J Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. |
Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno.
Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
štev. 2.
V Ljubljani, 31. januarja 1927.
Leto XLIV.
VSEBINA: Vinogradnikom in kmetijskim podružnicam v svarilo! - Našim podružnicam - Uvoz umetmh gno l ote^ Dobava semenskega krompirja. - Uspehi s krompirjem „Alma". - Našim kmetovalcem! - K vpeljavi m P"^0^"1"^^^ - Varčujmo tudi pri oranju! - Kaj je najvažnejše za uspeh in dobickanosnost nase živinoreje? - Pokladaj živini zi vinsko sol in poklajno apno! - Varstvo in zdravljenje govedi proti kužnemu mozoljcas emu izpuščaju - FokrajinsKa vinska razstava v Ptuju. - Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. - Kmetijsko šolski vestmk. - Dopisi. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Uradnedne vesti. — Irzne cene. — inserati._
Vinogradnikom in kmetijskim podružnicam v svarilo!
Po Sloveniji hodijo tudi letos od vasi do vasi razni agenti in drugi posredovalci, ki ponujajo modro galico različnih znamk. Kmetijska družba zato opozarja vse vinogradnike, zlasti pa svoje podružnice, da si je ona za letos že po ugodni ceni priskrbela zadostno množino najboljše modre galice znamke „IVfarengo", 99/100% čistote, tako da v Sloveniji ni treba posredovanja agentov iz tujih držav. V pogledu na kakovost galice opozarjamo ude na tozadevni strokovni spis gospoda inž. Jakoba Turka v 4. številke »Kmetovalca" 1. 1926. „0 kakovosti modre galice". Galica, ki jo je naša družba kupila, je zajamčeno suha, lepo kristalizirana, 99/100% čista, ter popolnoma enakovredna angleški najfinejši ga-lici ali pa italijanski znamki „Montecatini". Iz teh vzrokov svari družba vse kmetijske podružnice po vinorodnih krajih, naj nikakor ne nasedejo vabam neodgovornih in nezanesljivih tujcev ter naj zaupljivo prijavijo svoje naročitve tudi letos pri Kmetijski družbi v Ljubljani, oziroma v Mariboru, Meljska cesta 12.
Našim podružnicam!
S prestopom v novo leto je pričeti podružnicam tudi z novim poslovodstvom in računovodstvom. V ta namen je družba razdelila podružnicam že lansko leto potrebno tajniško in blagajniško knjigo, v katere je treba sedaj točno zapisavati vse tekoče posle in račune. Podružnični odbori naj sedaj sklicujejo sestanke podružničnih članov, da se pogovore vse nujne gospodarske zadeve, ki se tičejo priskrbe potrebnih semen in gnojil za pomladno setev, poizkusov z novimi vrstami semena in umetnega gnojenja itd. Na spored je spraviti tudi vprašanje prihodnje Kmetijske razstave v Ljubljani, katere se imajo povodom 160. letnega jubileja Kmetijske družbe udeležiti s svojimi pridelki tudi njene kmetijske podružnice iz raznih delov naše dežele. Pokažimo, da napredujemo in kako daleč smo prišli pri raznih panogah našega kmetijstva!
Uvoz umetnih gnojil otežkočen.
Naša dežela je navezana na uvoz umetnih gnojil iz inozemstva, zlasti kalijevih gnojil, ki jih doma nimamo, in Tomasove žlindre, ki se je med fosfat-
nimi gnojili najbolj priljubila in udomačila. Ta uvoz je sedaj v nevarnosti. Dobili smo pravilnik od strani poljedelskega ministrstva, ki vsebuje glede uvoza umetnih gnojil tako stroga določila, da se je naravnost bati ukinjenja dosedanjih kupčijskih zvez in dosedanjega uvoza.
S tem pravilnikom se imajo kontrolirati umetna gnojila glede njih vsebine in vrednosti. Ta zahteva je povsem zdrava in potrebna. Toda pravilnik ima tudi tako trda določila, da jih ne bo mogoče izvajati brez težkih posledic.
Kmetijska družba bo storila potrebne korake, da se ta pravilnik revidira in spravi v soglasje s potrebami prizadetih gospodarjev in z uzancami trgovine z umetnimi gnojili.
Dobava semenskega krompirja.
Kmetijska družba je pripravljena priskrbeti svojim članom nekoliko semenskega krompirja, treba pa je, da se prizadeti gospodarji že sedaj priglasijo s svojimi naročili, in sicer potom svojih podružnic ali pa, če to ni mogoče, naravnost pri družbi. Naročen krompir je treba zaarati, da bo naročitev veljala. Preden družba krompir poišče in naroči, mora imeti potrebna naročila v rokah. Družba zamore priskrbeti le toliko krompirja, kolikor ga je pri njej naročenega in zaaranega. Zato se morejo dotični gospodarji takoj priglasiti. Družba bo skušala letos dobiti sledeče vrste krompirja: Alma in Jubel. Cena krompirju bo utegnila znašati 2 do 3 Din za 1 kg. Ara za vsak kg ima znašati 1 Din.
Uspehi s krompirjem „Alma".
O krompirju „Alma" smo prejeli še sledeča poročila, ki kažejo, da je treba še nadalje delati poskuse s to vrsto krompirja, ker se je po raznih krajih prav dobro obnesla.
Kresnice: Posadil sem 200kg krompirja Alma. Vkljub silno slabi krompirjevi letini v našem kraju, je Alma prav dobro obrodil. Večinoma so tu komaj toliko pridelali, kolikor so ga posadili, nekateri komaj polovico semena. Alma je pa dal 1200 kg. Kako bi obrodil šele v ugodnem vremenu! Krompir je bil večinoma zelo debel. — I. Dolinar.
Zakot pri Brežicah: Vkljub mokremu letu se je jako dobro razvil, bil je debel in zdrav ter dal 12 kraten pridelek. Da bi bilo ugodno leto, bi bil pridelek izredno obilen. — Kmetijska podružnica.
Našim kmetovalcem!
Našim poljedelcem! Skrbite, da ne boste ostali brez potrebnega semenja. Domača semena je treba skrbno očistiti in skrbno odbrati. Jemati je najboljše blago za setev. Reda in snage je treba v žitnici in korenski kleti. Te prostore je treba čez dan po potrebi zračiti. Krompir za seme je treba prebrati in odločiti. Voziti je še gnoj na njive v velike kupe, ki jih je poravnati in potlačiti. Zadnji čas je, da daste orodje in vozove popraviti.
Našim živtna« e|C«.m I Preglejte zaloge krmil, sena, otave, detelje, slame itd., precenite jih in preudarite, kako Vam bo izhajati do prihodnjega pridelka. Računajte s tem, da se zna zima podaljšati, košnja pa zavleči. Ne pozabite na redno po-kladanje soli in klajnega apna, kar je zlasti pri slabi krmi potrebno. Ne odtegujte teletom potrebnega mleka, da ne zastanejo v razvoju.
Mašim g >sipbdmj<>m! Važno je, da skrbite za zgodnja gnezda, za zgodnje koklje in dobre peteline. Sedaj je zadnji čas, da izmenjate in priskrbite dobre plemenske živali. Odberite jajca za valenje
od najboljših jajčaric. Skrbite tudi za čistočo po kurnicah in za pokončevanje kurjega mrčesa, ki se da sedaj najlaže zatreti. Preden koklje nasadite, jih je treba oprostiti mrčesa, kar storite najbolj z mrčes-nim praškom.
Našim sadjarjem i Naročite drevesca za spomladno saditev že sedaj, in sicer le pri znanih in zanesljivih drevesničarjih. Izberite prave sorte za svoj okoliš. Nadaljujte s čiščenjem sadnega drevja. Pri mlajšem drevju pazite na vzgojo vrha. Nabi-rajmo cepiče in gnojimo drevju. Pripravljajmo sedaj pozimi tudi potrebno sadjarsko orodje, lestve za obiranje sadja, košare, jerbase in lese za spravljanje sadja.
Našim vinogradnikom! Spravljajmo t vinograde potrebni gnoj in kompost. S podsajanjem in grubanjem je nadaljevati toliko časa, dokler ni vinograd izpopolnjen. Skrbimo za kolje in že sedaj tudi za trtni material. Čas režnje se bliža. Pripravimo se tudi nanjo.
K vpeljavi in pridelovanju hmelja.
Ni je panoge v našem kmetijstvu, o kateri bi se sedaj toliko razpravljalo, kakor o hmeljarstvu. Vse drvi za njim, vse se ga hoče poprijeti, povsod ga hočejo ustanoviti, povsod se delajo in se bodo delali poizkusi — pa to ne le v Sloveniji, nego tudi v drugih pokrajinah naše obsežne domovine.
Ne bo torej odveč, ako o hmeljarstvu spregovorimo nekaj resnih besed, ako razložimo svoje utemeljene nazore o bodočnosti hmeljarstva.
Hmeljarstvo je bila in je še aktivna panoga našega kmetijstva, ki je pripomogla hmeljarjem do precejšnjega blagostanja — vendar pa ta vir ni stanoviten, ni nam zagotovljen za vse čase. Hmeljarstvo je podobno igri na borzi — dobivaš, pa tudi izgubljaš — le skrajna previdnost, vsestranska pre-udarjenost in marljivost te obvaruje škode.
Ni vse ziato, kar se sveti!
Oglejmo si torej nekoliko svetle in temne strani hmeljarstva.
Najsvetlejša stran hmeljarstva je gotovo hitra prodaja pridelanega blaga proti takojšnjemu izplačilu prodajne vsote, ki so bile v pretečenih letih precej lepe in visoke. Ta hitra prodaja pa hmeljarju ni nikakor zagotovljena za vse čase. Vobče je znano, da se kmetovalec kmalu nauči hmelj pridelovati — a veliko težje je s prodajo hmelja. Razumen hmeljar se pa tudi tega nauči v teku let.
Katere so pa temne strani hmeljarstva? Tu je treba pred vsem navesti visoke investicijske stroške, katere zahteva umno hmeljarstvo. Ne zadostuje torej, ako si zasadiš njivo s hmeljskimi sadeži, skrbeti moraš še za marsikaj drugega. Pred vsem pride v poštev pravilno sušenje pridelanega blaga. Pravilno urejena hmeljska sušilnica s prepotrebnimi
stranskimi prostori povzročuje največje stroške. Koliko škode so v minuli sezoni trpeli hmeljarji-začetniki samo zaradi nepravilnega sušenja! Mnogo hmelja je bilo na ta način, četudi ne popolnoma pokvarjenega, vendar zelo oškodovanega po kakovosti.
Nadalje je treba upoštevati velike stroške za hmeljske droge, za gnoj in prepotrebno obdelovalno orodje itd. itd.
Največje strašilo za hmeljarje je pa vsestransko drvenje za hmeljarstvom, nepremišljena razširitev hmeljskih nasadov — pa ne le v Sloveniji in Jugoslaviji, nego v vseh državah, v katerih se sploh pečajo s hmeljarstvom. V najnovejšem času hoče tudi Italija pričeti s hmeljsko kulturo.
Svetovne nadprodukcije se nam je najbolj bati.
Nam Savinjčanom dela že Bačka s svojimi obsežnimi nasadi prav občutno konkurenco.
Ker mora naša država devet desetin pridelanega hmelja spraviti čez mejo v druge države, moramo skrbeti in si ohraniti zanesljive odjemalce. V tem oziru pride za nas pred vsem Nemčija v poštev. Kakor hitro bo ta država proizvajala toliko hmelja, kolikor ga sama potrebuje, potem bodo prišli za nas zopet časi, ko za naš hmelj ne bomo — ali pa le prav težko — našli odjemalca, ki pa bo po lastni volji narekoval cene. Neprodan hmelj bo zopet ležal po naših skednjih, kozolcih in parnah po več let in nejevoljni bomo, kolikorkrat ga bomo zagledali. Tudi marsikatero kletev je in bo moral ubogi hmelj prenesti in s srdom bo izruvan iz zemlje in nadomeščen s krompirjem, koruzo ali s čim drugim.
Taki časi so že bili — in bodo gotovo zopet prišli.
Razen svetovne konkurence se je hmeljarjem bati še drugega strašila — in to> so
razni živalski in rastlinski škodljivci
hmeljske rastline.- Peronospora, stenice, uši, pajki, škržati, bolhači, ogrci, krtice itd. itd. — vse to gloda in nam hoče uničevati vir blagostanja — hmeljsko rastlino. Vsem tem škodljivcem se pa obilokrat pridružujejo še vremenske neprilike: toča, nevihta, megla, mokrota, itd.
Kar je pa enemu v škodo, to je drugemu v korist. Brez peronospore v Nemčiji v letih 1924., 1925. in 1926. bi ne imeli za naš pridelek tako lepih cen. Pa kaj to, ko nam je peronospora v navedenih letih tudi vzela poznejši hmelj in so se prvi znaki bolezni lani kazali tudi že na golding hmelju.
Čehi so se dosedaj ponašali, da se peronospora ni lotila njih nasadov — a v zadnji številki „Saazer Hopfen-u. Brauer-Zeitung" piše inž. Blatni, da so se prvi znaki peronospore leta 1926. kazali tudi na češkem hmelju, dasi to ni bilo javljeno.
Skupina dijakov srednje kmetijske šole v Mariboru na pouč
ček (X), poslovodja Hmeljarskega društva v Žalcu, na desno
Kaj nas čaka, ako se sploh ne ustavi širjenje peronospore? — Svetovno hmeljarstvo je torej ogroženo in stojimo hmeljarji morda pred katastrofo. Zadela nas bo morda ista usoda kot vinogradnike.
Kaj nam je storiti? Ali naj otmpavamo? Ne! Savinjčani gojimo že čez 50 let hmeljarstvo in si ga bomo skušali ohraniti tudi za bodočnost.
Da se bo pa to nam in našim najbližjim sosedom posrečilo, se moramo držati
naslednjih zlatih naukov:
1. Prizadevajmo si hmeljarji, da bomo pridelovali le prvovrstno blago — najizvrstnejši hmelj. Iz-gojujmo potom pravilnega gnojenja le težek — na „lupulinu", t. j. hmeljnem grenčecu bogati hmelj. Tako blago bo našlo vedno kupca in se bo plačevalo po primerni ceni. Kdor nima prepričanja, da bo vzgojeval prvovrstno blago, ta se naj nikar ne poprime hmeljarstva.
Glede pravilnega gnojenja se pa morajo naši hmeljarji in kmetovalci še prav mnogo učiti.
2.	Smatrajmo hmeljarstvo kot prvo in najimenitnejšo panogo našega kmetijstva in dajajmo mu pri obdelovanju zemlje prvenstvo, to se pravi, hmelj je prvi in potem pride šele vse drugo.
3.	Naši hmeljski nasadi naj bodo vrtovi. Uničujmo v njih plevel z največjo marljivostjo in doslednostjo.
4.	Vsem živalskim in rastlinskim škodljivcem hmeljske rastline se postavimo v boj z vsemi znanimi in izkušenimi sredstvi. Zasledujmo in uničujmo jih marljivo in dosledno.
5.	Upoštevajmo vestno vse druge nauke umnega hmeljarstva glede obiranja, sušenja, basanja in prodaje hmelja ter oklenimo se vsi edine strokovne organizacije, t. j. Hmeljarskega društva za Slove-
nem zletu v Savinjsko dolino. Sredi stoji nadučitelj Petri-prof. inž. Vinko Sadar (XX), ki je vodil ekskurzijo.
nijo s sedežem v Žalcu in delujmo po njegovih navodilih.
O navedenih sredstvih v ohranitev hmeljarstva kot najizdatnejšemu viru ljudskega blagostanja je imel podpisani 1. 1926. 31 predavanj v različnih krajih Slovenije. Zborovanja so bila vsa prav dobro obiskana. Dal Bog, da bi se podani nauki tudi upoštevali!	Nadučitelj Petriček.
Varčujmo tudi pri oranju! f
Živimo v času gospodarske krize, ki tare posebno močno naš kmetski stan. Treba je, da skrbno pregledamo svoje kmetovanje in da poiščemo, kje bi se dalo kaj prihraniti in kje bi se dal še kak dinar iztisniti iz gospodarstva.
Marsikdo si bo moral na pomlad nabaviti nekaj novega orodja. Vprašati se je treba, ali si naj kupi m©v železen plug ali naj si da starega popraviti.
Veliko se je že pisalo in priporočalo takozvane univerzalne Sackove pluge, a vkljub vsem priporočilom ne morejo prodreti ti plugi na naše male kmetije. Izgovor, da je tak plug le za veleposestnike, ne drži; da je predrag, tudi ne, ker so leseni primeroma še dražji, ker se prej pokvarijo; da je pretežak in neokreten tudi ne; ampak eno je, kar mu jemlje veljavo, in to je, ako ne znamo z njim ravnati, res ne dela dobro. Temu se pa v par urah lahko vsak privadi. Poznam posestnike, ki so prodali take pluge, ker niso znali z njimi prav ravnati in ker so imeli neprimerne deske za dotično zemljo.
Poglavitno pri Sackovih plugih je sledeče:
1.	Izberi si plug, ki bo pripraven za tvojo zemljo. Ako imaš težko zemljo-, vzemi plug z ožjo in daljšo desko, ako imaš pa rahlo zemljo, si izberi plug s krajšo in širšo desko.
2.	Ako imaš majhno posestvo-, lažjo zemljo in slabšo živino, vzemi manjši in lažji plug št. 5., 6., 7., ako pa imaš večje posestvo, težjo zemljo in močno živino pa plug št. 7., 8., 10.
Sedaj pa poglejmo še gmoten dobiček od Sa-ckoivega pluga. Ako orjemo z navadnim domačim plugom, morata navadno dva orati, dočim dela s Sackovim plugom lahko en sam.
Računajmo malo posestvo s 5 ha njiv, ki se v enem letu dvakrat preorje. Ako orjemo 1 ha 2 dni, kar se ravna po zemlji in po živini, ootem rabimo za pravo obdelovanje (5 X 2) 10 delovnih dni, za drugo preoravanje zopet 10, skupaj v enem letu torej 20 dni oranja.
Ako moramo plačati hlapca ali dninarja, ki gospodarju pomaga. 20 Din dnevno, računano s hrano vred, potem znaša to v enem letu 20 X 20 = 400 Din na leto, v 10 letih 4000 Din, tako- da se tak plug iziplača že v par letih. Pri lesenem plugu moramo vedno nositi s seboj kako orodje, sedaj1 pade vunkaj zagvozda. sedaj kak žebelj, enkrat sili na levo. enkrat na desno, doči-m nimamo pri železnem plugu tega dela. S ključem, ki je na olueu. pritrdimo vijake. Ako nam pa sili -plug na levo- ali desno>, si oa zopet lahko pomagamo z dotično pripravo na plugu.
Nisem nasprotnik lesenih plugov, nisem arrent. ki bi delal reklamo za to ali ono orodje, ne, ampak kar je preizkušeno in dobro, je vrednoi, da se priporoči. Res je danes trda za denar, ampak dobro orodje, posebno- pa plug. ki ga uporabljamo od zgodnje spomladi do o-Ozne jeseni, nam ne sme biti predrag. Čuditi se je eosoo-darjem. k' so drugače napredni, sebe in svoio živino pa mučiio s slabim plugom, zraven na bi še lahko ne-kar prihranili na stroških in na delovnih močeh, ki jih poleti tako zelo primanjkuje na kmetih.
F rane Vide, kmet v Žvabovem.
Kaj je najvažnejše za uspeh in do-bičkanosnost naše živinoreje?
Najvažnejša je pravilna vzreja mladih živali. V mladosti, v dobi rasti in razvoja, nam je mogoče, da napravimo iz živali to, kar želimo. Edino v mladosti, v dobi prvega razvoja ima človek to možnost, da poseže s svojim umom v zagoneten in čudežen ustroj- živalskega organizma, katerega lahko oblikujemo povsem po svoje. To dejstvo so- že več kot
pred 100 leti spoznali Angleži, ki so s smotreno vzrejo in s plemenjenjem ustvarili pasme, ki slove po vsem svetu kot najboljše. Po vsem svetu so znani angleški konji, angleško shorthorn-govedo, angleški jor-kshire - prašiči in angleške down - ovce. Ali nas ne vzbuja ta primer, da tudi mi izkoristimo čudežno moč narave, da ustvarimo in vzredimo živali, ki bodo dobičkanosnejše, ki nam bodo "dajale več in boljših užitkov in tudi več denarja?
Da dosežemo ta najvažnejši gospodarski cilj, je v živinoreji začeti pri temelju, pri vzreji.
Vsako živo bitje ima to lastnost, da raste samo do gotove dobe starosti. Če to dobo zamudimo in mlado žival zanemarimo, je vse naše poznejše prizadevanje in tudi najobilnejše krmljenje zaman. Za-raditega je že naš rajnki predsednik Kmet. družbe, g. Pire, poudarjal vedno in povsod, da mora žival v dobi enega leta doseči polovico teže povsem odrasle in razvite živali. Kako bomo to dosegli? Predvsem, ako poskrbimo za nemoten in nepretrgan razvoj mladi živali. Reden in nemoten razvoj pa je mogoč samo na podlagi pravilne vzreje. Kmetovalci-živinorejci, obrnite torej vso svojo pozornost in skrb vzreji telet! Vzreja teleta naj bo smotrena in — rekel bi — miselna in ne prepuščena sama sebi, slučaju in malomarni služinčadi. Vsa toli'važna tozadevna navodila najdete v knjigi, ki je izšla pred kratkim in jo je spisal kmet. svetnik g. Rohrman; Zbirka kmetijskih naukov.
V	vseh živinorejsko naprednih krajih se je že zdavnaj opustil ta največji in najusodepolnej-ši ne-do-statek naše živinoreje, da bi dobivalo tele mleko samo do 3. ali 4. tedna in da bi se potem moralo preživljati samo z raznimi napoji in sladkim seno-m. Kdor pri nas še na ta način vzreja teleta, ni živinorejec in naj ne toži zaradi slabih uspehov. Jasno je, in to lahko uvidi vsaik umen kmetovalec, da mora tako- vzrejeno tele zaostati v razvoju, da razvoj za-držimo najmanj za eno leto in da moramo potem krmiti žival eno leto zastonj.
V	Simentalu . v Švici dajejo teletom mleko do enega leta st?ro«<i iu zaraditega vzredijo tamkaj tudi slovito rumeho-lisasto simentalsko govedo, ki je vsled zgodnje zrelosti, naglega razvoja in zarod-nih oblik znano no vsej Evropi. Ako hočemo tudi pri nas doseči nagel in dobičkanosen razvoj teleta, da.i-,tno mu mleka vsaj 3 mesece, dajmo mu mleko v primerni ob'iki in odstavliajmo pravilno. Na ta način bomo dosegli, da nam bo žival na pr. eno leto prej zrasla, da bo boljša za vse užitke — za mlečnost in meso — in da bomo prišli eno leto nrei do denarja.
Fr. Wernig, Laško.
Pokladaj živini živinsko sol in poklajno apno!
Krma, ki jo pokladamo živini, vsebuje redkokdaj dovolj rudninskih snovi, ki so potrebne za razvoj in prehrano- živalskega telesa. Tudi letos ne dobiva v krmi dovolj rudninskih snovi za svoje telo, kar nam dokazujejo mnogi slučaji kostolomnice. Ta bolezen ni nič drugega kakor viden in svarilen zgled pomanjkanja gotovih soli v krmi.
Zimski čas in hlevsko krmljenje sta najbolj I epasna, da se pojavlja kostolomnica pri živini. Zato
je zelo važno, da skrbijo živinorejci v zimskem času za zadostno množino rudninskih snovi v krmilih. Treba je, da skrbijo za reden pridatek živinske soli in poklajnega apna.
Živinska sol je posebno važna za vse prežvekovalce. Vsakemu je znano, kako rada ima goveja živina sol, še bolj pa ovce. Ako bi manjkalo sploh vsake soli v krmilih, bi ta nedostatek lahko povzročil tudi pogin živali. Sol pospešuje tek in prebavo ter zvišuje mlečnost. Slabo, manj okusno krmo napravi sol bolj tečno in okusno. Na splošno vzeto potrebujejo živinsko sol poleg prežvekovalcev tudi ostale domače živali.
Zraven soli je tudi poklajno apno velike važnosti za prehranjevanje živine, to pa za to, ker je apno glavna sestavina kosti. Zlasti mlada, breja in mlečna živina mora dobivati v krmi dovolj apna.
Povprečno računamo na glavo in na dan:
a)	za mlečne krave 3—5 dkg poklajnega apna in 2—5 dkg soli;
b)	za teleta in žrebeta !—lVž dkg poklajnega apna in Va—1 dkg soli;
c)	za pujske in jagneta Vi—1 dkg poklajnega apna in V2 dkg soli;
č) za prašiče in ovce 1—2 dkg poklajnega in V-i—2 dkg soli;
d)	za konje 3—4 dkg poklajnega apna in 1 do IV2 dkg soli;
e)	za kokoši 1—2 grama poklajnega apna in 1 do 2 grama soli.
Podružnice in člani Kmetijske družbe, skrbite pravočasno za živinsko sol in za poklajno apno. Družba oddaja poklajno apno v izvirnih vrečah po 50 kg, na drobno pa po najmanj 5 kg. Živinsko sol pa oddaja po Din 225 za 100 kg Ljubljana, z vrečami
(po 50 kg) vred.	Fr. Kafol.
» '
Varstvo in zdravljenje govedi proti kužnemu mozoljčastemu, izpuščaju.
Svojo živino varujemo pred okuženjem s tem, da vodimo svoje krave samo k takim bikom, za katere smo se prepričali, da niso bolni. Dalje ne puščajmo v času, ko ta kuga vlada, tujih ljudi, prekupčevalcev in drugih v svoje hleve, ker se bolezen zanese tudi z obutvijo, obleko, rokami itd. Skrbeti moramo nadalje za snago v hlevu. Vsi plemenski biki se morajo pustiti pregledati od živinozdravnika.
Ako vam je živina obolela, naj se krave in te-lice ne pripuščajo-, dokler so bolne, istotako naj se ne puščajo bolni biki, ker s tem se bolezen raznaša po vsej okolici. Bolne živali naj se po možnosti loči od še zdravih, tako da ne pridejo v neposredno do-tiko; jarke in stojišča v hlevu je treba večkrat temeljito razkužiti z vročim lugom, ki mu pridamo po eno žlico kreolina ali lizola na vsak liter vode. Paziti moramo, da sami z rokami in obleko ne prenašamo bolezni od ene živali na drugo. Ako smo kupili kravo ali telico, je ne postavljajmo poprej v hlev, dokler se nismo prepričali, da je zdrava.
Če se je pa bolezen pojavila v hlevu, je treba takoj pričeti z zdravljenjem. Od pravilnega, vestnega in vztrajnega zdravljenja je odvisen ves uspeh. Kot zdravilo se uporabljajo najraznovrstnejša sredstva. Najbolj učinkovito delujejo ona zdravila, ki
ostanejo dalj časa v stiku z obolelo sluznico. Treba pa je, da je tudi njih uporaba enostavna in praktična, tako da lahko vsak živinorejec sam uspešno zdravi svoje blago.
Dobro so se obnesle posebne vrste kratkih sve-čic, ki vsebujejo učinkovito sredstvo. Te svečke se položi v toplo vodo le toliko časa, da se nekoliko omehčajo, nato se prime svečko v roko in namaže z njo sluznico sramnice. Kar še od svečke ostane, se porine kolikor mogoče globoko v notranjost sramnice. Prvi teden dajemo vsak dan po eno svečko, drugi in tretji teden pa vsak drugi dan po eno svečko in na ta način moramo računati, da ozdravimo živali v 3—4 tednih, ako smo pravočasno začeli in nismo čakali, da je bolezen zastarela. Bike zdravimo na isti način, in sicer se svečko razpolovi in odlomljen košček položi kratek čas v toplo vodo, nakar postane mehak in ga moremo s prsti toliko stanjšati, da ga lahko vtaknemo v odprtino žilnjaka. Neomehčane svečke se ne sme uporabljati, ker povzročajo vnetje.
Priporočljivo je tudi, da se 2—3 ure pred za-skokom vtakne kravi in po možnosti tudi biku tako svečico v sramnico oz. žilnjak, ker's tem s precejšnjo gotovostjo preprečimo morebitno okuženje. Komur v hlevu še ni zbolela vsa živna, stori prav, če še zdravim živalim vsaj dvakrat na teden vloži po eno svečico, da jih s tem obvaruje okuženja. Pač pa svarim, da bi se zdravilo visoko breje krave, ker se je pokazalo, da v tem primeru rade zvržejo. Istotako naj se ne zdravijo take živali, pri katerih se je bolezen razširila globoko na notranje dele spolovil. ker so taki primeri skoraj neozdravljivi in tvorijo stalno nevarnost za razširjanje bolezni. Zatorej' k mesarju s takimi kravami! To pa zamore ugotoviti le izkušen strokovnjak-živinozdravnik, na katerega se je obrniti za svet.
Omenjene zdravilne svečke izdelujejo kemične tvornioe v inozemstvu,'imamo pa tudi dober domač proizvod, kakor je „Plodin", ki ima isto sestavino in ie ravno tako uspešno učinkujoč, je pa pri tem za polovico cenejši. (Glej oglas.) Za zdravljenje ene živali se potrebuje 15—20 svečk. Navodilo za uporabo je zdravilu priloženo in se je treba natančno tega držati, da je uspeh popoln.
Pokrajinska vinska razstava v Ptuju.
v času od 15. do vštetega 17. t. m. se je vršila v Ptuju v veliki dvorani „Društvenega doma" obsežna vinska razstava, spojena z vinsko pokušnjo. Nad 520 vrst raznih vin iz vseh vinskih goric in okolišev mariborske oblasti je bilo razstavljenih. Ker je moral poslati' vsak razstavljalec po 5 tri-četrtinskih steklenic enega vzorca, je došlo skupaj čez 2500 steklenic raznovrstnega vina. Tvrdka Hintze je poleg drugih razstavila tudi svoj šampanjec „Imperial", „Elite sec" in „Diamant" ter nekaj žganja. Razne tvrdke pa škropilnice, male sesalke in druge vinske in kletarske potrebščine.
Vsa razstava je bila prav lično in tudi neoporečno stro-kovnjaško urejena, tako da se je mogel' vsak obiskovalec na podlagi istotako strokovno urejenega kataloga o vseh razstavljenih sortah, količinah in vrednosti istih takoj sam poučiti.
Bilo je veliko vrst mešanega, pa tudi strogo sortiranega vina, med temi največ rizlinga, šipona, burgundca, traminca navadnega in muškatnega silvanca, rulandeca ter od črnih
vrst: Portugalka, burgundec, kabernet in ptičnik (Wildbacher) letnikov od 1885. in 1917. naprej; največ pa letnikov 1921. do 1926.
Dobrota je bila seveda različna in po tem so se ravnale tudi cene. Za mešana od 8—9% vina so se nastavile cene 6—7 Din, za mešana 9/4— 10K pa 7—9 Din, za višealkoholna tudi 10—11 Din. Cena sortiranim vinom je znašala 11, 12, 15, 17 in celo 20 Din za liter. Tem primerno se je razvijala tudi kupčija na razstavi in v kleteh razstavljalcev. Vina so bila v splošnem neoporečne kvalitete, na kar je pazila tudi stroga ocenjevalna komisija, ki je neprikladna vina že pred razstavo izločila. Odlikovani razstavljalci dobijo posebne diplome.
Obisk je bil vse tri dni prav povoljen toliko od strani domačega občinstva kakor tudi stranskih kupcev osobito iz ljubljanske oblasti ter iz Avstrije.
Razstavo je otvoril po nagovoru predsednika te razstave g. M. Brenčiča iz Ptuja g. veliki župan Pirkmajer v soboto dop. ob navzočnosti zastopnikov raznih uradov in korporacij. — Za uresničenje in ureditev te razstave so si stekli največje zasluge g. Brenčič, tajnik g. Sagadin, okr. kmet. referent g. J. Zupane in ptujski meščan in vinogradnik g. Osterberger.
Fr. Gombač.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške.
Vprašanje 4. V naši okolici je po vojni že parkrat poginila po celih vaseh skoraj vsa perutnina. L. 1919., ko se je bolezen prvikrat pokazala, se je opazila pri perutnini na zadnjici kri, sedaj pa krvi ni več opaziti, ampak žival, ki je prej na videz zdrava, se naenkrat oddalji od trope, prične zvijati vrat in v najkrajšem času pogine. Najdejo se tudi živali, ki so poginile na gnezdih. Ali je ta bolezen perutninska kuga ali kokošja kolera? (J. D. v G.)
Odgovor: Bolezen, ki ste jo popisali, zna biti ali perutninska kolera ali pa kokošja kuga. To so dve popolnoma različni bolezni, ki se pa navidez ne dajo razločevati, zato je potrebno, da se preišče kri. To lahko izvrši uradni živinozdravnik na državne stroške. — Za zatiranje perutninske kolere se je dosedaj še najbolj obneslo varstveno in zdravilno cepljenje, četudi ne s tako dobrim uspehom kakor pri mnogih drugih boleznih živali. Perutninska kolera se da torej preprečiti s cepljenjem, ki se pa mora izvršiti le po živinozdrav-niku, ker se v vsakem danem slučaju ne cepi na isti način, kar pa more presoditi le strokovnjak. Razentega je tudi po zakonu dovoljeno samo živinozdravniku cepiti živali. Kokošjo kugo se pa s cepljenjem ne da niti preprečiti še manj pa ozdraviti. — Pustite torej najprej preiskati eno bolno kokoš, da se ugotovi bolezen ter se obrnite za nadaljnje nasvete na uradnega živinozdravnika.	Vet. Arko.
Vprašanje 5. Moja krava je bila že dva meseca breja, pa je zvrgla. Od tega je že mesec dni, sedaj se ji pa izceja iz sramnice na 2 ali 3 dni nekaka bela snov. podobna gnoju, samo da se bolj vleče. Izceja se ji ta gnoj od dneva, ko je zvrgla. Krava je videti drugače zdrava, rada je in ima vedno enako množino mleka. Kako ravnam s kravo po zvrženju? (F. G. v Z.)
Odgovor: Če je krava v drugem mesecu brejosti zvrgla in se od tedaj izceja iz sramnice bela gnojna snov, je to znak. da se po zvrženiu ni dobro očistila. V maternici je namreč ostalo nekaj posteljce, ki je začela gniti. Vsled tega se izceja iz spolovil ta gniloba v obliki bele smrdljive sluzi. To gnitje ustavimo s tem, da mattraico temeljito reakužimo. V tetčaik
vbrizgavajmo dvakrat na dan polodstotno raztopino saneolina. kreolina ali lizola, to je eno kavino žličko na 1 liter vode, in sicer tako dolgo, dokler ne teče čista voda vun. Pri tem pazimo, da pride kavčukova cev lijaka (oziroma irigator) skozi ozki vrat zares v maternico, ker izpiranje nožnice same nič ne koristi. Če je pa to gnitje že bolj zastarelo, tedaj dajte kravo preiskati po živinozdravniku.	L.
Vprašanje 6. Moja dve leti stara kobila se močno poti, in sicer na sledeči način: V hlevu, ki je ponoči zaprt in topel, je žival zjutraj vsa mokra, pa samo na zadnji polovici telesa. Okrog repa pa naravnost vroča. To se ponavlja vsak dan. Tudi pri vožnji se poti. Pri lahki vožnji je samo zadnji del života potan. Pri težjem delu pa ves život. Kaj je vzrok potenju kobile? (I. G. v C.)
Odgovor: Vaša kobila ima skoro gotovo slabotne živce, vsled česar je delovanje krvnega obtoka po žilah nepravilno, zato se tudi poti. Ker je kobila še mlada, je mogoče, da bo ozdravela. Pokladajte ji več zobanja in manj sena; v pitno vodo pa ji dajajte do dve žlici jesiha. Važno je, da skrbite za dobro prezračevanje hleva, ki ne sme biti zatohel in vroč. Mnogo pomaga tudi dnevno skrbno snaženje kože s ščetko, ker se s tem pospešuje obtok krvi. — Za zdravljenje take bolezni je dobro tudi pokladanje arzenika, ki ga pa mora predpisati zdravnik in s katerim je previdno ravnati.
Vet. Arko.
IZ DELOVANJA PODRUŽNIC.5
Kmetijska podružnica Moravče je zborovala dne 28. novembra 1926. Od 60 udov je bilo 18 navzočih. Pri poročilu o delovanju se spominja tajnik smrti večletnega zaslužnega odbornika Ant. Pirnata. Iz računskega zaključka je povzeti, da ima podružnica 5668 Din dolga. Pri nadomestnih volitvah je bil izvoljen v odbor Miha Pirnat. Za delegata sta bila izvoljena Iv. Lovrač in Ign. Tome. Pri slučajnostih se je poudarjala potreba po večkratnih sestankih, po znižanju železniških ta-rifov za prevoz živil ob slabih letinah in po prirejanju kmetijskega pouka.	' ~'r
Kmetijska podružnica Št. Vid nad Ljubljano je imela svoj občni zbor dne 28. novembra 1926. Od 63 udov je bilo 26 navzočih. Odbor je imel 2 seji. Blagajnično stanje znaša 300 Din. V odbor so bili izvoljeni: Alb. Koman načelnikom, Jan. Ježek, Ant. Živalic, Fr. Šusteršič, Jan. Larnpič, Jan. Slapničar in Ant. Štrukelj za odbornike. Za delegata sta bila izvoljena Ant. Štrukelj in Alb. Koman. Sklenilo se je nabaviti škropilnico za škropljenje krompirja proti peronospori.
Kmetijska podružnica Šmartno ob Savi je zborovala 5. decembra 1926. Od 32 udov je bilo 9 navzočih. Poročevalec vnema prisotne, da bi se večkrat v letu sestajali. Podružnica ima z nakupom trijerja še 485 Din dolga. Za delegata je bil izvoljen Ig. Dolničar.
KMETIJSKO-SOLSKI VESTNIK.
Kmetijska šola na Grmu. Ta zavod je preživel v teku svojega 40 letnega obstanka dve glavni dobi, to je doba dvoletne šole, ki je trajala od 1. 1886. do 1. 1910., t. j. 24 let in doba enoletne šole od 1. 1910. naprej. Enoletna šola se je delila v dve šoli, v celoletno šolo in v zimsko šolo. Prva je bila namenjena v glavnem vinarstvu in sadjarstvu, druga pa živinoreji in poljedelstvu. Ta je obsegala dva zimska tečaja. Učenci celoletne šole so lahko nadaljevali svojo izobrazbo tudi še v drugem tečaju zimske šole. S tega vidika je presojati tudi dosedanji obisk šole in sploh njen današnji napredek. Dvoletna šola na Grmu je bila sploh slabo obiskana in se je njen obisk dvignil šele 1. 1910. z izvedeuo reorganizacijo zavoda. To je treba po-
udarjati z ozirom na zadnje letno poročilo, ki navaja, da se je : obisk šole dvignil takorekoč šele od h 1920. naprej in ki jemlje za podlago tej trditvi povprečno število učencev od 1. 1887. do 1. 1920., namesto do 1. 1910., t. j. do vpeljave enoletnega šolanja. Takoj od tega časa naprej se je dvignil obisk šole na sedanjo višino. Z 1. 1926. se ima začeti zopet nova doba za to šolo, in sicer s preuredbo šole v enoletno specialno živinorejsko in poljedelsko šoio. S to preuredbo bo šola zopet nazadovala, ker se ta uredba premalo ozira na dejanske razmere in potrebe našega šolstva in naše kmetije.
DOPISI.
Iz Št. Janža na Dol. Naša kmetijska podružnica je priredila v dneh 21., 22. in 23. decembra 1926. kmetijski tečaj, na katerem je predavalo več strokovnjakov. G. sres. kmetijski referent Ambrož iz Krškega je predaval o ravnanju s hlevskim gnojem in z gnojnico in o uporabi umetnih gnojil. Iz kletarstva je obravnaval ravnanje z vinom, o boleznih in napakah vina s praktično demonstracijo ,,razkisovanje vina"; iz vinogradništva je vzel: obnovitev vinogradov in režnja trt. Sreski kmet. ref. iz Novega mesta g. Fr. Malasek nam je jako poučno predaval o izboljšanju travnikov in pašnikov in o pridelovanju krme na njivah. Prav zanimivo je bilo njegovo predavanje tudi o izboljšanju živinoreje, o vzrokih jalovosti in o vzreji telet. G. adjunkt kmet. družbe Fr. Kafol nam je pa predočil važnost sadjarstva ža Slovenijo in povedal vse potrebno o sajenju in oskrbovanju sadnega drevja v prvih letih in kesneje, o gnojenju in pomlajevanju ter precepljevanju, in sicer v zvezi s praktičnimi vajami. Tudi o boleznih in o zatiranju sadnih škodljivcev nam je marsikaj potrebnega povedal.' Da je bilo predavanje vrlo zanimivo in potrebno, je najboljši dokaz številna udeležba in burno odobravanje. Prav iz srca smo hvaležni naši Kmetijski družbi, ki nam je ta tečaj dovolila, gg. predavateljem za poljudno in res izborno predavanje ter načelniku naše podružnice g. Fr. Majcnu, ki nam je ta tečaj izpo-sloval. Naša dolžnost pa je, da se izkažemo hvaležne s tem, da v dbilnem številu pristopamo k naši kmet. podružnici, ker le z združenimi močmi lahko kaj dosežemo.
GOSPODARSKE STVARI.
Vinski sejm in razstava v Ljutomeru. Krizi našega vinogradništva skušajo razne gospodarske korporacije odpomoči s tem, da prirejajo vinske sejme in razstave. Tako so se vršili vinski sejmi že na veoih krajih in to z boljšim ali slabšim uspehom. V Ljutomeru, središču slovenskega vinarstva, se je pred kratkim sestavil odbor iz zastopnikov gospodarskih organizacij in občine, da pripravi vse za vinski sejm in razstavo v Ljutomeru. Ljutomerski vinogradniki in vinogradska veleposestva so si edini v tem, da treba po taistih vinskih sejmih na raznih krajih začeti z delom tudi v Ljutomeru, ki je po slovesu svojih vin najprimernejši kraj, kjer naj vinski trgovec in gostilničar spoznata dobroto ljutomerske kapljice. Zato so se odločili, da priredijo vinski sejm in razstavo v četrtek, 3. marca 1927., ko bo vino letnika 1926. po prvem pretakanju že čisto. Že zdaj opozarjamo interesente na ta dan. Podrobnosti še sledijo.
Vinski sejm v L.iutomeru dne 3. in 4. marca 1927. Na
vseh vinskih sejmih in razstavah, ki so se dosedaj vršile v območju Slovenskih goric (Središča, Ivanjkovci, Ormož, Ptuj,), so se odlikovala vina iz Ljutomera. Čudno je bilo samo to, da Ljutomer sam kot produkcijsko središče teh odličnih vinskih vrst še ni povabil interesentov, da bi pokusili njegov pridelek
i v kraju, po katerem nosi ime. To zamudo hoče Ljutomer zdaj popraviti. Zato se je sestavil odbor, ki je že prav pridno na delu, ter si je zagotovil za vinsko razstavo in sejm dne 3. marca 1927. že lepo število najboljših vinskih vrst svojega okoliša. Storjeno je tudi vse, da se vzbudi za to prireditev zanimanje naše širše javnosti, posebno strokovnih in trgovskih krogov ter tudi bližnjega inozemstva.
Zatiranje gosenic in krvne uši. Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal na vse občinske predstojnike razglas, s katerim se pozivljejo vsi posestniki in najemniki, da očistijo sadno in drugo drevje, grmovje itd. goseničnih gnezd oziroma njenih zapredkov in jajčec, ter da jih sežgo ali na kak drug način uničijo. Nadalje je zatirati krvavo uš na jablanah, ki se je v zadnjih letih po vsej oblasti močno razpasla. Opuščanje dolžnosti, ki jih ta naredba nalaga občinskim predstojnikom, se kaznuje z globo do 200 Din. Oni posestniki ozir. najemniki pa, ki ne bi hoteli imenovanih škodljivcev na svojih zemljiščih zatirati, se istotako kaznujejo z globo do 200 Din in bodo razentega primorani plačati še stroške za zatiranje, ki se bo v takih primerih izvedlo po občinskem uradu.
Oddaja gozdnih sadik in dobava gozdnega semena v mariborski oblasti. Spomladi 1927. se bodo oddajale iz državnih gozdnih drevesnic v mariborski oblasti gozdne sadike po naslednjih cenah za 1000 komadov: 3 letne smreke, semenke po 90 Din, 4 letne smreke, presajenke po 110 Din, 2 letni črni bor po 80 Din, 2 letni beli bor po 80 Din, 2 letni macesen po 140 Din,
1	letna akacija po 90 Din, 2 letna akacija po 100 Din, 2 letni jesen po 150 Din, 3 letni jesen po 170 Din, 2 letni hrast po 150 Din, 2 letni rdeči hrast po 200 Din, 2 letni kostanj pravi po 200 Din, 2 letni črni oreh po 200 Din, 2 letni beli trn po 150 Din,
2	letni kristov trn po 100 Din, kanadski topol: a) 2 letne sa-jenke po 200 Din, b) nevkoreninjeni potaknjenci po 100 Din, 2 letna črna jelša po 100 Din, vrba (nevkoren. potaknj.) po 100 Din. Navedne cene veljajo pri prevzemu gozdnih sadik v drevesnici. Stroški morebitne pošiljatve se zaračunajo posebej. Naročilo naj se vloži ustno ali pismeno do konca januarja 1927. pri županstvu, sreskem šumarskem referentu ali okrajnem gozdarju. Pri naročilih naj se navede število in vrsto sadik, natančen naslov gozdnega posestnika in pri pošiljanju po železnici ali po pošti tudi železniško postajo oziroma pošto. Priporoča se, da prinesejo naročniki ob prevzemu sadik vreče. O oddaji sadik se bo naročnike pravočasno obvestilo. Pri istih oblastih in v enakem roku se morejo naročiti tudi gozdna semena, katera se naroče skupno za vse prijavnike. —• Za velikega župana: oblastni šumarski referent Urbas s. r.
KMETIJSKE NOVICE.
Mlekarska zadruga v Begunjah pri Lescah. Ob sodelovanju sr. kmet. referenta Jos. Sustiča in odposlanca Zveze slovenskih zadrug Rožeta se je ustanovila v nedeljo, 9. januarja t. 1. nova mlekarska zadruga v Begunjah na Gorenjskem. K zadrugi je takoj pristopilo 20 članov. Upati je pa, da se število članstva najmanj podvoji. Ustanovitev priča, da so maloposestniki iz Begunj in okolice spoznali, da je bodočnost njih gospodarstva v živinoreji, da se pa more živinoreja primerno razviti samo, če je živinorejcem zagotovljeno redno vnovčevanje mleka.	S.
Nov kemijski laboratorij v Mariboru. Nedavno je bil v Mariboru na Trgu svobode št. 3 ustanovljen nov kemijski pre-iskuševalni in posvetovalni laboratorij za potrebe industrije, kmetijstva in trgovine. Ustanovitev novega laboratorija je zahvaliti predvsem privatni iniciativi, ki je uvidela naraščajočo potrebo prizadetih krogov. V ostalem opozarjamo naše cenj. čitatelje na tozadevni oglas „Kemijskega laboratorija za
industrijo, kmetijstvo in trgovino" v inseratnem delu našega lista.
Udeleženke letošnjega gospodinjskega tečaja v Bohinjski Bistrici so prejele od tamošnje kmetijske podružnice 151)0 Din podpore, za kar se najtopleje zahvaljujejo. Voditeljica Hel. Černetova.
URADNE VESTI.
POROČILO
tajništva o delovanju Kmetijske družbe za Slovenijo v 1. 1925., podano na rednem občnem zboru dne 16. decembra 1926.
Na lanskem rednem občnem zboru dne 17. decembra je bilo podano poročilo o delovanju Kmetijske družbe in obračun za leto 1923. in 1924. ter se je obenem izvolila ena tretjina izžrebanih odbornikov, izvoljenih na občnem zboru dne 15. decembra 1. 1924. Na današnjem občnem zboru mi je pa čast podati poročilo o delovanju družbe v 1. 1925., to je v prvem letu poslovanja današnjega odbora pod predsedstvom g. Ivo Sancina.
Novoizvoljeni glavni odbor je v prvi vrsti posvetil svoje moči reorganizaciji Kmetijske družbe in pospeševanju dela pri podružnicah, ki se je izkazalo kot neobhodno potrebno z ozirom na današnje razmere.
Notranja organizacija družbe. Ker je g. predsednik na odborovi seji dne 27. decembra 1924. izjavil, da prevzame odgovornost za družbeno imovino šele tedaj, ko se natančno ugotovi imovinsko stanje družbe, je glavni odbor na isti seji izvolil revizijsko komisijo iz petih odbornikov in dveh strokovnjakov v knjigovodstvu. Ta komisija je pregledala družbeno knjigovodstvo v 1. 1922., 1923. in 1924. ter natančno ugotovila imovinski položaj družbe, obenem pa dala tudi navodila za nadaljnje poslovanje pri družbi.
Z ozirom na sprejem članov od strani bivših vladnih komisarjev -in razipisa občnih zborov pri podružnicah je glavni odbor smatral, da je bilo to nepravilno, zato je v isti seji izvolil poseben revizijski odsek, ki je prejel nalogo, da .pregleda sprejem članov po vladnih komisarjih v 1. 1924. Ta je podal svoje poročilo v seji 23. marca, v katerem je določil tudi nekatere smernice za sprejemanje članov v bodoče.
Glavni odbor je uvidel, da sam ne more zadovoljivo in dovolj hitro reševati vseh družbenih zadev in strokovnih vprašanj. Zato je smatral umestnim, da je za upravne zadeve izvolil iz sedmih članov odbora direktorij, ki po potrebi urejuje notranje in predvsem upravne družbene zadeve. S tem se je omogočila hitra rešitev marsikaterega nujnega vprašanja; glavni odbor se je s tem znatno razbremenil in izdatki za družbene seje so se zmanjšali. Glavni odbor je imel tekom leta 5 sej, direktorij pa dve.
Kmetijska družba je od 1. 1919. nadalje imela tri strokovne odseke: Konjerejski odsek I. za bivšo Kranjsko, konje-rejski odsek II. za bivšo Štajersko in vinarsko-sadjarski odsek za vso Slovenijo. Ti odseki so pa tekom let izgubili vsako vez s Kmetijsko družbo in se končno pretvorili v samostojna društva. Tako imamo danes Konjerejsko društvo za ljubljansko oblast, Konjerejsko društvo za mariborsko oblast in Vinarsko udruženje s sedežem v Mariboru. Za obravnavanje strokovnih vprašanj v raznih kmetijskih strokah potrebuje pa družba podrobnega dela, ki ga lahko uspešno vršijo samo v to sestavljeni posebni odseki. Zato je glavni odbor ustanovil 6 stalnih strokovnih odsekov, h katerim je pritegnil tudi kmetijske in druge strokovnjake izven glavnega odbora. Ti odseki so:
1.	Živinorejski odsek,
2.	vinarsko-kletarski in sadjarski odsek,
3.	obče kmetijski in kmetijsko-poučni odsek,
4.	pravni odsek,
5.	davčni-carinski-železniški odsek in
6.	socialno-politični odsek.
Izmed teh sta imela živinorejski in pravni odsek vsak po eno sejo.
Požlvljenje delovanja podružnic. Poslovanje podružnic po deželi ni niti najmanj zadovoljivo, zato ga je skušal glavni odbor vsaj nekoliko spraviti v sklad z delovanjem družbe kot take in z družbenimi pravili. Zato je izdal načelništvom posebno okrožnico, v kateri jih opozarja na pomanjkljivosti in pogreške pri njih poslovanju.
____(Dalje prih.)
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke L—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. J. vsaj 10 dni pred izidom onega .Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30.. po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Cerklje pri Kranju, v nedeljo, 13. februarja 1927. po krščanskem nauku v občinski pisarni; — Gornji Logatec, v nedeljo, 13. februarja 1927. ob enajstih dopoldne (po sv. maši) v šoli; — Gornje ponikve, v nedeljo, 13. februarja 1927. ob polštirih popoldne pri načelniku; — Polhovgradec, v nedeljo, 20. februarja 1927. po šesti sv. maši v občinski hiši; — Sv. Jošt nad Vrhniko, v nedeljo, 20. februarja 1927. ob enajstih dopoldne v župnišču.
Tržne cene.
« ( slac
J \ kisi
» 1 slsi
Cene so v dinarjih.
! i	pšenica...........1 q
i I	rž.............i	B
I	ječmen...........1	„
oves............l	n
b)	proso...........l	n
! )	koruza (nova, sušena).....1	.
: I	ajda............1	,
; |	fižol, ribničan........1	B
: j	fižol, prepeličar.......]	n
i ( krompir..........1	n
sladko seno.......l p
kislo seno........1 v
slsma..........l n
Voli I.......žive teže 1 kg
,11.............., „ t „
. HI..............I lil
Krave, klobasarice. .	„ „ 1 „ (Prigon v L ubij. 135, v Marib. 553 glav).
Teleta.......žive teže 1 kg
(Prigon v Ljublj. 21, v	Marib. 3 glav).
6—8 tednov stari.....komad
3—4 mesece stari..... „
5—7 mesecev stari .... „
debel.......žive teže 1 kg
debel......mrtve „ 1 „
(Prigon v Ljublj, 33, v Marib. 106 glav).
Ljubljana
350'- do 360 270 ■— do 290 250 — do 290 2-5-— do 270 350- do — 220'— do 230 350-- do 380 4?5- - do — 425-— do -150 — do 200
100- - do — 75-- do -50-— do —
7-50 do 6 50 do • 6- do 3-— do 3 50
Maribor
300-— do 350"— 200'— do 250'— 200'— do 250 — —'do 250--—•— do 300 — 225'- do 250*— —■— do 300--250,— do 350" — —_ do — ■ — 150"— do 200-—
60'- do 100 — -•— do —•— 32-50 do 50 -
775 do	8-25
6-50 do	7'50
5-75 do	6'-
2— do	2-75
!•— do 11-- —'— do
175
do 300 do — do — do -do —
150- do 200 250' - do 350 400 — do 450 9 50 do 10 15 — do 16
SP			-■-- do	_■_	15"- do 30-—
	kokoš .....	■ - komad	25'— do	30--	jO' - do 45--
o		... 1 lit.	2-50 do	3-	2-— do 3-—
</> co	smetana ....		—do	_ •—	12'— do 14-—
E 'M	čajno maslo . . .	■ . 1 kg	55-— do	60 -	50 — do 65"—
			44 — do	—	38'— do 48-—
o -t—	bohinjski sir . . .		38-— po	—•—	—•■— do —■•—
S c/i			10'— do	12-—	5-— do 9-—
E			1-50 do	1-75	1 75 do 2-—
"T r> f	trda drva . . .		150-- do		140- - do 160- -
S'	mehka drva . . . .	. . . 1 .	75'— do	—' —	105" — do 120*—
Za uredništvo odgovor		en: Viljem	Rohrman.	_	Iisk J. Blas-
nika	nasl. v Ljubljani. -	- Za tiskarno odgovoren Mih. Rožanec.			
štev. 2.
_Poštnina plačana v gotovini_
V Ljubljani, 31. januarja 1927.
Leto XLIV.
METOVAL
Inserati se računajo po naslednjih cenab t
'/( stran . '/a strani.
. Din 2400-— '/8 strani .... Din 400 — . Din 1200'— '/8 strani .... Din 300— "/, strani.... Din 800"— '/„ strani ... Din 200-— '/« Strani.... Din 600 — '/84 strani ... Din 100"— Priloga listu stane Din 1500'—. — Mala naznanila do 20 besed stane Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din.
Kmetovalci — udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim ..cenejšim" ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Vse cene so popolnoma neobvezne. Deteljna, travna in druga semena.
Brez jamstva glede čistote in kaljivosti naj nihče naših udov travna in deteljna semena ne kupuje. Zahteva naj vselej natančno navedbo odstotkov čistote in kaljivosti in naj ne upošteva cenikov, ki teh navedb nimajo, kajti v tem slučaju gre navadno za slabo in staro seme, ki je le navidezno „ceneje".
Kmetijska družba je letos kupila najčistejša in najbolj ka-ljiva semena in jamči pri deteljnih semenih in mačjem repu za popolno brezpredeničnost. Travna semena dospo s parnikom prve dni februarja v Trst. Cene za nadrobno oddajo so naslednje, pri odjemu celih vreč popust:
1 letos izredno slaba letina ajde, bo v prihodnjem letu močno povpraševanje po semenskem blagu. Zato priporočamo udom, da si jo že sedaj nabavijo.
Semenska pesa, Mamut in Eckendorfovka po Din 13.— za
1 kg. To seme je jamčeno pristno severonemško, najvišje kaljivosti.
Umetna gnojila.
domača detelja, gorenjska . .	98% Č	90% K
domača detelja, italijanska . .	98% „	96%
lucerna, pristna francoska . .	97% „	92%
lucerna italijanska.....97% „	90%
hmeljna lucerna......94% „	90%
švedska detelja (inkl. 4% bele)	97% „	90%
bela detelja (inkl. švedske) .	98% „	90%
mačji rep........99% „	95%
pasja trava........93% „	90%
francoska pahovka.....90% „	85%
angleška ljulika......97% „	97%
laška ljulika ......97% „	95%
travniška bilnica .....98% „	95%
travniška latovka.....85% „	85%
lisičji rep........75% „	75%
mehka stoklasa......85% „	85%
navadna šopulja......93%
pasji rep ........97%
ovčja bilnica.......77%
Vreče iz jute kakor tudi poštna frankatura se posebej računa po lastnih stroških.
Zmesi travnega in deteljnega semena.
Iz gori imenovanih zajamčeno čistih in kaljivih vrst, sestavljene po strokovnih navodilih stanejo: I. za barski svet kg Din 29.—; II. za peščeno zemljo kg Din 28.—; III. za srednje težko zemljo kg Din 26.—; IV. za težko zemljo kg Din 25.—.
Siva semenska ajda: Družbi se je posrečilo dobiti nekaj lepe sive ajde, ki jo bo oddajala po Din 4.50 za kg. Ker je bila
90% 90%
33.— Din 28,— 36.— 33.— 20.— 39.— 39.— 15.— 25.— 24.— 18.— 12,— 39,— 38,— 70,— 10,— 46,— .84,— 29,-
Udom iz mariborske oblasti sporočimo, da dobijo vse kmetijske potrebščine tudi v Mariboru, Meljska cesta št. 12, v lastni hiši Kmetijske družbe. Udje se lahko obračajo tudi naravnost na skladišče Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12.
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonsklh naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik z 16 do 17% dušikom po Din 300.— za sto kg v vrečah po 100 kg, v pločevinastih posodah po Din 310 za sto kg. Za 1 ha 200 do 300 kg.
Kalijeva sol, 42% po Din 170.— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kajnit po 95,— Din za 100 kg.
Kostni superfosfat. 18/20% bo februarja zopet v zalogi. Cena Din 145.— za 100 kg Ljubljana Maribor. Na hektar 500 kg. Oni, ki tega gnojila doslej niso mogli dobiti naj ga čimprej naročijo, da ne poide, ker v tvomicah nivedno dobiti.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred.
Mešano umetno gnojilo za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8/4% kalija, 5% dušika in 9% fosforove kisline po Din 180,— 100 kg. Za 1 ha 300 kg.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo po Din 350,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 200 do 300 kg.
Rudninski superfosfat 16—18% po Din 92.— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 500 kg. Pri celih vagonih po 90.— Din 100 kg franko navsako postajo v Sloveniji.
Razklejena kostna moka, 26% fosforove kisline, 2%% dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 11?.— za 100 kg. Za 1 ha 300—400 kg.
Thomasova žlindra. Po novi naredbi, ki je izšla v Uradnem listu št. 1 je uvoz vseh vrst umetnega gnojila zelo otežko-čen. Radi gotovih neumestnih določil, ki uvozniku v praksi pri carinenju lahko povzročijo ogromno škodo, smo morali večji uvoz žlindre zaenkrat prekiniti, da vidimo, kako se bo ta pravilnik izvajal ob malem uvozu. Uvoziti bo mogoče le žlindro z najmanj 18, 49% skupne fosforove kisline.
Krmila:
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in maščabo po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Poklajno apno v »izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.25 za kilogram, na drobno Din 5 za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9.50 za kg, na drobno Din 10.— za kg, najmanj 5 kg.
Živinska sol po Din 2.25 za 1 kg Ljubljana, z vrečami (po 50 kg) vred.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Antlavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, gra-šiče, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah 100 gr Din 35.—, za Ib kg Din 50.—, y>1 kg Din 80.—, v družbenem skladišču Maribor, Meljska c. 12.
Arborin, sredstvo zoper drevsne škodljivce, v steklenicah po 1 m pol kg po Din 20, v ročkah po 3% kg Din 50.—.
Ebulioskope Vidal-Maligand po 500 Din za kompl. aparat.
Eponlt, vinski, po Din 50 za kg.
Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vina po Din 50 za 1 kg.
Fenolftaleinov papir po 11.— Din za dozo.
Flora škropilnice, dvoliterske, za cvetice, po Din 370.—.
Gnojne vile s 4 roglji po 15.— Din za komad.
Grozdni mHn, tvrdke M. Kozinc, Sevnica, po Din 850.—.
Grozdni mlin tvrdke Weiss, 65 kg teže po 1580.— Din,
Grozdni rebljači „Ideal" štev. 8, prenosljiv po 2550.— Din.
Grozdni rebljač tvrdke Weiss po 5450,— Din.
Gumijeve plošče po 5 Din komad.
Gumijeve cevi za škropilnice po 12.— Din meter.
Gumijeve krogljice po 50 par komad.
Hora patrone po 12.—• Din komad.
„Jullien" za aiščenje vina, za belo in za rdeče kg Din 30, K kg Din 50, 1 kg Din 90,—
Karbokrimp, nizozemski fabrikat. sredstvo zoper drevesne škodljivce, v ročkah po 3'A kg po Din 45.—.
Modra galica jamčeno 98/99% po Dih 7.50 z al kg.
Mostne mere (vage) za v žep, mali format po Din 95.—, večji format s termometrom po Din 140.—.
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš po Din 12.50 za kg v posodi kupca.
Raflja la Madagaskar Mayungo po Din 18,— za 1 kg.
Ročni žveplalnikl po Din 65.— komad.
Sadni mlin tvrdke Weiss po 4250.— Din.
Sadna in vinska stiskalnica z dvema košama Din 2.500.—.
„Sargo" aparati iz Mannesmanove cevi za zatiranje poljskih miši po Din 200, patroni po Din 7 za komad.
Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju v zavitkih po pol kg 65 Din, po 1 kg 120 Din orig. zavitek.
Stiskalnica za grozdje in sadje EPD po Din 3400.—.
Škarje za trte št. 37a ali št. 45 po Din 26.—; št. 16 po Din 18.— za komad.
Škropilnice, orig. Vermorel, trtne nahrbtne Torpille No. 1 po Din 620.—, Orangers po Din 590.—.
Škropilnice franc. znamke ,,Automatique" Din 680.—.
Škropilnica za sadno drevje „Unikum" od tvrdke „Nech-vile" ročno-prevozna z dvemi cevmi po 3 m, štirimi podaljše-valnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in Patent razpršilnikoma Din 2900.—
Škropilnica za sadno drevje „A—H 20" nahrbtna, s spe-cijalno pripravo za mešanje z bambusovo cevjo z notranjo medeninsko cevko Din 1125.—. Škropilnica „Austria" Nech-vile 192 c Din 500.—. Škropilnica „Komet" Nechvile D123 Din 500—
Trtne škropilnice, bakrene, sistema Vermorel po Din 500, sistema Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.— za komad.
Uspulun — najuspešnejše, že dobro znano sredstvo za razkuženje vseh vrst semenja — je zopet na zalogi. Uspulun je bavarski prah, ki se v vodi hitro raztopi in se dobiva pri
Kmeitjski družbi v škatlicah po 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92.—, 1 kg Din 170.—.
Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120. Vinometri „Weinlaube" od tvrdke Weiss po Din 60.—.
Žveplo v rinčicah za žveplanje sodov po 15 Din za 1 kg.
Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.— za 1 kg, z 3% galico po Din 4.25 za 1 kg.
Žveplene trakove na azbestu po Din 16 za kg.
Žveplalnik „Vindobona nahrbtni 26" Din 500—
Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad.
Žveplalnike, ročne po 65 Din za 1 komad.
Žveplalniki nahrbtni, št. 1 Din 450.—, št. 3 Din 500.—.
Vrtnarsko orodje orig. tvrdke S. Kunde & sin:
Cepilnl noži za okulaoijo in koputacijo (glej spis v „Kme-tovalcu" štev. 3) po Din 38.50, Din 58.75, Din 44.75, Din 36.25, Din 60.25, Din 84.—; vrtni noži po Din 57.25, Din 67.75; vrtne in trtne škarje po Din 52.—, 76.—, 117.—, 146.—, 190.—.
Žage za drevesa od td. Kunde, od 30.— do 124,— Din.
Razne kmetijske potrebščine:
Brzoparilnike „Alfa" original B po 120 1 po 1900.— Din.
Grablje železne, 10 zobne po Din 9.—, 12 zobne po Din 11.—; 16 zobne po Din 15.— za komad.
Gumijevi seski po Din 20 in 30 komad.
Higosan, sredstvo proti snežni plesni rži, progavosti ječmena v zaklopnicah po 200 gr po 40 Din.
Kultivatorje (ročne) po 18, 20 in 25 Din komad.
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Din 7.—.
Orodje vrtnarskega društva: male plošnate škropilnice po 10 I po 90 Din, klini za vrvico po 3.— Din, lopate za štihanje po 23 Din komad.
Pasti za voluharje po 10 Din komad.
Porzol preiskušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetnjavosti v zav. po 200 gr Din 10.—.
Peresa k vrtnim škarjam po 1 Din komad.
Posnemalnik „Tltan" za 150 1 po Din 2500—.
„Baltic" posnemalnik za 35 1 Din 620. M : O za 60 1 Din 1260, za 100 1 K : 1 po 1700 Din, za 130 1 K : za kmetije 4—7 krav Din 1900 ali isti stroj s podstavkom Din 2950.
Požiralnikove cevi za teleta 160, za goved 350 Din.
„Ptičji strah". Vsebuje 20 strelov, stane Din 20.—.
Reporezni stroj E. W. A. po Din 700. —.
Robkalni stroj za koruzo EMR po Din 950.—.
Sirišče „Kaste!" se dobi v pločevinastih puščicah po 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, 500 gr po Din 180.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 360 cm po 970.— Din, 420 cm po 1025,— Din, 290/420 po 1120,— Din.
Slamorezne kline (nože) po 55 Din komad.
Slamoreznica, velika F. V. S. 12, po Din 2190.
Telečji napajalniki po Din 100.—.
Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po 10 Din kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in po! kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30.— Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante.
Trijerji (orig. Heidovi) po 2600 Din.
Trijer. Original Kriiger Reform „Einfach" (dva sita-tre-salca in trije cilmdrski siti) po Din 2520.—.
Trokarji za goved po Din 100, za teleta in ovce po Din 70.
Žitni čistilniki z 10 sitami po Din 1600.—.
Poljedelski stroji:
Universalni plugi. D8 MN po Din 1250, D7 MN po Din 1180, D6 MN po Din 1000, EFB5 po Din 920, D5 MNR po Din 780. Kompl. plugi z sedemdelinimi izruvači za krompir po Din 1250. Dvojni plug „Sack" ZH6RU Din 1650. Sackov plug E9E Din 1300. Sackov plug NW5 Din 1300. Podzemeljski plug „Sack" XII po Din 400, „Sack" XV po Din 400.
Plužni lemeži: 7 M24 po Din 52.—, 6 R24 po Din 48.—.
Obračalni plug UW5 po Din 1040.
Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožem po Din 175.
Okopalniki: H4 po Din 315; XXV SACK (kopačice) po Din 440.— ; „Planet" štev. 8 Din 750; .Planet" štev. 18 Din 220.
Osipalniki: z enim prednjim kolesom po Din 850; kompletni po Din 780; HSE po Din 310; HZL po Din 700, manjši po Din 350; M za 7" plug (Sack) po Diin 390.
Njivska brana: Z3 po Din 700; SE2 po Din 700.
Travniška brana A3 po Din 700.—, A4 po Din 710.—.
Travniške brane z zvezdnimi členki SA3 po Din 800.—, SB3 po Din 900.—.
Travniški skariJikator „Darius" 14 po Din 2160.
Sejalni stroj „Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 5000.
Kultivator FZBVR SACK z sedmimi noži po Din 1780, z devetimi (peresnimi noži po Din 1980.
Izruvač za krompir SACK z sedmimi deli Din 420. —.
Kmetovalci! Pomnožite in zboljšajte vajo krmo! Naprava (silo) za ohranitev zelene krme.
Najnovejše in najboljše konstrukcije (zaščitni znak) takojšnja pretvorba sveže košene trave v zelo redilne, vrednostno jako okusno lahko prebavlja-
jočo (vitamin bogato) konzervo zelene krme. Z krmljenjem te krme se dvigne pri živalih produkcija mesa, mleka in masti. Samo na mleku se zviša donos od 2-5 litrov na dan pri 1 kravi. S to napravo si prihranite veliko dela in Vam je mogoče krmo spravljati pri vsakem vremenu, in postanete na ta način s spravljanjem krme od
vremena popolnoma neodvisni. Zgradba se jahko dovrši v par dnevih z pripravljenimi in izgotovljenimi obličnimi kameni. Zgradba se lahko amortizira v približno 10 mesecih samo
pri večjem donosu mleka. — Vsa pojasnila daje in sprejema naročila: - KAROL JEZERNIK, STAVBENIK, CELJE (SLOVENIJA).-
KEMIJSKI LABORATORIJ
ZA INDUSTRIJO, KMETIJSTVO IN TRGOVINO.
Analize zemlje z določitvijo gnojenja. Preiskava in določitev vrednosti umetnih gnojil. — Preiskave modre galice in drugih za pobijanje škodljivcev določenih sredstev. — Vinske analize. Ugotovitev vinskih bolezni ter njih ozdravljenje. Bistrenje vsakovrstnih vin. Raznovrstne analize za industrijske potrebe. — Dobava kvasnih glivic za vretje in prevretje vin; zaloga sredstev za pobijanje škodljivcev v vinogradništvu, sadjarstvu in hmeljarstvu, in sicer „Conchynol-aa, „Arbinol-a", in „Hmelin-aa. — Kemijsko čisti preparati za industrijske laboratorije in slične ustanove, kot normalne kis'inc, normalne lužine, koncentrirane in razredčene raztopline itd.
MARIBOR, TRG SVOBODE ŠTEV. 3.
o zt
•S
15
]3 «
s UJ
n-
E= O
■So
c
B S »J
e>

— —j ir
> o"«
•••a
>
•3
e—i
>
O
M
©
X>
«8
o « »o o 3
— S." o =0.
C
i) » , D >
O. <r>
O C
E S =
O t- i/)
X. -o o
da boste sveži in zdravi kupujte prvovrsten pridatek h kavi ter zahtevajte povsod
KOL1NSKO •C IK O R J O
|ki daje kavi fin okus, barvo in izdatnost. Pri nakupu pazite, da dobite samo prave takšnele zavitke:
[UUBUANA
prizmo sredstvo zoper sadae šMliira.
6 najboljše sredstvo za raz-u kuževanje ži-™ vine, hlevov, orodja itd. za časa nalezljivih bolezni, Nadalje cepilno smolo, mazavo milo, Sanltol, S a no form in druge slične izdelke prodaja in razpošilja domača tvrdka
CHEMOTECHNA
družba z o. z.
LJubljana, Mestni trg štev. 10.
na dvorišču tvrdke „Skaberne".
VI GREŠITE
proti samemu sebi če zanemarjate Vaše telo, Vaš obraz, Vaše roke, Vaše lase. Prava sredstva za negovanje lepote za Vas in Vašo obitelj so:
Fellerjeva prava kavkaska pomado za obraz in zaščito kože z marko „Elza", ona Vam ohrani mladost in lepoto in jo dela gibko in baržu-nasto in se vpije v kožo, Strmeli boste kako hitro Vam ginejo pege, mozoljei, sojedci, in rdeča mesta in gube na koži.
Fellerjeva močna „Elsa" pomada za rast las
zabranjuje izpadanje las, prerano osivelost, odstranjuje prhlaj, dela hrhke lase mehke in gibčne ter pospešuje rast las. Za poizkus 2 lončka ene ali po 1 lonček od obeh pom^d z zavojnino in poštnino vred Din 38'—.
Fellerjeva mila zdravja in lepote z marko „EIsa* najplemenitejše kakovosti, vsebujejo medicinsko preizkušene dobro delujoče sestavine, ter niso torej le navadna toaletna mila. Poizkusite enkrat:
ELSA - LILIJNO MLEČNO MILO ELSA - RUMENJAKOVO MILO ELSA - GLICERINSKO MILO ELSA- BORAKSOVO MILO ELSA - KATRANSKO MILO ELSA-MILO ZA BRITJE in nikdar več ne boste hoteli uporabljati dru-zega mila. Za poizkus 5 kosov Elsa-milaže z zavojnino in poštnino vred Din 52'—.
Te cene se razumejo le če se pošje denar naprej, ker se proti povzetju poštnina z vi a za 10-— Din.
Naročila nasloviti točno takole:
EIIGEM l/.FELLEH, IsBarna g Stubici Donji, Elzafrg št. 333, H^atsha.

1500 kg žebljov (žičnikov)
mešanih, od 40 do 70 mm dolžine, popolnoma ravne, ima na prodaj po zelo nizki ceni: Mihael Kavčič. Zgor. Šiška 125 pri Ljubljani.	2
Cepljene trte
na rip. portalis, dišeči traminec, veliki rizling, beli ranfol, silvanec, vse prva vrsta, po nizki ceni, prodaja: Franc Raušl, Kukova, pošta Jur-šinci pri Ptuju.	3
Smrekov in kostanjev les
(v gozdu stoječ), eno uro od postaje Medvode in en skedenj ima na prodaj: Janez Ježek, posestnik v Poljanah, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 4
JVLala naznanila.
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—,
vsaka nadaljna beseda po 1 Dn. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Vsak ud
Kmetijske družbe ima pravico, zahtevati dokler traja zaloga za polovično ceno 13 dinarjev ene fine škarje za drevesca in trte in poštnina 3 dinarje proti predplačilu.
Sadna drevesca
za pomladno saditev, kakor več sto divjih kostanjev, jabolka, hruške, češplje, češnje, orehi, vi-sokodebelnih kakor tudi vseh vrst pritlikavcev. Cena po dogovoru, pismeno ali ustmeno. Naslov: Jakob Pintar, sadjerejec, Sv. Tomaž, pošta Škofja Loka. (Jugoslavija).	8
Ureditev sadnih nasadov
precepljevanje, pomlajevanje ter čiščenje sadnega drevja (visokodebelnega, kot špalirnega), sprejema sadjarski strokovnjak. Naslov pove uprava ,,Kmetovalca" pod štev. 43.	43
Lepa krava-simodolka*
dobra mlekarica, za četrto tele 8 mesecev breja, ali pa taka 4 mesece breja, je na prodaj pri Franc Vrtačnlku, Vič 44.	42
Drevesa in trte!
Visokodebelne hruške, bele tepke in Vajlerjeve moštnice, ter jablane, Baumanove renete, potem pikirane divjake od hrušk in jablan. Cepljene breskve in trte samorodnice (šmarnico). Cene: drevesa po Din 11.50, breskve po 9 Din, divjaki po 60 para in trte po 50 para, ima na prodaj: ,,Podplatar, Dramlje pri Celiu.	41
Montafonskega bika,
čiste pasme in dobrega plemenjaka kupi Luka Otoničar, posestnik v Cetknici št. 110 pri Rakeku.
Ponudbe z navedbo starosti, teže in cene je do-poslati na ta naslov.	27
Oskrbnik
oženjem, 45 let, verzirai v vseli paiorah kmetijstva, bodisi poljedelstva, živinoreje in vinogradništva, 2 večletnimi spričevali, vešč slovenskega i« nemškega jezika, žena jako dobra gospodinja, išče stalno službo za 1. marec. Ponudbe zbira uprava ,,Kmetovalca" pod štev. 40.	40
Strof za trošnjo umetnih gnojil
že rabljen, ima po ceni na prodaj: Oskrbnlštv« graščine Nenkloster, pošta Sv. Peter v Savinjski dolini.	39
Belo in črno vino
raznih letnikov, izvrstne kakovosti, po ugodni ceni ©d i lil naprej v sodih kupcov prodaja vele-posestvo Josip pl. Kiepach v Križevcih.	38
Majer aH dobri kravar,
ki zna dobro molsti. se išče za veleposestvo. Naslov: Graščina Volčji potok, pošta Radomlje pri Kamniku.	37
Sadno drevle!
Na prodaj imam več tisoč jabolčnih visokodebel-nih" dreves za spomladansko saditev, samo boljše preizkušene vrste tudi jabolčno in hrušovo pritlično drevje. Cene zmerne po dogovoru. — Pri večjem številu znaten popust. Andrej Hafner, drevesnica!. Dorfarje 14, p. Skoija Loka.	34
Kupim trte,
in sicer večjo jpnožino amer. podlag za suho cepljenje, debele od 7 mm naprej, Goethe 9, tudi Riparia portalis. Pošljite takoj najnižje ponudbe na: Franjo Žiher, Samošani 37, pošta Sv. Marjeta pri Moškanjcih.	33
Brinje, slive, fige
za žganjekuho oddaja po nizkih ceiah tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana. Emonska cesta št. 2. Zahtevajte ponudbo!	32
Brinje in slive
za žganjekuho ima v zalogi A. Sarabo« v Ljubljani. — Vzorci na razpolago.	19
Žnideržičeve panje
prave kompletne, dobro izdeluje Franc Osterman, mizar v Brasiovčaii.	413
Metljavost
goved in ovac garantirano popolnoma ozdravi najcenejše zdravilo „Fužeržinju", katerega dobite samo v lekarni: Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg (Zvezda).	10
Kužni, mozolčasti izpuščaj spolovil
pri goveji živini ozdravite sigurno s ,,Plodin" svečicami. Glavna zaloga: lekarna Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg (Zvezda).	10
.Cepljene trte"
ima letos kakor vsako leto 1. trsnlčarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju — od najbolj priporočljivih vrst na amerikanskih podlagah, kakor tudi na podlagi Berlandieri X Teleki 8 B, ki po zatrdilu mnogih strokovnjakov raste najbolje v vsaki zemlji, tudi kjer na drugih podlagah po-bledijo; še za posajenje starih vinogradov ie najbolj priporočljiva. Ker so zaloge velike, ie še sedaj cena zelo nizka in se priporoča takoj naročiti. Zahtevajte brezplačni cenik!	405
Vejnik
proda po ugodniceni Kmetijska podružnica v Gornjem Logatcu. — Interesentje se laj obrnejo do okr. ekonoma v Logatcu.	31
Sadno drevje.
Več tisoč jablan in hrušk najbolj priporočenih vrst oddaja po zmernih cenah: drevsnica V. Sto-par v Velenju.	30
Bodeča žica.
Kupim že rabljeno bodečo žico za plot. Ponudbe ie poslati na Ignacij Uranšek, Llbeliče pri Spodnjem Dravogradu.	29
Plemenski merjaščki in svinjice
gorenjskega črnopasastega plemena z dolgimi visečimi uhlji in dolgega života, priznano dobra sorta za špeh in meso, odporne narave, se dobe v radovljiškem okraju. Naročene živali se odbere v svinorejskih središčih od najboljših svinj, ople-menjenih od odbranih mrjascev in odpošlje v starosti 8—10 tednov. Interesentom, posebno kmetijskim organizacijam se priporoča, da naroče merjaščke skupno in čimpreje, da se jim spomla-dance pravočasno rezervira. Pojasnila daje: Tajništvo okrajnih živinorejskih odborov r Radov-Ulcl.___ 28
Hrib
s hrastovim in borovim lesom in steljo, je na prodaj. Proda se tudi samo hribovska stelja iu pšenična slama v otepih. Naslov pove uprava ,,Kmetovalca" pod št. 26.	26
Dve oslici;
ena 6 let, druga 3 leta stari, ima la prodai: Vinko Gumse v Krapinskih Toplicah.	25
Špargelnove sadike
vseh najboljših vrst, enoletne, močno ukoreninjene, pripravne za špargelnov nasad, več tisoč komadov, ima prihodnjo spomlad za oddati: Mihael Kovačlč, posestnik, Sr. Peter pri Mariboru. _36
Majer,
oženjen, četudi z večjo družino, popolnoma vešč v poljedelstvu, živinoreji, kletarstvu in sadjarstvu se sprejme 1. aprila na večje posestvo. Ponudbe pod „Majer št. 23" na upravo „Kmetovalca". 23
Domači ročni, valjčni mlin
od tvrdkeSauthner, Strassgang št. 2, tnalo rabljen, po ceni na prodaj pri Josip Sorko, Breg pri Ptuju.	22
Priden samostojen delavec,
izvežban v vrtnarstvu (zelenjava) in živinoreji, se sprejme v službo na srednje veliko posestvo v Ljubljani. V poštev pridejo le oni brez otrok, žena pa pomagala pri vseh hišnih poslih. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače je poslati na upravo ,,Kmetovalca" pod ,,Stalna služba št. 21."	21
Mlekarski voziček m brzoparilnik
za 120 litrov vsebine, oboje prav dobro ohranjeno, proda po ugodni ceni: Anton Cerne, posestnik v Zgornji Šiški št. 25 pri Ljubljani. 20

Kmetovalci!
Vsled dežja in poplave bo nastopila letos smrdljiva snetja-vost pri pšenici v veliki meri. Proti nastopu snetjavosti za-more Vas
sigurno zaščititi edino
„P0FZ0l"
suho sredstvo za praHenje
katero pospešuje kaljivost semena, ter zasigura večji in boljši pridelek. „Porzol" je preizkušeno sredstvo! Uporaba zelo enostavna! Cena Por-zola: 1 zavitek 200 gramov Din 10'—, 1 zavitek 1 kg Din 44"—. Za 100 kg pšenice zadostuje 200 gramov „Por-zola". Zahtevajte BPorzol", dobiva se povsod. Trgovci, ki želijo imeti „Porzol" naprodaj dobijo popust.
Vsa navodila daje brezplačno tvornica:
„KAŠTEL" D. D.
Zagrebačka poslovnica
ZAGREB, Poštni predal 104.
Uradni prostori: Nikoličeva ulica št. 8/1. nadstr,
Naročila na sadno drevje. ^
lz drevesnice Kmetijske družbe se bodo oddajale spomladi (sredi marca) sledeče vrste sadnega drevja:
1.	Visoke jablane : Landsberška reneta, zlata parmena, Damasonova reneta, bellefleur, Kaselska reneta, voščenka, Jakob Lebel, bobovec, beli ananas, I. vrsta po 12.50 Din, II. vrsta po 8 Din in III. vrsta po 4 Din.
2.	PritliCne jablane: Landsberška reneta, bellefleur. Lord Suffield, čellini, Bismark, rdeči astrahan, Viljem Transparentovec, Deanov Kodlin, po 20 D:n.
3.	Visoke Hruške: (žlahtne): Hardisovka in Avranška; moštniee: Ozimka in Vajlarea I. vrsta po 12"50 Din, II. vrsta po 8 Din, III. vrsta po 4 Din. — (Pritličnih hrušek, marelic in češpelj letos ne bo na prodaj, pač pa prihodnje leto).
Naročila, ki se morajo zaarati, sprejema Kmetijska družba že sedaj in je v interesu naročnikov, da se čimpreje prijavijo s svojimi naročili. Družba si pridržuje pravico, poslati ev. kako drugo pripravno vrsto, če bi naročena vrsta že pošla. Pri vsaki narocitvi je navesti železniško postajo. Naročitve se sprejema samo do 2S februarja t. 1. Manj kot 10 dreves se ne bo pošiljalo. Stroški za ekspedicijo za vsak ovoj po 20 Din.