tim inter-
naeionalama (od kojili je jedna man je naklonjena našem narodu nego druga), mi imamo da likvidiramo raznorazne primitivne separatizme. Tojest ni naj-manje nam nije potrebno pojačanje utica j a klerikalne ograničenosti. Hočemo samostalnost nesamo na industri-skom polju nego i na duhovnom! I klerikalni bi listovi postupili mnogo pa-metnije kada bi prestali da bljuju o-ganj i sumpor na »bezbožnički uticaj stranog kapitala« jer su i sami sluge stranog duliovnog kapitala.
Još jednom: u svojoj zemlji hočemo da budemo svoji gospodari! Skromnog smo mišljenja da je naš narod več po-stao punoletan i da mu nije potrebno nioije tutorisanje.
Ni
KATOLIŠKA PROTIKOMUNISTIČNA GESLA, NJIH DALEKOSEŽNOST IN SMISEL. — ALI JE VERA RES EDINA OBRAMBA PROTI MARKSISTIČNI OPASNOSTI? — RUSIJA IN MI. - JUGOSLOVENSKI NACIONALIZEM IN KARIKATURA ORTODOKSNEGA
MARKSIZMA.
O	alternativnem geslu »Rim ali Moskva«, ki ga je po naročilu od zunaj yrglo med naš narod katoliško časopisje, smo v »Naši misli« že razpravljali. To je po mnenju tistih, ki so bili vedno objekt zunanjih sil, ki so brez svoje lastne hrbtenice, edina pravilna in uspešna obrambna formula pred komunistično opasnostjo. To je alarmni poziv k radikalni ločitvi duhov, ustvaritvi bojnih taborov in napoved borbe do iztrebljenja. To pa je tudi slikanje usodnosti našega časa in zanikanje vsake druge sile, ki bi bila sposobna uspešnejše preprečiti atentat materializma na kulturo človeštva: torej tudi zanikanje nacionalizma.
Z ozirom na to stališče katolicizma moremo zasledovati vsaj v naši ožji domovini, dosledno delovanje njegovih pristašev. Da se opraviči gornje geslo je bilo treba predvsem prikazati razmere, v katerih živimo. Treba je bilo prikazati pretečo nevarnost, utrditi vero v edino odrešilnost katolicizma in zatajiti ali omalovaževati vsakega tretjega čim-telja, ki bi mogel poseči odločujoče v to borbo z drugimi sredstvi in drugimi pogledi na svet, družbo in gospodarstvo. Toda ekskluzivnemu, totalitarnemu in fanatičnemu katolicizmu to ni bilo dovolj. Oslanjajoč se na svoj pogled na prilike med nami, ki izključujejo po svoji usodnosti vsakega tretjega partnerja, vsako sredino ali »kolebanje«, je vrglo te dni med nas njegovo časopisje nove, smiselno te velike besede: »Kdor ni z nami je proti nam!« Ali: »Kdor ne podpira ali celo ruši katoliški nauk, ta posredno ali neposredno služi komunizmu«. To je sicer logični zaključek prvega gesla, ki bi bil s katoliškega sta-
lišča razumljiv, če bi njegova uporaba ne slonela na lažnem prikazovanju razmer v naši državi. Spričo njih potvarjanja pa je to cinizem in brezvestnost, je nizkotna kleveta in žigosanje vseh, ki se na drugih kot na katoliških temeljili bore proti komunizmu. Končni cil j te preračunljive taktike je> stroga ločitev katoličanov od vseh ostalih ali »vse na en mah!«
V	mnogem je to obnavljanje naše zgodovine. Kakor je leta 1892 zasekal vsled pretečega »paganskega nacionalizma« med nas Mahnič s svojim v Rimu nabrušenim mečem — »Rimskim katolikom« strašen prepad, tako se znova grdo greši nad nami pod uplivi z iste stia-ni in pod pretvezo borbe proti komunizmu.
S tem mi nikakor ne trdimo, da ni med nami komunističnega strupa. Obratno, mi ga poznamo in vodimo pvoti njemu brezkompromisno borbo; odklanjamo pa slikanje naših razmer v najtemnejših barvah, katerih se poslužuje naš katolicizem samo iz zgoraj objas-njenih razlogov. Zavračamo tudi njegovo alternativno obrambno formulo, ker sta jugoslovenskemu nacionalizmu, ki temelji na zavesti lastne osebnosti, svoje samostojnosti, vrednosti in visoke zgodovinske vloge, obe njeni rešitv i e.ia-ko oddaljeni, tuji in nesprejemljivi. Najodločnejše pa obsojamo tudi grdo in brezvestno zlorabljanje te borbe, ki more imeti vsled slepe zagrizenosti klerikalizma najtežje posledice:	morda
ravno tiste, ki jih skuša baje on preprečiti. Ne kličite vraga! Stare mamice, pripovedujte jim češče ono pravljico o volku in pastirju.
Ali je katolicizem res edini jez proti marksistični poplavi? Pred dnevi smo poslušali odlično predavanje, ki je bilo med drugim posvečeno tudi temu vpia-šanju. Predavatelj ni odrekal vrednosti verskemu čustvovanju, ki je sposobno, oslonjeno če treba na 2 X 2 == 5, doseči v protikomunistični borbi delne uspehe, vendar je povsem točno ugotovil, da je treba revolucionarnemu marksizmu, ki je vera in moč tega sveta prvenstveno zoperstaviti silo, ki je prirodna, razumljiva in ki izvira iz naroda in življenja. Vsaka vera s svojimi onstranskimi končnimi cilji taka sila ni in ne more biti. V tej zvezi je opozoril na značilno dejstvo, da vodi hitlerizem, ki mu je najbolj uspelo odvrniti resnično komunistično opasnost, istočasno ostro borbo tudi proti katolicizmu. Ali ni to vzrok, da so nemški katoliški škofi, ob svojem zadnjem obisku Vatikana, označili boj narodnega socializma proti sedaj le še namišljeni marksistični opas-nosti, kot krinko, ki naj opraviči vedno večje kršenje njih pravic zlasti v pogledu vzgajanja mladine? Čudna so pota ironije!? V Nemčiji naj bi bila borba proti komunizmu pretveza, ki naj služi zatiranju katolicizma, pri nas naj služi ista borba kot pretveza za aalira-nje vsega, kar ne misli, ne čuti in ne dela klerikalno. Zanimivo je še eno vprašanje, ki se nam tu vsiljuje: »Zakaj označuje ves katoliški tisk marksizmu nasprotno stranko v Španiji z »nacionalno«? Morda so se prepustili tam katoličani res »samo božji previdnosti«?
Tudi strašna tragedija, ki jo še preživlja ruski narod bo končala z zmago nacionalizma. O tem nas prepričuje neizprosni razvoj, iz katerega počasi, a gotovo vstajajo konture v strahotah preizkušene nove, napredne, nacionalne Rusije. V tej naši veri leži vzrok, da se ne ogrevamo kot riaši klerikalci, slepo za vsak udarec, ki ga pripravljajo proti Rusiji z namero teritorialnih osvojitev, stari nasprotniki Slovanstva. To so vprašanja, ki jih obravnavamo pod zgodovinskimi perspektivami in ne po načelih dnevne politike.
Proti ortodoksnim marksistom, ki že zdavnaj nimajo več mesta v Rusiji, ki so le še produkt ali bolje ostanek pokvarjene in prenasičene zapadnjaške družbe ali bohemskih kavarniških omizij, zoperstavljamo silo jugoslovenskega nacionalizma, ki v svoji veličini prirodno-sti in zdravju sam po sebi smeši te irealne karikature, kakor je sposoben, da odvrne od nas vse, kar nam je tuje in šodljivo.
j. č.
Pomagajte nam v borbi! Ček. račun 17.120!
„Srpski kulturni klub"
Koliko puta smo več izrazili misao da če i naj dobronamerni ji od starije generacije teško moči da se bore za konač-nu pobedu jugoslovenske misli jer da čovek ko ji je celog života bio Srbin, Hrvat ili Slovenac neče pod starost o 1-jednom moči da postane Jugosloven! I koliko su nas zbog toga napadali! Bili smo megalomani, mladički prepotentni, predbacivalo nam se da zaslužnim Iju-dima nečemo da priznamo njihove velike zasluge, govorilo nam se da palimo sve mostove za sobom itakodalje. Pod-vlačila se svaka naša reč koja nije bila prijatna za »stare« a prenebregavao svaki naš pokušaj koji je išao za tim da popravi današnje žalosno stanje. Strašno se vara onaj koji misli da je normalno ako omladina odobrava delovanje pojedinih »voda« samo zato što su u istom ideoloskom taboru. To ie normalno kod zastarelih i anahronistič-kili nazora, kao što je, naprimer, kleri-kalizam, ali ne i kod dinamičnih, mladih pokreta kao što je naš. Kod nas ie normalno ako se borimo protiv svega što pretstavlja i najmanji otklon od čiste linije, pa ma iniciatori toga otklona bili i »najzaslužniji stariji protagonisti jugoslovenske misli«. Mi najsvečanije izjavljujemo da »nekadanje zasluge« za nas ne pretstavljaju nikakav predmet straliopoštovanja. Generacija pred nama je stvorila Jugoslaviju? Da, ali mi nikada i nikako nečemo zaboraviti da je večina te generacije ostala na bojnim poljanama ... Ta činjenica, kanda, postaje sve jasnija. Postaje sve jasnije ko je ostao da čuva baštinu. Ostali su, naprimer, članovi »Srpskog kulturnog kluba«.
Razumeli bismo da su osnivači tog žalosnog kluba marksisti: kakva prilika za lov u mutnom! Ali, da ovakav klub koji, izmedu ostalog, ima zadaču da »oživi lokalne centre srpske kulture« — da takav klub osnivaju ljudi za koje smo dosada smatrali da ih smemo ubro-jati u borce za jugoslovensku stvar, to je ono štb nas je iznenadilo. Pitamo sada: ima li još koga kome bismo mogli verovati? Nema. Imamo da se oslonimo na sebe i svoju veru. Sve drugo su ve* ličine suviše nestalne i kukavičke.
Sečamo se našeg oduševljenja kojim smo prikazivali knjigu g. dra. Nikole Stojanoviča, danas takode »kulturnog Srbina«. »Vedrina obuzima čitaoca kada medu pretstavnicima starije generacije .. . vidi čoveka koji u ostvarenju jake i zdrave Jugoslavije nalazi svoj ži-votni zadatak.« (»Naša misel« broj 2, god. I.). Zaista, »zdrave Jugoslavije«... Tu smo, bogami, pogodili. Ala če to biti zdrava Jugoslavija kada čemo n jenu sadržinu, jugoslovensku državnu misao, svesti na prost »okvir« u kom treba da se gaje tri različite kulture! Velik li
TURA
ANDRE ZID I SSSIt
Prikaz i citati prema šestom češkom izdan ju: Andre Gide, »Navrat ze So-vetskelio svazu«, Praha 1936, str. 78, cena 8.— kc.
Ovoga puta prikazačerno jedrni knjigu tako da čemo dati što vise citata a sto manje svojih primedbi. Samo nekoliko napomena kao uvod.
Pre svega, nije tačno da je Žid »promenio svoje mišljenje /.a 180 stepeni«, kao što se to povodom ove knjige često govori. Nama se sve nekako čini da svaka strana pronalazi u toj »i&povesti« samo ono što se njoj svida a da, pored toga, največi broj zainteresovanili »strana« knjigu uopšte nije. ni pročitalo nego ponavlja samo nekoliko citata koje su objavile naše novine.
Kada čitamo ovaj »Povratak iz,. SSSR«, moramo stalno imati u vidu da to piše tipičan francu-ski dekadentni literat (u filozofskem smislu),
varedno prefinjenog ukusa, odrastao i navikao na sve tekovine jedne prebogate i prezrele kulture, naslednik Standala u suptilnom i neper-sonalnom seciranju ljudske duše, apstraktan duh par ekselans (iako je napisao i nekoliko nezaboravnih stranaca u svojoj knjiži o Kongu) i, pored svega, da slika bude potpuna, seksualno anomalan. Moramo zamisliti što za takvu osetljivu dušu znači skok iz sjajnog i bleštavog Pariza, iz Pariza duhovitih razgovora i teorija, u sred jadne i prijave komunistič-ke stvarnosti. Žid jeste marksista: ali, (marksista teorije (nije nam poznato da je svu zaradu od svojih knjiga razdao sirotinji). Kao takav teoretski marksista, on je razočaran što stvarnost ne odgovara njegovoj teoriji, u tome je cela stvar. Nije on sada prestao biti marksista, bože sačuvaj. Dosta je ako podvučemo da on i sada, posle ovog »razočaranja«, ne okrivljuje sistem nego okrivljuje ljude koji taj sistem pokušavaju da sprovedu. On, dakle, još uvek veruje u ispravnost marksističke doktrine — i u tome je baš sva njegova beda. Njegov če slučaj ostati kao klasičan primer duliovnog uškopljavanja do kojeg dovodi marksizam. Ako čovek, posle svega onoga što je on video, još uvek veruje da je marksistički program u praksi izvodljiv, onda — e, onda ga treba sa-žaljevati.
Čujmo Žida sarnog. Napominjemo da citiramo bez obzira na bilo koju »stranu«, želimo jedino da dobijote pravu sliku knjige o kojoj se toliko govori.
Ako sam se na početku prevario, najbolje je da svoju grešku što pre priznam, jer, tu sam odgovoran za one koje ta greška zavodi. U ovom slučaju, samoljublje ne sme da nas sprečava; uostalom, u mene ga je vrlo malo. Ima stvari koje su u mojim očima važnije nego je sam, važnije nego Sovjetska Rusija: to je čovečanstvo, njegova sudbina, njegova kultura.
Ima tamo stvari dobrih i rdavih; trebalo bi da kažem: stvari odličnih i najgorih. Odlične stvari su često bile postignute po cenu neiz-inernog napora. Napor nije uvek i svuda po-stigao ono što je hteo da postigne ... (str. 8).
Ograničiti se na hvalu bio bi slab dokaz ljubavi, i ja mislim da ču Sovjetskem savezu i stvari koju nam pretstavlja učiniti veču uslu-gu ako progovorim bez okolišenja i bez obzira. Baš zbog mog divljenja pred SSSR i pred čudima koje je več učinio nastaje moja kritika; zbog onoga što od njega očekujemo; a naročito zbog onoga čemu nam je dozvolio da se nadanio . . . (str, 9).
Jasno mi je da če neprijateljske Strane pokušati da izvuku koristi iz moje knjige. To bi me odvratilo od njcnog objavljivanja, pa i od samog pisanja, da nišam čvrstog, ueoborivog ubedenja kako da če SSSR, najzad, pohoditi teške greške na koje ovde ukazujem, tako i, što je važnije, da specialne greške jedne zemlje ne mogu da kompromituju istinu medunarodne, opšte stvari... (str. 10).
Deca su u svim pionirskim logorima koje sam video srečna, dobro hranjena (pet obroka
dnevno), pazljivo negovana, čak i razmažena, radosna .. .(str. 12).
Roba je, sa malo izuzetaka, skoro odvratna. Skoro bi čovek rekao da proizvode tkanine, robu itd. što manje privlačim kako bi ljudi kupovali samo od velike potrebe a ne od radosti. Hteo sam da donesein prijateljima kak-ve »uspoineiie«; sve je bilo ogavno . . . (str. 21).
Vic je u tome da date prednost onome što vam se nudi: ili uzmi ili ostavi. Od trenutka od kojeg je država i proizvodač, i ktipac i pro-davač, napredak kvaliteta zavisi od napretka cele kulture... (str. 22).
Ništa nije toliko glupo gradanski, malogra-danski koliko današnji (sovjetski) proizvodi, lzlozi moskovskih dučana su grozni... (str. 22).
U nekoj tvorniei koju smo poselili i koja lepo radi, pretstaviše mi stahanovca čiju sam sliku, u ogromnoj veličini, video prilepljenu na zidu. Uekoše mi da je uspeo za pet sati da izvrši rad od osam dana. Usudih se da zapir tam ne znači li to da mu je ispočetka trebalo osam dana da svrši rad od pet sati? Ali, pitanje nije bilo shvačeno pa mi radije nisu odgovorili . . • (str. 23).
U SSSR je unapred i jednom za svagda pri-*zuato za ispravno da o svemu i o bilo čemu može da postoji samo jedilo mišljenje. Uostalom, ljudima je duh tako udešen da im taj konforizam pada lako, da ga i ne primečuju, tako i ne mislim da u tome ima licemerstva ... (str. 26).
HZ DOMAČIH N TUJIH
UNIVERZ
ZA BOLJŠI KEMIČNI INŠTITUT
Pod tem naslovom je izdal Akademski klub kemikov na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani brošuro na 16 straneh, iz katere priobčujemo najvažnejše odstavke. »Naša misel« je o kemičnem inštitutu že pisala in verjetno je, da bo še pisala. Stanje, v katerem se nahaja, vpije namreč do neba. Stvar je
v	tem: če se že nekaj da, je treba dati vse. Če vlada mišljenje, da mora naša država imeti tri univerze, potem je treba, da se osigurajo tudi sredstva, da bodo mogle vse tri univerze vršiti svojo dolžnost. Ni namreč važno, da se moremo pohvaliti s tremU univerzami, važno je, da bodo sposobne ustvariti kader potrebnih strokovnjakov. Dokler tega ne dosežemo, bo iluzorna Zenica in vsa ostala dela na tem polju.
Brošura pravi:
Druga plat vzgojne naloge kemičnih inštitutov je izučitev diplomiranih kemikov ... Ta problem je silno važen iz različnih razlogov. Vsaka država, ki se hoče industrijsko razviti, potrebuje pač primeren kader kemikov, ki so kolikor mogoče znanstveno izšolani... V naši državi je mnogo tujega kapitala, ki iz raznih razlogov deloma rad nastavlja svoje ljudi, kar prav gotovo ni v nika-kem skladu z državnimi interesi. A taka podjetja ne morejo mimo dejstva, da vzgajajo naši inštituti inženirje, ki so inozemskim kos ali celo superiorni...
(Naš inštitut) je vzgojil 11 srednješolskih profesorjev in 120 kemičnih inženirjev, ki so vsi zaposleni v industriji. Poskrbel je za svoj naraščaj asistentov, docentov in profesorjev ... (Prof. M. Rebek, Pomen kemičnega inštituta v Ljubljani).
smo mi narod! Nama niie dosta jedna kultura, nama su za utoljavanje našeg kulturnog apetita potrebne najmanje tri kulture. Uostalom, mi smo uverenja da če se uskoro pronači i četvrta, peta ... kultura.
»Zdrav i inteligentan nacionalizam« treba da bude nosilac Nove Jugoslavije, kliktao je g. Stojanovič pre godinu dana. »Srpski kulturni klub« je, zaista, raden tačno po tom receptu ... »Zdrav i inteligentan nacionalizam«, hm. Zdrava i inteligentna pojava je ta j žalosni »Kulturni klub«. Ko ne veruje, plača dinar za propagandu kulture.
Vsak najmanjši kot je izrabljen in vendar vedno in povsod primanjkuje prostora. Dostikrat morajo študentje čakati* da dobe delovni prostor in pri tem gube semestre. V fiziko - kemičnem laboratoriju se gnete 15 praktikantov na prostoru 8 m2, mize so natrpane z aparati . .. Svoje predavalnice kemiki nimamo. Da so predavanja sploh možna, nam daje ravnateljstvo realke na razpolago svojo predavalnico v urah ko nima pouka t. j. do 8. ure, od 12. do 14. in od 17. ure naprej. Aparature morajo za vsako predavanje prenašati iz kleti ter jih po predavanju hitro pospraviti... (Razvoj inštituta).
Današnje stanje knjižnice je brezupno. Popolne so samo tri revije, ki jih inštitut danes še more plačevati... (te so) referatno gradivo, brez katerega bi bila vsaka orientacija v kemični literaturi iluzorna ... Da je delo sploh možno, morajo gg. profesorji kupovati manjkajoče zvezke iz lastnih sredstev... (Inštitutska knjižnica).
Dokaz bujnosti znanstvenega dela so mnogoštevilne publikacije (137 po številu), vse v znanstvenih revijah velikih kulturnih narodov... (Znastveno udejstvovanje kemičnega inštituta).
Jasno je, da inštitut, ki mora imeti letno najmanj 300.000.— din izdatkov:
120.000 din za inventar in kemikalije
52.000 din za vodo, plin in elektriko
80.000 din za knjižnico
50.000 din za nujna popravila in vzdrževanje kletnih prostorov, ne zmore tega s 89.200 din rednega kredita (leto 1936) ...
Višjih ali izrednih kreditov nismo mogli dobiti. Da se krije deficit so iskali nadomestila s taksami, ki jih plačujejo študentje in s tem povišajo razpoložljiv kredit za 105.000 din, to je letno 118 % državnega kredita. Za kritje ostalega deficita so se našli privatni dobrotniki.
Če ponovimo: ko bi država k 96.000 din, ki jih letno plačuje za najemnino prostorov, dodala še 116.000 din letno, bi v 15 letih izplačala posojilo 2,250.000 din za zidavo novega kemičnega inštituta, ki bi z 300.000 din rednega kredita na leto imel možnosti nemotenega znanstvenega delovanja ... (Dotacije).
REČ, DVE O SAVEZU
»Naša misel« je, možda ponešto i zaslugom dolepotpisanog, od samog početka poklanjala punu pažnju radu Saveza jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacija jer smo mi ov-de u Ljubljani smatrali da je takav savez na-sušna potreba svih naših studenata. Podržavali smo ga svim svojim razpoloživim sretstvima, dali mu, preko »Naše misli«, publicitet kakav inače nikada ne bi postigao, svojski ga i nesebično branili pred napadima i zvanih i nczva-nih. Ali, sada nam je svega dosta.
»Naša misel« je dosadg več nepobitno dokazala da se ni najmanje ne ustručava da izobliči javno i otvoreno sve ono što smatra za nezdravo i štetno, pa ma se to nalazilo i u našim redovima. Apsolutno nam je sporedno hoče li »protivnička javnost« izvuči odatle lcakvu korist ili neče. »Naša misel« nije pokrenuta da prosipa šuplje fraze nego da nepokolebivo i fanatično zastupa istinu. A istina u Sjnao iz-gleda ovako.
Pre više od godinu dana, 13 maja 1935, u Ljubljani, izabran je sledeči Izvršni odbor: gg. Marinkovič Niko, Rajčevič Vojislav, Šutej Stanko, Rapotec Stanislav i Protič Pavle. Ja sam sam u »Našoj misli« nekoliko puta iznosio razloge sa kojih nije bilo moguče da se postig-nu oni uspesi koje smo svi mi očekivali. Danas, medutim, iznosim i to da su i oni postignuti minimalni uspesi plodovi rada ne celog ovog odbora nego rada g. Rapoteca (u prvom redu) i g. Marinkoviča. Potpretsednik, g. Rajčevič, i tajnik g. Šutej, su, skoro odmah na početku poslovnog doba, poželeli pun uspeh sviina koji bi eventualno hteli da preuzmu njihove dužno-sti i povukli se —- jedan da polaže ispite a drugi da putuje u Karlovac. I jedilo i drugo su vrlo hvalevredni poslovi i niko protiv njih nema ništa. Tim više imamo da primetimo na sadanje delovanje pomenutih »funkcionera«. Kao što je »Naša misel« več davno javila, ove godine treba sedište Saveza da prede u Ljub-ljanu jer je to mesto, po mišljenju svih ne-zainteresovanili jugoslovenskih studenata, jedi-no sposobno da svojim radnicima digne Sjnao na visinu na kojoj bi morao da bude. Treba naglasiti da se to mišljenje pojavilo več na prvoj glavnoj skupštini, 1935, ali da je tada Ljubljana, iz skromnosti, odbila da primi tu počast. Pa i sada je pristala da preuzme sedište
r
*
Tega mučenika pa ni v pratiki!
Gotovo ne, saj to je vendar ljubljanski kemik!
V ostalem pa smatramo, da je korupcijo treba uničiti
Saveza tek onda kada smo uvideli da je to, zbilja, u sadanjim prilikama, jedino rešenje ako hočemo od Sjnao da stvorimo ono što smo zamišljali kada smo ga stvarali. Ali, pojavio se, odjedanput, gospodin Čalič Edo, propali kandidat za pretsednika sa skupštine 1935 (tada je Marinkovič dobio 37, Hnilička Alojz 26 i rečeni Čalič 17 glasova). Njegove ambicije su još uvek vrele, još uvek bi on da bude pretsednik
— a, gle! sad najednom da sedište ide u Ljub-Ijanu! Pa, šta su ti Ljubljančani uradili za Savez? Doduše, oni su njegovi iniciatori, organi-zatori i osnivači, da kod njih nije bilo nekoliko izdržljivih radnika, ne bi bilo ni Saveza, ni Izvršnog odbora, in pretsedništva,— pa, dakle, ni ambicije g. Čaliča. Ali, ovo »dakle« je mišljenje potpisanoga ali ne i g. Čaliča. G. Čalič izjavljuje da sedište ne može da ide u Ljub-Ijanu nego da ima da ostane u Zagrebu. Evo i gospode Rajčeviča i šuteja — skoro dve godine smo se mi ostali mučili i borili da održimo plod tolikih napora dok su oni putovali u Karlovac ili bogzna šta radili — e, ali sada to nije važno, važno je za g. Rajčeviča da pokaže šta je naučio za ove dve godine pa nam ostroumno izvlači sve paragrafe koji se mogu tumačiti kao protivni prenosu sedišta u Ljubljanu. Kad bi-smo imali dosta vremena, mi bismo pričekali dok bi se g. Rajčevič, iz vica, setio da izvlači sve paragrafe koji su z a prenos sedišta u Ljubljanu. Nažalost, mi nemarno vremena, a najmanje za viceve, pa ma bili i toliko duhoviti koliko g. Rajčevičevi. Nama se radi o torne da jedan od največih pokušaja nacionalne omla-dinc ne propadne samo usled bolesnih ili smešnih ambicija pojedinaca.
G. Čaliču nije bilo dosta da za svoju »tezu« pridobije ovakva dva eminentna Savezova radnika nego je potegao i u Beograd i taino ta-kode navrbovao pristalice. (Primedba: u Beogradu, nažalost, nije bilo članova Sjnao — što če oni koji poznaju prilike lako razumeti). Bili smo iznenadeni kada smo doznali da ima beo-gradskih društava kojima je strašno mnogo stalo do toga da sedište Saveza bude u Zagrebu a ne u Ljubljani: šta Beograd može da ima više koristi od jcdnog ili drugog slučaja? Ali, izgleda da se misterija razjašnjava. Kako smo obavešteni, postoji »džentlmenski sporazum« da se, na kraju krajeva, sedište prepusti — Beogradu! Aha, to več razumemo! G. Čalič je ovih dana, u društvu sa gg. Rajčevičem i Šutejem, »sazvao« »konferenciju« u Zagrebu kojoj su prisustvovali i novi drugari iz Beograda. Sa te je »konferencije« »izdan kominike« »za javnost« kojim se ova zaprepaščava na sledeči način: glavna skupština se neče održati ni u Zagrebu, ni u Ljubljani, ni u Beogradu, čak ni u Subotici ili Skoplju — ne, nego u — Sarajevu! Grandiozna skupština, to moram da kažem. Te koncerti, te izložbe, te statistički pregledi rada (gg. Rajčeviča i Šuteja?), te usmene novine, te
— ali, to su režiserske tajne.
Sva je ta kultura upravljena u istoin smislu; ništa u nje nije bez tendencije; gomila meha-nički i skoro potpuno joj nedostaje — usprkos marksizma — kritički duh. Znam: mnogo se važnosti tamo pridaje onome što se naziva »autokritika« .. . Ali, brzo sam došao do uverenja da se, sem denunciranja i sitnih žaliti (juha je u zajedničkoj kuhinji bila rdavo skuhana ili čitaonica je bila slabo pometena), ta kritika sastoji u torne da se pita du li je to ili ono obulivačeno »generalnom liniom« ili nije. O liniji samoj se ne diskutuje . . . (str. 27).
Sovjetski gradanin je neobično malo obave-šten o inostranstv.u. Štavišc, uverili su ga da je u inostranstvu sve i u svim granama mnogo gore nego u SSSR. Ta iluzija se veštački po-država; radi se naime, o torne da bi svak sam sebi, pa ma bio ii nezadovoljen, čestitao na režimu koji ga čuva od još gorili stvari . . . (str. 27).
Smcju se skeptički kada velim da i Pariz ima svoj metro. Du li imamo bar tramvaje? Autobuse? ... Neki izučeni radnik pita da li
i u Francuskoj ima škola? ... Da su svi rad-nici u nas silno nesrečni, to je jasno jer još nismo »provcli revoluciju«. Za njih je, izu-zev SSSR, svuda noč. Izuzev nekoliko bestid-nili kapitalista, ceo ostali svet se grči u mraku ... (str. 28-9).
Pripuštam du su nejednake nadnice nužne. Ali, postoje sretstva kako da se otstrane razlike životnih uslova; dakle, bojim se du se
ove razlike, mesto da bi se smanjivale, zao-štravaju. Bojim se da če se uskoro opet stvorih nova vrsta radničke buržoazije, zadovoljne (pa, dakle, konzervativne, dovraga!) koja če se moči uporediti sa našim malogradanstvom... Čovek vidi kako se ponovo stvaraju društveni slojevi, ako ne več i razredi, izvesna vrsta ari-stokratije . . . aristokratija konformista, ljudi koji povladuju, ljudi uzornog mišljenja, arir stokratija koja če se u idučoj generaciji pretvoriti u aristokratiju novca... (str. 32-4).
Duh koji se danas smatra kao »kontrarevolucionarni« je onaj isti revolucionarni duh, onaj kvasac koji je na početku razbio polu-trule dužice starog carskog sveta .. . Što se dana.- hoče i traži, to je odobravanje svega što se dešava u SSSR; pokušavaju da postignu to da to odobravanje ne hude rezignovano nego iskreno, čak i oduševljeno. Najviše iznenaduje činjenica da to postižu. S druge Strane, najma-nji protest, najmanja kritika je kažnjavana naj-težitn kaznama i, uostalom, odmah ugušavana. I sumnjam da je dunas u bilo kojoj zemlji, pa i u Hitlerovoj Nemačkoj, duh manje slo-hodan, više pogntit, strašljiviji (terorizovani-ji), više zarobljen . . . (str. 35).
Na banketu se drži zdravica za pobedu Cr-venog fronta u Španiji. Plešče se ognjevito iako, kako nam se čini, sa izvesnom nesigur-nošču; i, kao odgovor, odmah zdravica na Sta-ljina. Ustujem sam i dižem času na političke sužnje Nemačke, Jugoslavije, Madžarske . .. Plešču s oduševljenjem, sada iskrenim .. . To
zato što je odnos prema žrtvama, fašizma u Nemačkoj i drugde bio ustanovljen. Što se tiče borbi u Španiji, javno i privatno mnenje je čekalo na direktive »Pravde«, koja se još nije bila izjasnila. Nisu se usudili da rizikuju pre uego što su znali šta ima ju da misle... (str. 36).
Mnogo rešenja Staljinovih, a u poslednje vreme skoro sva, bila su donesena Ha osnovu odnosa prema Nemačkoj i bila su plod straha pred njom. Postepena obnova porodice, pri-vatnog vlasništva, prava nasletstva ovde imaju svoje pravo tičmačenje . ..
Svi koji proglašuju da nisu zadovoljni, srna-traju se kao trockisti. Tako da se čovek, uz-gred, pita šta bi bilo kada bi se danas vratio Lenjin na zemlju? . . . Obečavali su nam dik-taturu proletarijata. Daleko smo od nje. Diktatura? Da, sasvim tačno, ali diktatura jedno-ga čoveka, nipošto diktatura udruženih prole-taraca, sovjeta. Radi se o torne da se ne damo utešiti, pa je odvažno da uvidimo potpuno jasno: to nije ono što smo hteli. Još korak dalje pa moramo reči: to je tačno ono što nismo hteli. . . (str. 39).
»Gledajte«, nastavio X, »kod nas se umetnik prvo mora držati generalne linije. Ako se ne drži, biče i najkrasnija dela označena kao ,formalistička’« ... (str. 42).
U SSSR je i najkrasnije delo (umetničko) proganjano ako ne odgovara generalnoj liniji. Lepota se uzima kao bnržujska vrednota. U-metnik može biti i bogzna .koliko genialan, ako ne stvara prema liniji, pažnja se od njega
odvrača ili je zvanično odvračena: od umetnika, pisca se traži da bude konforman; sve ostalo če mu biti prideljeno .. .(str. 44).
Pomoč koju SSSR upravo sada pruža Španiji pokazuje nam za koliko je srečnih dela još uvek sposoban. SSSR nas stalno još uči i is-punjava nas divljenjem . . .(str. 48).
Budučnost je u vama. I to, nesamo buduč-nost SSSR jer od budučnosti SSSR zavise bu-dučnosti ostalog sveta. Vi čete graditi budučnost .. . (str. 54; citat iz Židovog govora moskovskim studentiina dne 27 juna 1936, dakle odmah na početku njegovog potovanja — onda kada još nije bio »razočaran«).
Arheološki muzej u Hersonesu u okolici Se-vastopolja takode je smešten u crkvi. .. Nad Hristovom slikom piše: »Legendarna ličnost koja nikada nije postojala« ... (str. 57).
Nišam mislio da ču još videti besprizorne. U Sevastopolju ih ima strašno mnogo. A vele mi da ih je u Odesi još više... ta deca su utekla iz rodnog sela često iz čeznje za pusto-lovinama, češče, medutim, jer su mislila da nigde ne može da postoji takvo siromaštvo i glad kao kod njih .. . (str. 63).
Kao Što smo na početku pomenuli, Andre Žid još uvek misli da če odavde doči »spas«. A on je, nesumnjivo, jedan od velikih duhova današnje zapadne Evrope. Možete li sada zamisliti kakva je tek ponočna tarna u mozgovima naših komunista?
Sad, bez obzira na činjeniou koja je jasna detetu od pet godina da se ne može u Sarajevu organizovati ova »skupština sa garnirungom« (jer nema ko da je tamo organizuje), najlepše je na celoj stvari da o ovakvim važnim pitanji-ma rešavaju »konfereneije« koje saziva g. Šu-tej (onaj što putuje u Karlovac), koje uopšte nemaju zvaničan karakter i kojima ne prisu-stvuju članovi iz Ljubljane nego »drugari iz Beograda« koji nisu članovi nego su —- hm, nego su džentlmeni!
Dolepotpisani je jedan od osnivača Saveza i moli da mu se veruje kada izjavljuje da če radije poraditi na torne da se Sjnao razide nego da gleda kako neodgovorni elementi ruše ono što su drugi stvorili uz ogromne žrtve u vremenu i energiji.
Ljublj(inu
Rikard Marušič prelsednik Nadzornog odbora Sjnao
Nepotizem v politiki
V	tem času fizično dozorevajo na ju-goslovenskem političnem obzorju sino-
vi	mnogih velikih očetov. Kakor luči vzhajajo v solncu zvenečih imen. Nič jim ni potrebna lastna tradicija in ni-kaka habilitacija — predestinirani so. Tudi če pade jabolko daleč od drevesa, nič ne moti. To je lahko samo majhna senzacija, ki ne more imeti kvarnih posledic za politično rentijejstvo. To je dedovanje ali nepotizem v javnem življenju, slab in škodljiv če nesposoben sin leze po očetovi lestvi v istem taboru, nepošten povrhu, če se vzpenja po njej v nasprotnem.
Kaj hočemo s tem reči. S tem zahtevamo, da je vsakdo brez izjeme, najsi hodi očetovo ali svojo samostojno pot, dolžan v javnem življenju dvigniti se do vloge in upliva le z organskim razvojem in odgovarjajoče svojim sposobnostim.
Če je treba imeti iz pietetne dolžnosti do zaslužnih roditeljev tudi obveznosti do njih potomstva -— razen če ono samo zavezancev od njih ne odveže —, potem si je treba biti na jasnem, da te obveznosti ne smejo biti na škodo širšim od zasebnih interesov. Ker se ni-kaka duhovna svojina velikih mož, ki pripadajo s svojim bistvom splošnosti, ne more dedovati, morejo biti i dolžnosti do potomstva i njihove pravice samo materialnega in privatnega značaja.
Veliko težji in kvarnejši postanejo lahko uplivi v zvezi s podedovanimi stvarnimi pravicami na ustanovah, ki so jih očetje snovali z namenom, da služijo določenim kulturnim in političnim ciljem. Zgolj formelni privatni lastniški značaj takih institucij nosi v sebi opasnosti, da že samo sprememba političnega naziranja ali neuslišana ambicija poedincev oropa njih cele nazorske skupine, ki predstavljajo pravega
— kar je mnogo važnejše kot stvarnega
— moralnega lastnika.
Kaj hočemo zopet s tem reči? S tem zahtevamo, da je treba prenesti vse važnejše ustanove jugoslovenskega nacionalizma na najširše temelje, da ne bodo nikdar motene ali celo ogrožene v svoji visoki misiji, kateri se morajo podrediti prav vsi drugi interesi.
•
PARADOKSI SODOBNOSTI
. .. Vlada v Valenciji, Id ima za poveljnika sovjetskega »generala« Kleberja (po poreklu Madjara) dolži španske nacionaliste, da so za-vzeli Malago s pomočjo tujcev . . .
... Sovjeti, ki morijo z lakoto kmete na it”k najplodnejših 200 milijonih hektarjih zemlje, hočejo napraviti plodnih 300 milijonov hektarjev puščav . . .
... Komunisti, ki stremijo za »diktaturo proletariata«, so postali poborniki demokra clje...
. . . Naši »sodrugi« »obožujejo« Stalina i.i zaničujejo Trockega, čeprav bi moralo biti narobe, kajti, če se verjame oficielnim izjavam, je Stalin požvižgal na svetovno revolucijo, Trockij jo pa zagovarja ...
... Najzauimivejše pa je du takozvano javno mnenje gre mimo vseh podobnih »vicov« ne da bi se spotaknilo .. .
1551 in 1841
Tu pa še 1936! Pred Božičem tega leta namreč je oni, ki je v Ljubljani število, nič manj in nič več, in se zato imenuje »1551«, napisal besede: »...Razen Simona Rutarja, Henrika Tume in Josipa Puntarja ni bilo nikogar, ki bi nam začel odkrivati (Beneško Slovenijo --op. pisca), ki se je odtrgala od nas in se nam izgubila za mejo.«
Ko bi numerirani »1551« vedel ne samo kaj pomeni 1551, nego tudi kaj pomeni 1841, bi ne bil zapisal teh besed. Kaj torej pomeni leto 1841? To je bilo leto, ko so ljubljanski bogoslovci, »rojeni Kranjci«, »za ilirščino dihali in živeli« ter Vraza »lepo ilirskim jezikom« pozdravili, da je on mislil, da so kakšni Dalmatinci; dalje je to bilo leto, ko je. neki naš človek, poln svetega navdušenja za domačo stvar, odkrival — Beneško Slovenijo (in sicer njen najbolj skriti del, dolino Rezijo), a ta človek je bil isti Stanko Vraz, Ilirec,- to se pravi Jugosloven po jeziku, mišljenju in rinu; isti Stanko Vraz, ki ga, kakor čujem in kakor večkrat čitam, modrost in poštenje današnjih dni zopet žigosa kot »izdajieo«.
Da čujemo kako je ta »ilirski« Vraz — poslušajte ilirski in ne samoslovenski Vraz leta 1841 odkrival Rezijo!
Spomladi tega leta se je napotil iz Zagreba v »gornjo Ilirijo«. Preko Metlike je prišel v Ljubljano, bil v Ribnici, bil v Kranju, bil v Celovcu, v Ziljski dolini — povsod se zanimajoč za vse, kar je narodno, najsi bo to jezik ali pesem ali ples .. .
Vraz je že prvotno nameraval iti tudi v Rezijo; v Ziljski dolini je sicer radi raznih potnih neprilik to namero opustil, ali v Žabnici se je sestal z neko trgovsko rodbino iz Rezije in ko mu je stara žena, niati rodbine, na njegovo prošnjo zapela rezijansko pesem, si ni mogel kaj da ipak ne bi šel tja čez, da ne bi udaril »preko tih visokih golih gora i planina, za kojima leži zabitna i siromašna Rezija, nia-kar da se ob dan hranio biljem i korenjem, a ob noč kamen pod glavu metao . ..« Sklenil je »odputit se preko drvlja i kamenja u Re-ziju, do koje od onuda još dobrih deset ura hoda imadjaše. Uzdajuči srcem prema Pontebi. Znajuči samo pončšto tglijanski protukoh Sc ipak sve pitajučl rurlane, kamo vodi put u Reziju...« Šel je preko Trbiža in Lokev.
Prišel je v Rezijo pač 9. junija. »Prvi dan bijaše za me dan zdvojenja, jerbo ja mamne, nista ne razumih ni od pesmi ni od njihovih medjusobnih razgovorah . . . Drugi dan bijaše več dan nade, jerbo ja začeh malo razabirati reči i forme. A treči dan bijaše več dan radosti i odalinuča, jer sain več dobavio ključ koji vodi u tajne hodnike ovog čudnog slavjanskog narečja.« Sklenil je, da ostane tam par dni, da bi si vsaj za sebe sestavil nekakšno gramatiko tega jezika.
V Reziji se je seznanil s tamosnjim župnikom Odorikom Buttolom, rojenim Rezijan-cem; ta »Slavjanin telom i dušom, starac časti dostojan« je vedno govoril: »Mi smo svi bra-ča« (naučil je narod v narodnem jeziku molili), a pri slovesu je malone zaplakal, objemajoč in poljubljajoč Vraza. Buttolo je Vrazu prevedel evangelij:	»Duo discipuli ilant ad
castellum«, izročil mu prevod ter obljubil, da prevede tudi »ostale evangelije« in mu prevod pošlje v Zagreb. Težko je bilo Vrazu pri slovesu od tega »častidostojnega starca in izobraženega domorodca«.
O Rezijancih samih pravi Vraz, da so to »dobri blagočudni ljudi, koji mene smatraju k80 kakvo čudo, rbo ne mogu razumeti, kako može čovžk samo s lom namerom k njima do-či, da se njihov preziran jezik, njihove pSnne i običaje uči.« V dokaz, kako Rezijaneč svojo bedno deželico ljubi, navaja Vraz pesmico, k! jo Rezijanci pojejo: »Lepa dežela Rezia!« Težko je bilo Vrazu pri odhodu iz Rezije tudi zato, ker se je moral posloviti od »predobrega naroda, kojega najbolje blago je dobro srce.« In kakšno je bilo to slovo? Ni bilo sko-ro Rezijanca, »koji mi nije kazao svoj: ,S Bogom pošao!’ te me pozivao da opet do djem.«
Vračal se je Vraz preko Pontebe, skozi Kanalsko dolino, preko Rateč in Kranjske gore ter je preko Jesenic prišel na Bled. Ko 'pi-suje svojo pot čez Pontebe, ki je bil” tak at na meji med Koroško in (takrat še avstrijs.c-0 Gornjo Italijo, pravi: »U kornškoj je Pontebi oprt sve nčmačko; nu u bližnjem prvom ,Šepala ves* opet sve slavjansko, i u toj ti vesi ljudi veoma razgovetno govore skoro kuo u Varaždinu . . Babe su bile baš pred kučaiui na ulici, te mene smotrivši i primivši iz raoiih usti slovenski pozdrav obkolile, pitajuči: od
— in „1551“
kuda sam, od kuda hodim i kamo idem? Ja im počeh razlagati sve po redu. Iz četvorice nakupi se hrpa od dvadeset i više žena, koje u jedan glas, kad sam ima kazao da stojim blizu turske granice, izkliknuše:	,Božja ma-
ti!1...« A kako šele je bilo potem v Lokvah! Tamkajšnja krčmarica mu je pravila kako se je on »Lokvanom unjedrio, koji dosta nahvaliti nemogu tudjeg gospodina, koji je s njima tako prijateljski govorio, a to u njihovom jeziku: gdč naprotiv tomu njihova gospoda oholo nosi glavu i prezire jezik slovenski.«
In kako je potoval Vraz iz Rezije nazaj? Iz Bleda je pisal: »Prevalio (sam) za dva dana osam pošta« (to pomeni osem poštnih stanm) »a to sve, osim poslednje, pešice. Ja sam tako brzo išao da sam se razvručio, u tom stanju stigne me kiša koja me juče triput zdravo propraše, Danas me boli noga i grlo — i to sve s toga da ja mere ne poznajem . .. Sutra se moram opet vratiti u Korušku, buduči u ponedeljak pojdemo s prečastnim domorodcem Jarnikom nekakav kamen pregledavat, na kojem, kaže, imade star glagolski nadpis . . .«
Ne dvomim, da je Vraz, ko se je vračal s potovanja (čez Bled, Koroško, Maribor in Podčetrtek) tudi o Reziji pripovedoval svojim prijateljem; vem pa, da je o njej poslal več dopisov na Hrvatsko (del njegovih dopisov je izšel v »Danici Ilirski« leta 1841).
»Na Tobili u Rezianskom« je Vraz dne 12. junija 1841 svoji posestrimi Dragojii pri Mariji Bistrici v Hrvatskem Zagorju pisal tole: »Draga posestrimo! Ako imadeš pri ruci kra-jobraz (mapu) Italije ili Avstrije, to Ti po-traži Mletačko, u Mletačkom Vidam (Udine). Od tuda Ti gledi sve proti severu, te češ tamo nači nestašce Resciutu (po naški: Belica). Od Belica se ide preko jednog brda prama iztoku u dolinu ili (bolje rekuč) kotao, koji se zove Rezijansko (po italijanski: Val di Resia), gdč imade do 3000 samih Slavjanah, koji ipak ne spadaju k gornjoilirskoj grani, nego polag moga mnčnja k najdolnjoj grani bugarsko-mace donsko j. Mnčnje pismoučenih Rezijana i njihovih susčda Talijana jest da su Rezijanci grana ruska, za koje mnčnje ipak nikakva dovoda nema, izvan slučajnoga kakotakvoga su-darenja imena Rezijan i Rusijan ■. .«
Glejte, Režija je odkrita! Odkril Jo je Jn-gosloven Stanko Vraz! Mi vsi, ki ljubimo vsak del naše zemlje, mi se bomo hvaležno spominjali Vraza ter v mislih in delih uvaževali č njenico, da nam je Rezijo odkrivalo jugoslo-vensko navdušenje .. . Samoslovenci pa so leta 1841 živeli v sladki simbiozi z Nemci.
In danes ?
Zagreb
Prof. dr. Fran. Ilešič
Pripomba uredništva. V Reziji se govori mehki č, Rezijaneč je ikavcc kakor Hrvati v Primorju in pozna iinperfekt ... To vse bi današnjih 1550 Slovencev in še enega utegnilo prestrašiti, da se izza teh č, teh i ir teh imperfektov krije nevarna jugoslovcnščina, in ne vemo, če ne bodo potem sami naknadno konfiscirali svojega članka o Beneški Sloveniji v »1551«.
1 ni) hrta!
Priče smo raznim pojavom, ki dan za dnem žalijo naš narodni ponos, stvarem, ki nas žalostijo in grdijo obenem. Stvari, ki bi se morale že v kali zatreti, dokler se ne razbohoti ta plevel med našim, vse sprejemajočim narodom.
Pred očmi nam lebdi izrek blagopo-kojnega kralja Aleksandra I.:	Čuvati
državno in narodno edinstvo je naj višji zakon za mene in vsakogar.
Če bi se v r. .v' .. . . držali le-tega gesla, ne bi bili v takem no-tranje - političnem kaosu, v kakršnem smo.
In kakor ironija se sliši. . . 1 : n-v «.°ki
- •y**’\	*4“
»do- -c da se pri nas vodi politika v Aleksandrovem duhu! Da je temu res tako, dokazuje poplava listov, ki poganjajo kot gobe po dežju in pa glasila raznih »narodnih ljudskih« pokretov, v katerih se blati na najpodlejši način vse kar je jugoslovenskega. Da je na ta način vsestransko poskrbljeno za pravilno vzgojo našega naroda, je samo ob sebi razumljivo.
Vse velike ideje ie že par stoletij sem sprovajala v maso omladina. Mladina,
ki se ni bala največjih žrtev in trpljenja za zmago svojih idealov. Tako je vedno bilo, tako bo. Res je, da so. bile vse borbe v pravem smislu, hočem reči vedno dve fronti sta si stali nasproti, hrbet je bil vedno krit. Pri nas je položaj precej lepši. V čelo se moramo boriti z idejnimi nasprotniki, z rdečo in črno internacionalo. V hrbtu pa imamo naše dobre »politikante«, ki nam rade volje mečejo polena pod noge, včasih tudi v glavo.
Je vrag, če mladina ne verjame nobenemu več,
kaj vse bo storil v bodoče za narod in kako se bo potrudil, da bo pustt! mladini i do besede i do veljave. Mi sodimo po tem, kar je bilo. O tem kaj bo, bomo govorili sami. Fraz, hvalisanja nečesa imaginarnega in večnih obljub smo siti že do grla.
Eno samo željo imamo, da nas pustijo v miru i z desne i z leve,
ker se nočemu priključiti nobenemu, pa da nas ne oviraio na naših potih.
Ne bojimo se priznati, da so naše želje ekstremne, bilo v socialnem ali pa tudi v pogledu državne ureditve.
Tega svojega prepričanja tudi nimamo namena skrivati. Iz razumljivih razlogov pa ne moremo pojasnjevati našega stališča v listu. Svojega sedanjega položaja se pravzaprav veselimo. Od nikogar zavisni, od vseh onih, na katere smo trdno upali puščeni na cedilu, si moramo sami utirati pot v življenje. Da ne bomo pri tem delu orokavičeni je jasno. Borba na vse strani nas bo ojačila, opogumila in še trdneje povezala. Z doslednostjo se bomo zgradili v borce s fanatično vero v uresničitev naših hotenj.
Ni dvoma, da ubira naša politika čudna pota. Tudi smo si na jasni m, da ne koraka z duhom časa in je že do sedaj napravila krepak korak nazaj. V položaju kot smo v Jugoslaviji danes, so bili v Nemčiji in Italiji pred sto leti. Tudi ondi se je prvotno peščica idealistov bila za združitev vseh razcepljenih kneževin, narodičev v enotno, močno državo. Naravno je, da več ljudi skupaj več pomeni in zaleže kot en sani. Pravijo tudi, da je zgodovina najboljša učiteljica. Pri nas tega ne verjamejo ali pa so tako trdih butic, temveč se vsakdo ravna po svoji glavi, po trenotni koristi ali podpori onstran meje.
Mesto jugoslovenskih udruženj, smo za hrvatskimi učakali rojstva srbskih in v najnovejšem času tudi slovenskih klubov.
Vse to se nemoteno širi. Nato šf en ješ trditve, da se vodi prava jugoslovenska politika.
Mi, jugoslovenski omladinci trdno verujemo v naš končni uspeh. Verujemo neomajno da bo ideja, ki je prestajala krvave preizkušnje na Dobrudzi, Kaj-makčalanu, za katero so pretrpeti idealisti v avstrijskih ječah, ideja, ki ji je posvetil vse svoje življenje naš nesmrtni Vodja, blagopokojni kralj Aleksander, in za katero se je žrtvoval, zmagala, ker zmagati mora!
V	znamenju brezkompromisnega Ju-goslovenstva bomo usmerjali naše delo
v	bodočnosti!
•
IZ UREDNIŠTVA
Opozorjeni od prijateljev, da je tednik »Slovenija«, katerega urejuje človek, ki je do sedaj že nekajkrat spremenil svoj »svetovni nazor«, v svoji zadnji številki priobčil napad na nas, smo kupili to številko (kar izrecno poudarjamo, da bo »slavna« uprava vedela, kdo je kupil to edino številko) in prebrali članek, da eventualno nanj odgovorimo. Ali na tak neiteligenten način kot »Slovenija« ne moremo pisati niti kadar smo pijani. Naše osebno dostojanstvo nam ne dovoljuje spustiti se na nivo, ki bi odgovarjal nivoju omenjenega napada. Če je »Slovenija« res branilec slovenske kulture, potem s to kul-toro stoji slabo, to je vse, kar odgovarjamo temu žalostnemu tedniku, »Slovenija« imenovanemu.
Duh Balkana
(Nadaljevanje in konec)
Veličastna duhovnost, veličina vzhoda in poznejšega helenizma, neizbrisni sledovi osvajalcev, bojevitih in žilavih plemen vse to je bilo, ali vse to ni moglo izginiti. Tukaj se je oblikoval nov človek — balkanski človek. Pet stoletij je bil ta preizkušen v najstrašnejšem ognju. Ali je zapad sploh kdaj pomislil, kaj pomeni prelivati nepretrgoma kri in živeti v najhujšem ognju skozi pet vekov, in končno vzleteti kot ptič feniks?
Planinski, gozdnati in večni Balkan! Zibelka Evropske zgodovine in duhovnosti, zibelka slovanske prosvete! Z Balkana je prišla svetloba. Tu so bile utvar-jene in utemeljene filozofije in znanosti; od tod je prišla tudi naša državnost. Tu smo šele začeli ustvarjati, tu se je učil zapad. Ni sramota biti Balkanec, ker Balkan nima ničesar, česar bi se moral sramovati pred zapadom.
Bežati na zapad in odvračati poglede z Balkana? Kdo nas' sploh sprejema na zapadu in ako, nas sprejema, kako nas sprejema? Zapad je nehvaležen — to je ena njegovih vrlin, katere se Balkan ni mogel nikdar naučiti. Kadar da Balkan besedo, potem jo bo tudi držal; ena ar-nautska »besa«3 več velja, kot vsa za-padna iavna varnost. Zapad ni mogel nikdar razviti .pojma čojstva, medtem ko je bil Balkan sposoben to storiti do duhovnega heroizma. Zapad je gradil gotske katedrale, dal renesanso, ustvaril barok in rokoko, medtem ko so se naši pradedje skrivali po svojih kolibah in se tu dogovarjali in molili k Bogu, ter do skrajnosti branili črto, za katero je bil zapad varen in miren.
Nepismeni, nekulturni, divji Balkan! Balkan, ki je dal pismenost, kulturo in uglajenost! Zapad se je navadil priznati samo ono, kar trenutno obstoja. Izmislil si je, da je merilo kulturnosti količina uporabljenega mila, da bi ga tako čim več prodal. Proglasil je prikrito prostitucijo renesance in ancien regi-mea za uglajenost, a našo patrijarhalno moralo za divjaštvo. K nam je pošiljal lnešetarje in prodajal odpadke, jedro pa hranil za sebe. Balkan je razdal vso svojo duhovnost, da je zapad okrasil svoje dvorane, iz katerih nam je od časa do časa vrgel kako drobtino. Veliki in silni Balkan je moledoval pred vrati zapada, njegovi sinovi še danes beže na zapad, da nam prinesejo nova razočaranja, ker ne morejo spoznati zapada, ko so pozabili svoj vzhod, svoj stari Balkan.
Balkan, veliki neizčrpni razsadnik naše moči, ki se večno obnavlja. Dinarski in balkanski človek so bitja, v katerih je sintetizirana vsa balkanska preteklost, v katerih so ohranjene vse odlike onih najboljših, ki niso izginili brez sledu. Naš besednjak dokazuje, kje smo se učili in odkod smo dobivali pojme; ustvarili smo zlitino, katero svobodnp in s ponosom lahko nazivamo balkansko. Ustvarili smo svoj poseben nazor o svetu in svojo posebno moralo. Nismo pozabili niti Boga, niti duha, ker, je Balkanec duševno globlji kot zapadnjak; čuden in poseben svet smo, zato nas zapad ne razume.
Nas še vedno gledajo kot eksotičen pojav. V dobi romantike so nas vzljubili radi narodnih ,pesmi, katerih vsak verz smo zalili s krvjo; danes to ni več zanimivo, a ostal je stari glas, da nosi Balkanec v žepu bombo in v zobeh nož. Za zapad je to seveda eksotika in divjaštvo. Ponosni zapad, ki danes sam sebe razkraja, ki v plamenu topov in bomb izgin ja tam, kjer je bil najveličastnejši.
Balkan, prepuščen sam sebi, si je znal priboriti ono, kar mu pripada. Kje smo se učili ljubiti svobodo? Ne na zapadu, temveč tn v naših balkanskih gorah in gozdovih.
V	sedemdesetih letih, pred nevesinj-skim uporom, je stal Hercegovec Toma Vukomanovič pred vrati nekega konzu-
»besa«. Častna Lebedu, ki se da mod urnaut-skimi plemeni in tujci in katera zavezuje ta plemena do absolutne zaščite tujcev, celo v življenjski nevarnosti.
lata v Dubrovniku. Mimo je šel Stevan Zimanjič, eden hercegovskih vojvod, in ga je vprašal: »Kaj čakaš tukaj?« Toma mu je odgovoril: »Prišel sem, da potožim temu konzulu radi gorja, ki nam ga prizadajajo Turki.« Stevan mu je dejal: »Pojdi, Tomo, v gozd in naj konzuli tebe iščejo, kajti če jih boš iskal ti, ne boš mogel nikdar več stresti jarma z ramen!«
Tako se je osvobajal Balkan, tako se je ustvarjala naša svoboda in tu je nastala naša največja vrlina — čojstvo, humanizem, junaštvo in plemenitost duha. Balkanec je junaški in duševen človek.
Naše balkanske kamenite bajte so zgrajene na ostankih davnih carstev, na naših poteh so se križale civilizacije 6tarili svetov, mi smo dediči neizmernega bogastva in duha neizmerne globine. Nam je treba samo zajeti, pa bo naše prgišče polno. Vsak naš kamen je zgodovina, vsaka plast zemlje ena preteklost, ena civilizacija. Vse to stoji pred nami tu na Balkanu, s katerega bežimo in iščemo zatočišča na zapadu, ki je proti nam tako skop. Balkan, koliko tvojih sinov se je tebi izneverilo in kolikim zvene danes te naše besede smešno! Brskajo po zapadu in pobirajo po izčrpanih njivah, ker ne vidijo bogastva, ki je skrito v našem balkanskem duhu. Ko gredo na zapad, prikrivajo, da so Balkanci, padajo pred mešetarji zapada na kolena, kakor pred bogovi in se klanjajo kaikor derviši. Veliki zapad pa prejema od nas vse, a nam tako malo vrača. Tisoč let smo zaman gledali na zapad, tisoč let so trajala naša razočaranja — zapad je bil proti nam neiskren in skrival svoje zaklade, da bi nam bili čim težje dostopni. Njegova duševnost ni altruistična — na zapadu je ustvarjen silen egoizem. Balkanci smo ljudje, ki
Rdeča psihoza vlada na svetu. Med slavospevi Sovjetski Uniji uslišite glas ruske mladine, ki je med vami zrastla, med vami vzgojena in pri vas usvojila načela humanosti in človekoljubja.
Ne glede na to, da že dve desetletji gleda človeštvo ravnodušno na največjo tragedijo velikega naroda, ni še omajana naša vera v njegovo humanost.
Iz Rusije se ne sliši sedaj grmenja topov in pokanja strojnic, in vendar se tam hije stalen boj, ki zahteva dnevno tisoče žrtev. Pogosto prihajajo sem vaši in naši rojaki, pripovedujejo skoro z istimi besedami o strahotah, ki se vršijo tam, — nihče jim ne verjame. I5olj-ševiški propagandi se je posrečilo uveriti človeštvo, du je v Rusiji vse v redu.
Svesti smo si naše odgovornosti, kakor tudi težav, ki nam bodo na poti, in vendar dvigamo svoj glas. Ne delamo tega zato, da pridemo na »politično površino«: nedostojno je sinov Rusije, delati si politično karijero na račun njenih muk. Ne vstajamo v zaščito stare Rusije; če so bili njeni grehi veliki, jih je poplačala stokrat.
Hočemo da nas čujete v imenu pripvostega ruskega ljudstva, v prid katerega je bila baje izvršena revolucija in katero kljub temu sedaj največ trpi.
Hočemo, da čujete naš glas, toda ne smemo zahtevati, da nam slepo verjamete.
Ali se more verjeti, da je zahtevala lakota dvajset milijonov življenj; da je v koncentracijskih taboriščih več kot 6 milijonov sužnjev; da jih je še toliko v ječali in pregnanstvu; da tavajo po deželi milijoni brezdomnih otrok; da more lakota izpremeniti civilizirane ljudi v ljudožrce?
Ali se more verjeti, da izkorišča socialistična država delavce — može, žene in otroke — tako, kakor se ne bi upal noben kapitalist; da je zatrto tam svobodno strokovno gibanje; da živijo delavci v slovitem Donskem bazenu in ob Dnjeprostroju v podzemeljskih bajtah?
vse razdajemo in dajemo »beso« celo svojim krvnikom.
Čas je, da se obrnemo k Balkanu, da se od njega učimo, da se sicer ne odrečemo zapadu, vendar da dvignemo dostojanstvo balkanskega človeka na višino, ki mu gre. Ponosni moramo biti na same sebe, če hočemo, da nas spoštuje tudi zapad. Ne smemo hoditi tja kot prosjaki, temveč kot enakovredni.
Četrti preporod človeštva prihaja z Balkana. Na vrsti je balkanski človek, zato pomeni odrekati se balkanstvu stra-hopetstvo, neznačajnost in nevernost v moč svoje lastne osebnosti in v sposobnost biti aktivna edinica v velikem dogajanju, ki ga že danes predvidevajo objektivni duhovi ne samo Balkana, temveč tudi zapada in ki ga imenujejo četrti preporod — balkansko ero človeštva.
Materijalistični zapad in duhovni vzhod — Balkan — sta vezana drug na drugega. Balkan je nosilec bratskega miru in tolerantnosti, humanizma, čojstva in junaštva — njegovi ideali so človeški, da ponovno vkljub vsej krivici da zapadu ono, kar je ustvaril v svoji osamljenosti, da ublaži vse ostrine, katerih je zapad poln.
Blesavosl
Hvala lepo g. Milanovicu da je pro-našao novu temu koju če moči da gl ode naša javnost opet dva meseca (računa-juči dvadesetčetiri sata na dan). Dobija li »Zbor« pomoč sa strane ili ne dobija? To je najvažnije pitanje kod nas, sva druga smo zbrinuli — kapu možemo da nakrivimo.
Kako stoji stvar sa demokratijom, klerikalizmom, socializmom, komunizmom, zemljoradničkim pokretom — jesu li to kod nas sve antohtoni pokreti? Ili da, možda, nemaju neke male, o, dakako, sasma male vezičice sa sličnim
Ali se more verjeti, da zatre država vstaje gladujočih kmetov s plinskimi bombami?
Ali se more verjeti, da se vse to godi z ljudmi, ki so jim zapeljivci obljubljali raj na zemlji?
Ne, temu se ne more verjeti! Zato tudi ne zahtevamo da nam verjamete.
Hočemo le da se sami prepričate, da sami pogledate v to mučilnico.
Položaj je resen. Ruski komunizem idejno pozira samega sebe. Razočaral je svoje najzvestejše pripadnike, in njemu so ostuli zvesti samo tisti, katerim ni več vrnitve s poti zločinov in krvave tiranije. A tudi ti se zavedajo, da je za njihovo rešitev ostala le edina pot — svetovna revolucija. Zato narašča njihov pritisk na Evropo. Mnogo ljudi naseda njihovi propagandi.
Milijoni zapeljanih verujejo, da se v Sovjetski Uniji gradi boljši, pravičnejši ustroj življenja. Odprite jim oči! Pošljite tja anketne komisije, ki pa naj ne gledajo »poteinki-novc vasi«. Naj bodo to nepristranski in nestrankarski ljudje, ki govorijo rusko.
Zahtevajte od sovjetske vlade jamstvo, dl sc jnn dovoli: 1. svobodno potovati po državi, 2. vpraševati kogarkoli in kjerkoli, 3. obiskati vsa koncentracijska taborišča in prisilne delavnice, 4. svobodno fotografirati.
Vlada bo dala to jamstvo, če nima kaj za skrivati, Ako ga ne bo dala, pomeni, da laže njena reklamna propaganda
Dvigamo naš glas, čeprav vemo, da smo že marsikje nezaželjeni gostje. Toda povedati vse to ni samo naša dolžnost do bratov v Rusiji, temveč tudi do naših prijateljev v inozemstvu, s katerimi nas veže iskrena ljubezen, ter do vsega kulturnega človeštva, katero preživlja kritično dobo svoje zgodovine. Odzvati se našemu pozivu je vaša dolžnost do domovine, do bodočnosti vaših otrok.
Izvršni odbor Nacionulno - Delovne zveze Novega Ruskega Pokolenjn
pokretima na strani? Ne dobija ju li svi ti pokreti od svojih inostranih istomiš-ljenika pomalo i materialne i moralne pomoči? Ili, vraga, da ne dobijaju toliko im je potrebno da žive jer bez te pomoči ne bi mogli uopšte da opstanu?
Za nas je mnogo važnije pitanje da
li	je blesavost kojom se ispituje »afera« »Zbora« naša originalna tvorevina ili je, daj bože, uvoz sa strane. Nadamo se iz sveg srca da je potonje slučaj jer bi nam teško padalo kada bismo morali utvrditi da našu javnost mogu da uzbude toliko prirodne stvari kao što su to da pokrete koji su negde imali uspeha prihvataju i u drugim zemljama. Naravno da fasi-zam »nije' artikal za izvoz«: ideje uopšte nisu artikli za izvoz koji bi se spakovali u vreče i prevozili preko granice. Ali, isto tako, ideje i pokreti koji su u istoriji imali uspeha, nikada nisu ostali monopol onih koji su se njima. pi:v,i po-služili. Potpuno je razumljiva i pomoč koju takvi pokreti pružaju je4an dru-gome na teritorijama različitih država. To je i dosada bilo razumljivo za sve pokrete ko je smo naveli na početku: a, molim, za fašizam to ne pika! Sovjetska Rusija može da troši milijune na po-državanje komunističke stranke i to najviše na one koje rade ilegalno. Nemačka, medu tim, ne bi smela da pomaže dozvo-ljenu stranku ko j a, u svom delokrugu, ima iste ciljeve kao nacional-socializam... a zašto ne? Zato što se to ne dopada »demokratskim« elementiina! Čini nam se jako da se pod tim imenom u poslednje vreme vrši naročita koncentracija; pored komunista, koji su več davno, kao što je poznato, »ubedeni demokrate«, danas se u tom logoru prikupljaju i nasledno opterečeni blesani. Samo, iz-gleda da je to, konačno, uvidela več i naša zavedena i napačena javnost.
Zagreb	—sta.
50-letnica dr. Zalokarja
V	teh dneh je dopolnil ipedeseto leto naš odličen zdravnik in javni kulturni delavec. Jubilej g. primarija dr. Alojza Zalokarja je praznik enega najizrazitejših predstavnikov našega nacionalnega in naprednega intelektualstva. S pogoji za mnoge važne vloge v političnem življenju se je omejil jubilant prvenstveno na človekoljubno udejstvovanje, katerega je z globoko zavestjo odgovornosti, oslonil na visoko strokovno naobrazbo. Še iz časov visokošolskega življenja privzgojeni gon in široka razgledanost v znanosti, filozofiji in literaturi pa sta ga usposobili in silili, da je ves svoj skromno odmerjeni prosti čas z izredno požrtvovalnostjo, plodno izkoristil v nacionalnih kulturnih društvih in publicistiki.
Ko proti volji pedesetletnika priobčujemo iz občutene dolžne pozornosti te kratke vrstice, ni naš namen, da narišemo še nezaključeno podobo mladostne osebnosti, ki si bo s svojim tvornim in neumornim delom gotovo začrtala v lice še mnoge markantne poteze
i	na strokovnem i na nacionalnem kulturnem polju. Naš namen je drug. Mi mu hočemo izraziti samo priznanje, iivaležnost in spoštovanje mladine, kar more biti vsakemu javnemu delavcu gotovo eno najlepših in najvrednejših zadoščenj za vse zatajevanje in ves trud. Gospod primarij dr. Zalokar spada med tiste redke, ki so si ohranili nedeljeno vero in zaupanje mladega človeka tudi v tem razdvojenem in negotovem času, ko so že padle ali se vsaj zamikajo mnoge avtoritete našega javnega političnega in kulturnega življenja.
Če nismo mogli upoštevati želja gospoda primarija, da bi šel ob tej priliki neopazno mimo nas, ga prosimo opro-ščenja. Z željo, da bi še dolgo z dosedanjo naklonjenostjo v besedi in dejanju stal ob naši strani, smo mu hoteli, če drugega ne, vsaj to napisati v album ob srečanju z Abrahamom.
Po^iv novega po golenja
ru$ke emigracije vladam in narodom vsega sveta
»J A
O španski vojni, fašizmu in našem časopisju
Zagrepčanin o ljubljanskim prilikama
Malaga je padla. To je bil po mnenju strokovnjaških opazovalcev in poznavalcev španske državljanske vojne odločilni dogodek. General Franko stoji pred zmago. Vojna sreča, se je obrnila na njegovo stran, česar ni mogla zatajiti niti »vlada« v Valenciji in njej naklonjeno svetovno časopisje ter od njega zavisno lokalno časopisje, niti o-gromna lažna propaganda, ki je dan na dan polnila časopisne stolpce s simpatičnimi članki o vladni vojski oz. njenih miličnikih in s tem zavajala javno mnenje. Dejstva govore. Španija bo Frankova.
Za nas je bilo že v začetku vojne jasno, kolikšen pomen ima, in to ne samo za Španijo, ampak za celo Evropo. Zato ni bilo za nas vprašanja, na kateri strani so nase simpatije, na strani generala Franka ali na strani takozvane legalne vlade.
Bili smo takoj na začetku prepričani, da se bori Franko za pravično stvar.
Vemo, da bo padlo na nas nebroj očitkov in da bodo naši preljubeznivi prijatelji imeli vse polno protidokazov, da je naše stališče nepravilno, n. pr. da smo fašisti (kdo danes že ni fašist?).
Eno vendar priznamo! Ako bi bilo merodajno za naše simpatije to, katera izmed bojnih strank v Španiji postopa milejše in bolj humano, potem je jasno, da svojih simpatij ne bi izkazovali niti eni niti drugi stranki. Okrutnost, s katero se vodi sedanja vojna v Španiji, je vredna obsodbe. Tu ni boljša niti ena niti druga stran. To je pač posebnost Špancev, njihovega temperamenta, narave in morale. S tem pa še ni rečeno, da ne bi mogli in smeli biti na strani španskih nacionalistov. Tu gre za načela, radi katerih se vojna vodj. In to je razlog, vsled katerega smo na strani španskih nacionalistov. Kot nacionalisti ne moremo drugače. Želimo Španiji, da bi se razvijala in da bi bila močna prav tako, kakor to želimo in delamo ko se borimo za procvit naše države iti našega naroda.
Očitek, da smo »fašisti« nas ne vznemirja, ker vemo, da beseda fašist pravzaprav nima jasne vsebine in da je to le psovka, ki je nujen izraz politične nestrpnosti naših »prijateljev«.
Vkljub temu smatramo potrebno, da se pomudimo pri fašizmu. Odklanjamo, kar je pri njem negativnega. Priznamo pa njegov ogromni pomen in misijo. Pri vsej svoji slabosti, ki jo je zlasti izkazal na zunaj, da je prinesel velik nemir in dvom v mirno bodočnost Evrope, moramo priznati, da je, izvedel ogromno delo, in sicer preporod onih narodov, ki so se oprijeli njegove ideje. Anacionalni liberalizem in internacionalni socializem oz. komunizem sta že pretila, da razkrojita in uničita evropske narode (primer Italije, Neme je, Grčije ...)
Jn tu ima toliko napadani, fašizem zaslugo, da je obnovil nacionalno in domovinsko čustvo. S tem je rešil evropsko kulturo od propada
in barbarstva, ki bi ga prinesla s seboj komunizem in liberalizem.
Jasno je, da nismo absolutni pristaši fašizma, kakor nas klevetajo naši »prijatelji«. Odklanjamo politično nestrpnost, ki jo je uvedel fašizem in k.i je tudi pri nas že pognala korenine in rodila bujne sadove. Smatramo pa, tia je fašizem manjše zlo, kakor barbarski komunizem.
Tega niso uvideli oni, ki so poklicani, da vzgajajo in vodijo javno mne-
Tako se je zgodilo, da je naše časopisje tendenčno in nepravilno poročalo o poteku španske vojne. Zapeljano od lokalnih političnih borb ni moglo drugače kakor da je preneslo isto merilo na španske politične zadeve in
da še danes motri evropsko politično situacijo z ozkogrudnega in zaslepljenega provincialnega stališča.
Sicer je to poglavje zase in ni tu mesta, da o njem razpravljamo. Predvidevamo pa posledice, ki morejo iz tega nastati in pred njimi opozarjamo vse one, ki imajo v tej stvari kaj odločilne, besede in vpliva.
Da se vrnemo na špansko vojno! Za nas je stvar bila od vsega početka jasna in pri tem nismo mešetarili s svojimi načeli. Upamo, da se bo španska vojna kmalu zaključila in da bo po njej španski narod mimo in neodvisno delal za svojo bodočnost.
Cesarsko-kraljevi ...
Stare nekdanje veličine počasi umirajo. Vsem onim, katerim so vzori, se krči ob taki priliki srce, posebej še zato, ker današnja mladina nima več pravega razumevanja za vse to, kar je bilo. Najbrže ne veste, da je umrl 30. decembra 1936. na svojem ogerskem veleposestvu Altenburg, 80 - letni avstrijski nadvojvoda Friderik, ki je bil med svetovno vojno vrhovni poveljnik avstro - ogerske armade. Da ne bi ta dogodek, ki je presunil vse avstro-ogerske legitimiste, ostal neopažen v slovenski javnosti, je »Slovenec« v svoji številki dne 30. januarja 1937. objavil daljši nekrolog. Ne moremo ga sicer priobčiti v celoti, vendar bomo posneli par važnejših mest. »Njegov oče je bil nadvojvoda Karol Ferdinand, drugi sin nadvojvode Karla, slavnega zmagovalca pri Aspernu. Nadvojvoda Albrecht, ki je umrl leta 1895. in ki je 1. 1866. pri Custozži premagal Italijane, pa je bil stric rajnega nadvojvode«. Ko nas »Slovenec« tako lepo' uvede v genealogijo avstrijskih nadvojvod (pravili so jim tudi erchercog) pa nam še pojasni, da je mladi Friderik »kar naglo prehodil različne vojaške stopinje in že leta 1889. je bil poveljujoči general 5. armadnega zbora v Požunu.« Veste, to je Bratislava, v nekdanjih dobrih časih pa so pravili Požun, po slični ogerski spakedranki imena tega slovaškega mesta. Ko je pa Friderik s 33 leti postal general, pa še ni bilo konec njegovega napredovanja. Med svetovno vojno je postal, zato ker je bil najstarejši armadni nadzornik, vrhovni poveljnik vseh vojaških sil monarhije. Bilo pa je po »Slovencu« »njegovo vrhovno poveljstvo med vojno bolj navidezno«. Kljub temu pa je Avstrija vojno izgubila in nadvojvodo Friderika vidimo v Švici. »Črez tri leta se je preselil na Ogersko, kjer je odtlej živel le upravi svojih dveh obširnih veleposestev, ki sta mu še ostali od neizmerne dediščine po svojem stricu nadvojvodu Albrechtu. Rajni nadvojvoda Friderik je imel nekoč 154.672 hektarjev zemlje v 55 ekonomskih okrajih, 144 majerij in 45 gozdarskih revirjev.« Ker pa je nadvojvoda svojčas zamudil priliko, da bi bil svojo velikansko bogatijo zapustil za kake kulturnoverske ustanove, je žalibog vsled agrarnih reform skoraj vse izgubil. Kljub temu, da je žalibog skoraj vse izgubil, pa bo njegov dedič, kakor piše »Slovenec« njegov sin Albrecht.
Mislimo, da bi bil vsak naš komentar odveč in nepotreben.
Vprašam: kdo je, ki se je povzpel najvišje? Kajti jaz se hočem povzpeti še višje.
Walt Whitman.
Primili smo ovo zanimljivo pismo ko je objavljujemo bez ikakve izmene i bez komentara.
—	Op. ur.
Prvo sam se iznenadio kada sam video s kim se vi tamo morate boriti. Doduše, imamo i mi, ovde u Zagrebu, fanatika sa kojima borba nije laka ali čovek od ugleda če se, ipak, čuvati da ne postane poznat kao prononsirani frankovac. Kod vas, medutim, u katoli-čkom logoru kao da je znak pravovernosti kada čovek divlje mrzi sve ono što nije klerikalno. Ja sam dosada mi-slio da u toj vašoj borbi ima bar nekog traga tamjana ali sam se uverio da toga nema: »vrag« se i kod vas progoni bez tamjana ...
Ali, više nego to me je iznenadila či-njenica da nacionalisti u svojoj borbi ne mogu računati na podršku bilo kojih velikih novina izuzev u lokalnom »traču«, a taj se, kao što sam primetio, vodi više iz tradicije. Ne bi imale novine šta da pišu kada ne bi mogle da razvesele svoje čitaoce kakvom novošču iz logora »liberalaca« odnosno »klerikalaca« ... Ali, u ideološkoj borbi su nacionalisti usamljeni. Rekli su mi da u Ljubljani pošto je dva nacionalna dnevnika: »Jutro« i »Slovenski Narod«. Neobično sam se prenerazio (to je najbolji izraz) kada sam ih izvesno vreme • sistematski či-tao. S moje Strane, ne mora niti nacionalista da bude pristalica generala Franka: ali, normalan človek če očeki-vati da če »nacionalan« dnevnik, u tom pitanju, biti bar objektivan. Medutim, ono što o Španiji donosi »Slovenski narod«, mogao bi donositi i svaki komuni-stički list — a i donosi jer »Narod« citira skoro samo takve. To još nije sve. Oba ova »nacionalna« lista prosto se utrkuju koji če doneti više oduševlje-nih vesti o »napretku« Sovjetske Rusije. Kada se zna kako, ustvari, izgleda taj »napredak« i ko proizvodi te vesti, mislim da če se razumeti kada velim da sam bio preneražen ovakvim postupa-njem »Jutra« i »Slovenskog naroda«. Propaganda za SSSR sprovodi se tačno prema uputama Kominterna: obično su to male vesti na zabavnoj i »poučnoj« strani, bez ikakve tendence naoko -—a ko bi takvu tendencu i srneo pretpo-staviti na takvom mestu! — i verujem da deluje baš zato. Govorio sam sa nekim mojim prijateljima u Ljubljani o tome pa su slegli ramenima: »Nije ništa novo što vi tu nama pričate, to mi več odavno znamo. Ali, mi, mladi, ne mo-žemo u tim listovima plasirati ni svoje najskromnije članke a kamoli da može-mo uticati na održanje pravca.« U tom pogledu sam bio svedok neverovatnih stvari. Pre izvesnog vremena je »Jutro« donelo novelu mladog pisca: iako medu mladim nacionalistima ima veoma ta-lentovanih književnika, »Jutro« je donelo novelu — poznatog komuniste, ve-čitog bukača na svih univerzitetskim demonstracijama! Da bi stvar bila još lepša, treba napomenuti da nekoliko mladih nacionalista nalaze izvesnu zaradu radeči kod — klerikalnog »Slovenca«!' Apropo »Slovenec«; možemo se smejati njegovim velikim naslovima preko cele prve stranice kojima se »katolički narod« obaveštava — da je sveti otac papa ozdravio ili, možda, da ima kijavicu, moram priznati da mu ne mogu poreči doslednost: bez obzira na napredak, na mišljenje sveg ostalog sveta ili na bilo šta drugo, on donosi samo onakve vesti, ili bar samo u takvom obliku, ko je su u skladu sa njegovom ideologiom. Dobro bi bilo kada bi se i drugi listovi, u pogledu te doslednosti, ugledali na njega.
Priznajem, da sam dosada, kao i večina mojih prijatelja, mislio da je vaša borba mnogo lakša jer da raspolažete i pomoču velikog dnevnika. Ali, danas vidim da je vaša borba možda još i teža nego naša jer ne patimo toliko koliko
vi	usled provineiskog duha. Meni se, naime, čini da su ovakve prilike kao što sam opisao moguče samo u sredini gde se svaki pukušaj koji bi hteo da .unese
novog shvatanja tumači kao bogoliulni-čki napadaj »današnje« omladine na časne starine koje su tabu. Jer, ne mogu da verujem da ovo sve omladina može mirno da gleda ako več, iz te pro-vinciske težnje da se po svaku cenu oču-va »vodeči nacionalni dnevnik« —: koji več davno nije više nacionalan, široka javnost mirno gleda njegov današnji pra-vac. Meni se čini da je nacionalnom logoru u Dravskoj banovini potreban dnevnik koji če svoj zadatak ispunja-vati i drukčije nego beskonačnim i jalovim polemikama sa »Slovencem«. Više nacionalnog duha u celom listu i manje lokalne polemike!
Zagreb	Marko	Žuč
BRZOJAVNA RAZREŠITEV
Brzojavno je bil razrešen službe br. Miloš Prelog, mestni učitelj v Celju. Navada je, da se učitelj ne razreši, dokler ni prišel zanj namestnik. Na mestni narodni šoli v Celju, kjer je br. Prelog služboval, manjkajo tri učiteljske moči. V dveh skupnih razredih se tlači mladina, ki pripada ločenim razredom. Brat Prelog je službeno izvrstno kvalificiran, je pod-načelnik Sokolskega društva v Celju in ima prednjaški izpit ČOS in SKJ. Premeščen je v gorsko vas Svetje nad Celjem.
(Celjska »Nova doba«, 12. II. 1937)
TUDI KVALIFIKACIJA!
Občina Sv. Štefan pri Šmarju je razpisala mesto občinskega delovodje. Prednost imajo organisti.
SVETOVNA DEMOKRACIJA
Nekako ob istem času so vlade Francije, An. glije in Japonske odobrile prave astronomske številke za svoje oboroževanje. Kaj pravi svetovna »demokracija«? Naslednje: Francija se mora oborožiti, ker se tudi Nemčija oborožuje; Anglija se oborožuje, da bi ohranila svetovni mir; a Japonska se oborožuje, ker jo sili v to njen nenasitljivi imperializem. Naš komentar: »o!«
GVOZDENA DOSLEDNOST
U Zagrebu je osnovano deoničarsko društvo »Technische Union«. Članovi upravnog odbora su vodi zagrebačkog »Zbora«. Jcdan član statuta odreduje da se deo čistog dobitka ima upo-trebiti za pomaganje oinladine »Zbora«. Akcio-ni kapital iznosi 500.000.— dinara. Na pretsed-nika i ostale članove uprave otpada 50.000.—. Ostatak od 450.000.— na g. Danica. G. Danic se ranije zvao Diamantstein i otsedeo je dve godine zatvora zbog učestvovanja u priprema-nju komunstičkog prevrata posle ujedinjenja.
KAKO MALI DOKICA ZAMIŠLJA STANJE NA NAŠIM UNIVERZITETIMA
Povodom našeg prošlog uvodnika, gde smo uzgred pomenuli i stanje na našim univerzi-tetima, primili smo strašno uzrujano pismo nekog našeg »prijatelja« iz Zagreba u kojem nas »obaveštava« o »pravom stanju«. Evo kako to izgleda. U Beogradu: »Tamo vode riječ demokrate Davidovicevi, pa u novije vrijeme nešto JRZ i marksisti. Ono drugo su sve ma-njc grupice.« U Zagrebu: »je večina starčevi-čansko - (ili ako hočete frankovačko -) klerikalna — pa HSS i SDS uz neke vajne jugosla-venske (Jef tičev.) grupice.« U Ljubljani »igra-ju glavnu ulogu pristaše Koroseca (SL stranka) i propala stranka JNS ili jugoslavenski Jcftičevei.. .«
Vidiš, vidiš, a mi smo to sasvim drukčije zamišljali . . . Ništa zato. Ko se na vreme po-kaje, pola mu se prašta. U svakom slučaju, najlepše zahvaljujemo ovome lafu na dragocenim informacijama.
nje. Ako so pa spoznali to preprosto resnico, jo niso hoteli priznati javno in jo uporabiti radi malenkostnih in kratkovidnih političnih računov.
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Naie mUlU.- Uredništvo in uprava: Ljubljana, Groharjeva cesta ?//.; iek. račun štev. 17.120. - Za konzorcij in uredništvo odgovarja: Stane Klemenc, c and. iur.
Tiska Tiskarna Slatnar, d. z o. z., Kamnik (Vodnik in Knez).