DEŽ
Tone   Pavček
To je tisti dež, ki ga imava rada, nežen in svilen pada, pada, pada
na vasi in grič pota in poljane, pa na žejno cvetje, na odprte rane.
In hladi, hladi, kar hladiti da se; vse za lepše dni, vse za boljše čase.
Nama ni hudo; a bilo bi ljubo, da omoči ustne, suhe od poljubov,
da vso noč rosi na vzbrstelo cvetje, da ostane živo notri čez poletje. —
O j, nikar besed! Saj se imava rada, saj je najin dež, ki zdaj pada, pada
in vse poje z nama dež in grič in njiva, ko v rdečem čolnu v zlat pristan drsiva.
52   Naša sodobnost
817