Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za 'It leta BO din, za 'it leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v LjubjanL
Časopis za trgovino.	Industrllo
Stevtfkp 9fr.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
ljaia vsak ponedeljek, sredo ta petek
Ljubljana, ponedeljek 29. avgusta 1938
Ideja druge Panevrope
Balkanske države obiskuje letos bivši vodja angleške delavske stranke, g. Jurij Lansbury. Bil je že v Sofiji in v Bukarešti, kjer ga je sprejel tudi kralj Karel. Lani je potoval stari politik tudi v Nemčijo in povsod je proučeval razmere ter hkrati oznanjal misel evropskega gospodarskega sporazuma. V Beogradu je dal novinarjem o svoji poti iskreno izjavo. Priznati je treba idealizem tega angleškega parlamentarca in glasnika idej, ki sicer niso nove, pa prav zato tudi nimajo več upanja za ostvaritev, kot so ga imele nekoč. Saj bi še vedno pomenil takšen gospodarski sporazum nekaj podobnega kot je bilo v načrtu znanega panevropskega gibanja. Doslej pa smo se od tega načrta žal precej krepko oddaljevali in že precej razvito gibanje pod vodstvom grofa Coudenhove-Kalergi-ja ne le da ni napredovalo, marveč je celo izginilo v vojnem ogrožanju večine tistih manjših držav, ki so omenjeno gibanje ter Pan-evropo simpatično pozdravljale. V bistvu je Nemčija že ovrgla panevropski načrt in sploh vsak načrt odkritega sporazumevanja \ smeri demokratizacije Evrope. Zato je še tembolj zanimivo, kako si predstavlja svojo nalogo glasnik miru in sporazuma iz Anglije,
0 tem izvemo največ iz njegove izjave ob prihodu v Beograd, kjer mu pripravljajo sprejem tudi pri g. predsedniku vlade dr. Stojadi-noviču. G. J. Lansbury je dejal da je zelo zadovoljen s sprejemom svoje misije na dvorih balkanskih držav. On in njegovi sodelavci naslavljajo tu poziv na vse vlade, naj zahtevajo sklic mednarodne gospodarske konference, ki naj bi obravnavala znameniti Van Zec landov načrt. Na ta predlog je dobil v vseli obiskanih prestolni cah popoln pristanek. Kar se želi je to, da spoznajo potrebo te kon ference mali narodi. Sestanki in sklepi v Solunu in na Bledu so pokazali, da je uspeh mogoč, če se govori razumljivo.
Veruje, da bodo po nastopu kra ljev Leopolda belgijskega in Kar la romunskega voditelji vseh ma lih držav poslali velesilam spomenico. Čeprav je politični položaj zelo resen, se vendar opaža velik napor za preprečitev vojne in ozračje je nekoliko lažje kot pred nekaj meseci.
Zakaj se obrača na male države?
Balkanske države so pomagale olajšati to stanje. »Upam, da bodo še nadaljevale to pot in razumele smisel naših predlogov. Jaz ne govorim avtoritativno o drugih državah, razen o Angliji. Vendar naj mi bo dovoljeno reči na pod stavi vsega opaženega, da je na Balkanu dovolj prostora za mnoge tisoče milijonov funtov šterlingov, ki bi mogli pomagati pri razvoju teh in drugih držav.
Prišel je čas, da se Evropa nasloni na lastne vire, namestu da trajno misli le na to, kaj bi se m°glo najti in dobiti na ostalih glinah. Nemčija, Anglija, Francija in Italija lahko najdejo v sodelovanju dovolj dela, če podpro razvoj jugovzhodne Evrope in ostalih evropskih dežel.
_ Nikakega razloga ni za uporabo besede »izolacija«, niti se ne bi Smela uporabljati. Kajti pomoči so Potrebne ne samo dežele jugo-v zhodne Evrope, marveč tudi- dru-
ge, ki morajo iskati zaposlitve svojemu prebivalstvu. Zahtevamo, da se narodi sporazumejo, da bi
se našla sredstva za dvig življenjske ravni kmetov in delavcev.
Če se nam posreči dobiti potrebno pomoč, bi Evropa stopila na drugačno pot, k gospodarski združitvi cele Evrope.
Balkanske države so zadnja leta dobro pokazale svetu, da se lahko ustvarijo kulturni in gospodarski pogoji za obrambo miru in za napredek — brez čakanja na politične spremembe in na izbruh vojn.«
S posebnim priporočilom vsemu tisku, brez katerega ne more upa-na zmago, se je stari ugledni parlamentarec zahvalil za krasni sprejem. Moramo upati, da njegova vera v vstajenje mirovne —
gospodarsko delavne Evrope ni iluzija.
Nekaj pa je treba pri vseh takšnih gibanjih in podjetjih upoštevati, kar jim doslej jemlje del njihove nedvomno pozitivne vrednosti. Vsa ta gibanja so še vselej pričenjali manjši, šibkejši in navadno ne uradni udeleženci. Znano pa je, da se na svetu še vsakdo trudi in bori za svojo korist, za svoj interes; tako sodijo o tem veliki in odločilni. In ves trud takega gibanja od spodaj je načelno in vnaprej obsojen na neuspeh. Gotovo je, da že zaradi tega pravila v socialnem razvoju početniki novih idej ne bi smeli ponavljati omenjene stare napake. Ce nam kdo še po takšnih skušnjah, kakor sta jih doživeli Zveza narodov in Panevropa, obeta uspeh le na zaslugah malih in šibkih, tedaj mo-
ramo mi nasprotno zahtevati enkrat nekaj velikega in nekaj zaslug tudi od velikih in močnih. Tembolj se bi moralo to zahtevati v vseh mednarodnih vprašanjih, kjer je rešitev miru zavisna predvsem od le-teh, od mogočnih, in tako je zavisna tudi usoda gospodarskega sporazuma v bodočnosti Evrope predvsem od velesil.
Kakor se morejo družiti mali ljudje le v svojo obrambo, tako gredo tudi male države rade v primerne zveze, toda s tem komaj nekoliko zavarujejo same sebe in svoj gospodarski obstanek. Ce bi mogli ali morali gospodarski sporazum sveta in svetovni mir plačati zopet mali narodi, bi bil predrag. Umetna investicija tujega kapitala bi utegnila biti zanje enako nevarna ko umetna produkcija surovin, za katere gre.
Surovi baker 3,030.000 Rude in kovine, druge 143,083.245 41,008.924 Železno
posodje	34.507	449.575
Vse ostalo	8,855.360	22,801.612
Celotni uvoz v juliju
je bil sestavljen takole:
Spremembe v vladi
Trgovinski minister Inž. W. Kabalin
V petek je izšel ukaz o sprejetju ostavke treh dosedanjih ministrov. Odstopili so trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, vojni minister general Ljubomir Marič in minister za ljudsko telesno vzgojo dr. Vekoslav Miletič. Z ukazom kr. namestnikov je bila ostavka sprejeta in ti trije ministri postavljeni na razpoloženje.
Namesto odstopivših ministrov so bili imenovani:
za trgovinskega ministra inženir Nikola Kabalin,
za vojnega ministra armadni general Miljutin Nedič, načelnik glavnega generalnega štaba, in za ministra za ljudsko telesno vzgojo splitski župan dr. Mirko Buič.
Novi vojni minister je bival po vojni nekaj časa v Ljubljani kot načelnik generalnega štaba dravske divizijske oblasti, sodeloval v plebiscitni komisiji na Koroškem, pozneje pa služil dalj časa kot vojaški odposlanec v inozemstvu. Organiziral je naše vojno letalstvo in od 1. 1936. poveljuje generalnemu štabu.
Inž. N. Kabalin, sedanji minister za trgovino in industrijo, je iz Novega Vinodola in se je posebno uveljavil pri javnih delih. Deloval je doslej tudi kot svetovalec večine zavarovalnic, kot član predsedništva inženirske zbornice v Zagrebu in osrednjega odbora v Beogradu.
Novi minister za telesno vzgojo je mnogo deloval za gospodarsko povzdigo Dalmacije in za trgovinsko in industrijsko zbornico \ Splitu. Splitski župan je od 15. junija 1938.
kg
din
36,360.000
Naša letošnia trgovina
Lani smo biti visoko aktivnif letos pasivni
Uradna statistika zunanjega prometa Jugoslavije za vseh prvih 7 mesecev je bila pravkar objavljena in izkazuje pasivo 378,5 milijona dinarjev proti lanskemu presežku 505,7 milijona dinarjev.
Ves promet je dosegel letos za 2.670,3 milijona din izvoza in 3.048,8 mil. din uvoza. Lani smo izvozili v isti dobi za 3.353,4 in uvozili za 2.847 milijonov din. Letos je izvoz za 683,1 mil. ali 20‘37 % manjši. Uvoz pa za 201,1 mil. din ali 7'06% večji.
Padec izvoza v juliju
Zmanjšal se je predvsem naš izvoz pšenice, lesa, živine in živalskih izdelkov, rud in kovin. Pšenice nismo imeli več za izvoz, drugače pa je z ostalimi predmeti, ki so imeli presenetljivo slabo leto. Jesenski izvoz bo celotno sliko gotovo popravil. Značilno je, da se je bil v marcu promet povečal, ko se je tudi pasiva (86,9) prvro znatno povečala. V juliju pa je naš premanjek dosegel že 120,5 milijonov. Lani smo bili v juliju aktivni za 105,4 milijona.
Po uradnih podatkih smo v juliju izvozili za 282,7 proti 532,5 (—46'92%), uvozili pa za 403’ž proti 427,1 (—5’6%). Glavni predmeti izvoza so bili: koruza 64,5, les 55,6, rude in kovine 25,5, pšenica 17,2j surovi baker 10,5, konoplja 10,6, govedo 8,7, kože 7,3, drobnica 7, cement 3,7, perje 3,5, sveže sadje 1,7. Pri teh predmetih se je vrednost zmanjšala za
234,6 milijona, pri vseh ostalih le za 15,2.
Les
Naš izvoz lesa je v juliju padel (v oklepaju lanski) na 69.241 ton (123.491), po vrednosti pa na 60,1 (115,7) mil. din. V vseh 7 mesecih je znašal 543.260 (712.286) ton, po vrednosti 477,1 (667).
Padel je v juliju zlasti izvoz lesa v Anglijo in Italijo, narasel pa znatno v Nemčijo. Največ so kupile lesa sledeče države in ozemlja:
	ton	mil. din
Italija	22.494	15,0
Nemčija	16.734	16,3
Anglija	7.106	9,1
Madžarska	5.638	3,5
Grčija	4.134	3,2
Holandska	3.672	2,8
Argentina	1.342	1,3
Alžir	1.265	1,4
Maroko	1.092	0,9
Ostale uvoznice so		kupile po
manj ko tisoč ton oziroma 1 mil.		
dinarjev.		
Celotni	izvoz v	juliju
je bil (v kg in din) razdeljen n.a		
te glavne predmete:		
Pšenica in		
drugo žito	6.690	11.360
Koruza	9,875.569	11,352.954
Pšenična		
moka	13.590	50.399
Otrobi		
in mek.	1,173.834	1,326.497
Fižol in		\ i-1
zelenjava	1,993.602	3,640.218
Sveže sadje	218.339	735.387
	kg	din
Vino in žganje	29.129	123.751
Špirit	44.640	178.880
Zdravilna		
zelišča	225.930	2,270.232
Hmelj	15.334	221.338
Konoplja	1,666.625	14.008.706
Konji, glav	1.771	6,225.200
Govedo glav	2.447	5,406.900
Prašiči	13.330	18,495.710
Drobnica	31.004	2,521.334
Perutnina	222.953	3,296.478
Meso,		
sveže kg	442.206	6,439.001
izdelki	372.197	5,503.908
Svinjska mast	460.875	6,464.806
Sveže ribe	210.557	714.830
Maslo	16.555	315.736
Sir	1.974	19.208
Kaškavalj	326.439	3,958.380
Jajca	1,105.365	10,177.383
Perje inpuh	38.780	1,880.211
Kože	281.000	7,200.000
Drva	3,540.415	788.608
Stavbeni les 56,643.561		48,114.086
Oglje	1,195.763	721.171
Zel. pragovi:		
hrast	59.926	2,842.616
bukev	14.700	557.921
Lesni izdelki	344.314	1,692.175
Izvlečki	857.000	3,625.000
Amonij, soda	10.000	14.924
Kavstična		
soda	246.293	655.520
Kalcijev		
karbid	175.946	441.500
Cianamid	717.948	797 500
Ferosilicij	186.185	1,045.000
Cement 14,901.558		3,729.298
Železo	■ —	—:
Surovi svinec	895.000	4,027.500
Bombaž surovi preja tkanine ostalo Ostala tkiva Volna in blago Svila Železo in predmeti Rudn. olja petrolej bencin mazilno nafta parafin Kože Steklo Živila: Oluščen riž neoluščen Limone in oranže Ostalo južno sadje Kava Kakao Caj
Sladkor Sol, oboja Premog Rasti, olja Oljni plodi Modra galica idr. Stroji, aparati Električne priprave Vozila Zdravila Barvila Porcelan Tisk. papir Lesni izdelki Cevi in kavč.
predmeti Obroči Loj
kg
1,428.841
960.510
165.944
124.700
968.349
675.774
192.437
din
18,641.877
22,873.699
9,986.160
1,830.000
8,318.924
29,068.984
10,358.872
9,577.216 48,406.674
137.253
346.568
389.102
40,101.009
167.215
724.200
249.683
186.929
893.408
142.257
537.579
1,475.18$
25,881.314
653.545
10,292.000
1,815.066
578.141
2,733.252
393.615	1,682.183
943.989
557.857
117.801
21.948
2.538
5,130.000
53,267.827
107.828
929.133
108.468
2,902.585
3,758.714
703.345
699.313
33.255
807.145
20,984.712
584.821
2,774.772
456.554
2,192.164 40,599.410
329.433
973.982
11.152
60.674
187.330
565.052
29.547
12,939.476
18,848.255
3,680.418
3,452.321
2,138.703
1,539.715
624.793
11.149	571.124
81.949	2,163.641
561.413	2,531.750
Itd.	19,255.388 82,409.579
Ves izvoz in uvoz sta tu navedena le po skupinah oziroma s podatki za glavne predmete.
Izvoz v razne države
Julija se ije povečal naš izvoz v Nemčijo od 80 na 115'9 milijona din ali na 41% vsega našega izvoza. V avstrijsko Nemčijo pa je izvoz zelo padel, od 50‘5 v maju na Tl (lani še 80-6) milijona din.
Izvozila je k nam Nemčija za 127‘2 in 23-9 ali vsa Nemčija za 151-1 (lani 199-3) milijona.
V Italijo smo izvozili samo za 21-1 milijona din proti 57, uvozili pa iz nje za 30 proti 24'6 mil. din blaga v lanskem letu. V celem razdobju 1938 smo z Italijo pasivni za 43-2 mil. din (192’4—235-6). Več smo pa v Češkoslovaško izvažali junija, s 63-4 se je dvignil ta izvoz že junija na 83-2. Julija je bil spet samo 14-2 (26’9). Nasprotno pa je uvoz še rasel in smo uvozili za 45-6 (lani 48-6) milijona din. Izvoz v Anglijo je padel od 117 v aprilu na 15*5 v juliju (lani 40-8), uvoz na 31 (26-1).
Vsaik trgovec mdra bjti naroinik,.Trgovskega Hita'
brezplačno vožnjo nazaj. Velik je popust tudi v drugih državah, za železniško vožnjo in za vizum.
Letos razstavlja vsega 649 tvrdk, 13 več ko lani. Domačih je 315 in tujih 334, od teh največ iz Nemčije, Francije in Češkoslovaške. Dobro so zastopane tudi tvrdke iz Slovenije, zlasti tekstilna in kovinska industrija.
Privatna dvorazredna trgovska šola
s pravico javnosti
Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
Ustanovljena: Z odlokom ministrstva trgovine in industrije 1 br.
2728/N z dne 4. avgusta 1938.
Lastnik zavoda: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Vpisuje učencc(kc): V ponedeljek 29. avgusta in naslednje dni.
Vpisovanje se vrši: Trgovski dom, pritličje, levo, Gregorčičeva ulica 27.
Kako se vpisujejo učenci(ke):
Osebno in v spremstvu staršev ali njih namestnikov.
Za vpis potrebni dokumenti:
Rojstni list in spričevalo o mali maturi ali o završnem izpitu na meščanski šoli.
Vpisnina: din 100'—, ki jih je treba položiti pri vpisu.
Ukovina: 10 mesecev po 250 din.
Plačuje se trimesečno vnaprej, le v izrednih primerih vsak mesec vnaprej.
Pričetek rednega pouka: Se sporoči pri vpisu.
Pravice in ugodnosti za učence in absolvente PTŠ:
1. dijaške ugodnosti na železnicah,
2. rodbinske doklade,
3. otvoritev ali prevzem poljub-1 zamudnemu zavezancu, nega trgovskega podjetja na last- borzno razsodišče na
Odlog plačil
Trgovinsko ministrstvo je dovolilo Dolnjelendavski hranilnici d.
d. v Dolnji Lendavi odlog za 6 let od 21. maja t. 1. in 2% no obrestno mero za stare vloge in po tekočem računu od 15. decembra 1937.
Kmetijsko ministrstvo je pa dovolilo Hranilnici in posojilnici pri
Sv. J ur ju ob Ščavnici, r. z. z n. z. odlog za 6 let od 1. marca t. 1. in obrestno mero za stare vloge in tekoče račune od 21. februarja t. 1. ter druge olajšave.
Ksnknrzi - poravnave
Razglašen je konkurz o zapuščini Ivana Udovča, mlinarja in pos. v Črmošnjicah. Sodnik dr. I. Petsche z okrožnega sodišča v Novem mestu, upravnik dr. D. Gros, odv. v Novem mestu. Prvi zbor upnikov bo 7. septembra ob 10., prijave se sprejemajo do 1. oktobra in bo ugotovitveni narok 14. oktobra ob 10. pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Narok za prisilno razpravo, ki jo predlaga kot prezadolženec
Emil Blagovič, trgovec v Ormožu, I bo 19. septembra ob lA na 11. pri | okrajnem sodišču v Ormožu.
Politične vesti
V Beograd so dospeli vsi trije novi ministri, ki so nato takoj položili prisego in prevzeli dolžnosti.
Dr. Beneš je včeraj sprejel lorda Runcimana in se nato odpeljal na počitnice.
Nemška sudetska stranka je izdala na nemško prebivalstvo pro-. glas, naj se kot člani stranke po-bo o dovolitvah za promet kenuc- služujejo vseh obrambnih pravic v nih sredstev za dezinfekcijo in de- razmerju z oblastvi, na kar je vla-
»Službeni list«
kr. banske uprave z dne 27. avgusta objavlja: Pravilnik uslužben-skega podpornega sklada zdravstvenih zadrug — Ustavitev rednega pregleda drogerij — Odloč-
Prepoved propagi- c*a	Protiproglas	na	prebival-
1	11	b	1	stvo,	odrekajoč	Henleinovcem pra-
vico do takih pozivov. Češkoslovaška vlada je predlo-
zinsekcijo
ranja specialitet brez dovolitve Odločbo o prodajanju sredstev za
zboljšanje pecivnosti moke — Od- žila Nemcem in lordu Runcimanu ločbo o razširitvi veljavnosti ko-1 lektivne pogodbe stavbinskega delavstva — Razne razglase in razne objave.
Izpred borznega razsodišča
v	Ljublja
Izvrinost sodb borznega razsodišia
Vse sodbe in poravnave borznega razsodišča v Ljubljani so v smislu določb § 2., točka 13. in § 50. zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930., št. 68.508, ravno tako izvršne, kakor sodbe in poravnave rednih sodišč. Preden naprosi stranka za izvršbo proti
potrdi prošnjo
| stranke, kdaj je postala sodba (poravnava) pravomočna in na podla-[ gi tako potrjene sodbe (poravnave) mora pristojno redno sodišče (navadno okrajno sodišče na sestop v III. razred trgovske akade-ldežu zavezanca) dovoliti in izvesti mije,	zaprošeno izvršbo, ne da bi bilo
6. pri vojakih dijaški rok, na- potrebno predlogu priložiti še predovanje za rezervnega nared- kakšne druge dokumente.
nika.	Slične določbama § 2., točka 13.
Glede vpisa, disciplinskega reda in § 50. zakona o izvršbi so določ-in izpitov kakor tudi glede celo- be § 1., točka 13., poprejšnjega iz-kupnega poslovanja šole veljajo Uršilnega reda, veljavnega v Slo-natanko isti predpisi kot na držav-1 veniji in Dalmaciji, in na podlagi nih dvorazrednih trgovskih šolah, tako potrjenih sodb borznega raz
no ime,
4. dovršena PTŠ ima veljavo 6, dovršeni 1. razred PTŠ pa 5 razredov gimnazije,
5. po dovršeni PTš možen pre-
Združenje trgovcev v Ljubljani
sodišča, kakor je zgoraj omenjeno, so izvršilna sodišča brez nadalj-| njega izvajala naprošene izvršbe. Enako postopajo tudi sedaj, ko je
naznanja, da bo vpisovanje v tr- stopil v veljavo novi izvršilni za-govsko nadaljevalno šolo za vse bon za vso državo, skoraj vsa red-razrede od 1. do 5. septembra t. 1. na sodišča. Nekatera okrajna so-vsakokrat od 9. do 11. ure do-1 dišča zunaj Slovenije pa so sklicu-poldne in od 14. do 17. ure po- joč se na določbo § 50., točka 3., poldne, razen v soboto popoldne novega zakona o izvršbi zahtevala in nedeljo, v pisarni Združenja razen potrdila borznega razsodi-trgovcev. Novinci moraijo biti stari I šča, da je sodba pravomočna, še 14 let in morajo pri vpisu pred- predložitev listine, da sta stranki ložiti zadnje šol. spričevalo, zdrav- dogovorili za razsojo njunega spo-niški izvid in učno pogodbo. Za | ra borzno razsodišče. Ta zahteva
sprejem je treba imeti najmanj popolno višjo ljudsko (narodno) šolo ali pa tri razrede srednje ali I meščanske šole. Z manjšo izobraz-
pa v zakonu ni opravičena. Določba § 50., točka 3., citiranega zakona omenja izrečno samo predložitev pogodbe na razsodnike, ne
bo bodo sprejeti učenci le v pri- pa tudi predložitev pogodbe, da
meru zadostnega prostora. Novinci, ki so dovršili višjo srednjo ali meščansko šolo bodo sprejeti v |
razsoja spore med strankama borzno razsodišče. V tem oziru navajata oba odlična pravnika
k § 599., ki pravi, da borzna razsodišča niso podrejena določbam o priložnostnih razsodiščih, zaradi česar tudi sklicevanje na njih analogno uporabo ni dopustno.
Ako bi zakonodajalec v § 50. izvrš. post. bil povsem zenačil priložnostna razsodišča z borznimi razsodišči, bi vsekakor v zadnjem stavku tega § za vejico navedel — je treba priložiti pogodbo na razsodnike (priložnostnega razsodišča) ali (borzno) razsodišče — kakor v nadaljevanju navaja >in potrdilo teh razsodnikov ali tega razsodišča, da je postal razsod izvršen«. Ako se torej prosi za izvršbo na podlagi odločb borznega razsodišča, predlogu razen potrdila, da je sodba (odločba) izvršna — ni treba priložiti kakšne druge listine.
V tem smislu je pravilno rešilo predlog na izvršbo okrožno sodišče na Sušaku kot II. instanca v pravdni zadevi Pr 9/38.
Primer razsodbe
I. A. iz Slovenije je pri borznem razsodišču v Ljubljani izposloval zoper trgovca L. I. na Sušaku pravnomočno zamudno sodbo. Svojemu predlogu za izvršbo premič nin, poslanemu okrajnemu sodišču na Sušaku, je priložil I. A. le
zamudno sodbo, na kateri je borzno razsodišče potrdilo, da je izvrši iiva. Okrajno sodišče na Suša-1 »ednika Chamberlaina velik govor
•>	0	rv noruafrtc-fi «-,nrlv,r.T./x/4v,ftn-n
žave na 23 samoupravnih enot ali žup, od katerih bi dobile popolnoma nemški značaj 4, 2 bi pa imele mešano upravo. Enako avtonomijo bi dobile tudi ostale manjšine.
V Londonu so prijazno sprejeli novi načrt predsednika češkoslovaške vlade, vendar dr. Hodža ni mogel nadaljevati pogajanj z Nemci, preden se ne vrne v Prago Run-cimanov odposlanec Gwatkin, ki je šel na posvet k angleški vladi.
Lord Runciman bo še danes izročil svoje poročilo angleški, češki in nemški vladi. Nemško odposlanstvo mu je poročalo o položaju v uradniškem vprašanju.
Angleški finančni minister sir Simon je imel kot namestnik pred-
kn ie Sl sklonom 7 dne 15 febru- I - 4naPetf)sti meunarounega poio ku je s sklepom z one id. leoru zaja jepoudaril da nobena voj
arja 1938. zavrnilo tožnikov pred- na v osrčju Evrope ne bi mogL
log na izvršbo iz razloga, ker pred- ostati omejena. Drugače je bil nje-
lomi ni bila nrilo/ena noffodba o £°v S°vor zel° zm€ren hi nejasen. lcgu Ja Prilozena pogodDa o gimon pa je vplete, y svoj govor
razsodišču.
Po rekurzu tožnika I. A. pa je okrožno sodišče na Sušaku kot II stopnja s sklej>om z dne 16. aprila 1938. razveljavilo sklep okrajnega sodišča in mu naložilo, da vnovič sklepa o predlogu na izvršbo iz sledečih razlogov: Res je, da določa § 50/11 izv. postop., kadar gre za sodbe razsodišč, da se mora priložiti pogodba o razsodišču, ali ta predpis velja edino za ona razsodišča, katerih ustrojstvo ne sloni na zakonskih predpisih (§§ 672. do 695. civ. pp).
Ker se pa ustrojstvo razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote opira na zakon (zakon o javnih borzah z dne 15. maja 1922), predlogu za izvršbo na podlagi sodbe navedenega razsodišča razen potrdila, da je sodba izvršna, ni treba priložiti pogodbe o razsodišču. Zaradi tega sklepa II. stopnje je nato okrajno sodišče na Sušaku s sklepom od 26. aprila 1938., I 64/38/1, dovolilo izvršbo.
Mrtvi	ka
drugi razred, če polože naknadno dr. Fran Goršič in dr. Neumann doptolnilni izpit iz knjigovodstva prvi v komentarju k novemu za-in korespondence 1. razreda. Vsak konu o izvršbi, drugi v komentar učenec plača pri vpisu letos zni- ju k prejšnjemu izvršilnemu po-žano šolnino v znesku 400 din, stopniku (redu), da za izvedbo iz-novinci pa poleg tega še 100 din vršbe pravomočnim sodbam borz vpisnine. Dosedanji učenci pred- nega razsodišča ni treba še prila-lože pri vpisu lanska spričevala, gati pogodbe (listine) na borzno Brez teh ne more biti nikdo vpi- razsodišče. To sledi povsem jasno san. — Popravni izpiti bodo v iz okolnosti, da so tako v civilno petek dne 2. septembra ob 14. uri, pravdnem redu kakor v novem ci-naknadni završni pa v ponedeljek vilno pravdnem postopniku za pri dne 5. septembra t. 1. Začetek šole ložnostna (od državne oblasti ne bo v ponedeljek dne 12. septem- potrjena) razsodišča navedene po-bra t. 1. Podrobno bo razvidno na | vsem druge določbe kakor za stal-
šolski deski.
Začetek zagrebškega velesejma
V soboto dopoldne se je odprla v Zagrebu razstava »Zagrebački zbor«, na kateri je postavila letos svoj paviljon tudi češkoslovaška država. Razstave so odprte
na, od državne uprave potrjena na podlagi borznega zakona ustanovljena borzna razsodišča.
V obeh citiranih pravdnih po-stopnikih so določbe za priložnostna razsodišča obravnavane ločeno od onih za borzna razsodišča. V smislu čl. 5. uvodnega zak. k civ. pp veljajo za borzna razsodišča v Sloveniji še vedno določbe uvodnega zakona k prejšnjemu civ.
vsak dan od 8. do 18'30.
Potne legitimacije se žigosajo I pravd, postopniku (členi XIII. do pri vhodu s Savske ceste. Lastniki XXVII.), ki so povsem različne rednih vstopnic bodo deležni veli- od onih za priložnostna razsodi-kih nagrad. Na železnicah je vlada šča. Da je tako, navaja komentar odobrila 50%ni popust oziroma | dr. Neumanna k civ. pravd, redu,
Neki trgovec nam piše:
Iz bilanc denarnih zavodov je razvidno, da leže v blagajnah teh zavodov naravnost ogromne vsote gotovine, kateri denar ne kroži. Pravijo, da je tega denarja okoli dve in pol milijarde. Pa naj je ta znesek večji ali manjši, to nič ne izpremeni na stvari.
Ni ne gospodarsko in ne pametno, da morajo v naši mladi državi, kateri tako primanjkuje obratne glavnice in ki vabi na razne načine tujo glavnico v državo, naši denarni zavodi držati take vsote v svojih blagajnah, namesto da bi denar krožil in služil. Koliko bi se lahko naredilo s tem denarjem v korist posameznika, naroda in države.
Denar se ne pušča v promet. Le malenkostni krediti se dajejo po težkih pogojih na vsa mogoča jamstva, vse drugo pa leži v blagajnah iz previdnosti za vse slučaje. Plačevati se morajo za bančni denar visoke obresti. Te visoke obresti so krive, da si upa malokdo sploh iskati kredit, ker ne more toliko zaslužiti, da bi lahko kril te visoke obresti. Zaradi visokih obresti so onemogli in propadli mnogi dolžniki ter pomnožili vrste beračev. Denarni zavodi dobivajo v svoje roke vedno več nepremičnin. Vprašanje pa je, če je to koristno.
Denar mora v promet, denar mora zaslužiti. Toda našim denarnim zavodom se morata nuditi varstvo in obramba s tem, da ima-
jo krit hrbet in možnost dobiti te koča sredstva v vsakem primeru.
Sedaj pa delajo neovirano tuji zavodi in spravljajo naše gospo-
resna svarila proti uporabi vojne, katerih v uradnem besedilu ni bilo, in ponovil Edenovo razlago o dolžnostih Anglije glede češkoslovaške in Nemčije v primeru napada.
Angleško brodovje je prejelo povelje, da se na dan nurnbe-rškega kongresa Hitlerjeve stranke spet — kakor že leta 1914. — zbere ob severno-škotski obali na dvomesečne vaje.
Nemški tisk ostro zavrača Anglijo zaradi Simonovega govora in je še povečal svojo napadalnost proti Češkoslovaški.
Hitler je obiskal vojsko in naprave na severni in severo-zapadni meji. O vojni pišejo v Nemčiji, da ne govore kar tako, kot bi topovi na paradi zabavali občinstvo in da je do nje še dolg korak.
Regent Horthy se je iz Niim-berga vrnil v Budimpešto čez Linz, kjer si je še ogledal bazo rečnega forodovja.
Proti Poljakom v Gdanjsku so pričeli Nemci enak bojkot kot proti Zidom in poostrili propagando.
Poljska bo izstopila najbrže iz Zveze narodov ali pa doseže stalen sedež in ostane; za to odločitev gre hud diplomatlčen boj med velesilami.
Položaj francoske vlade se je znatno popravil, ko so nastopile vse stranke ljudske zveze z zmernejšimi izjavami. Zveza je poslala k predsedniku Daladieru posebno skupno delegacijo, ki se bo pogajala z njim o spremembi 40-umega tednika.
Ob Ebru so se boji razvili v največjo bitko cele državljanske vojne; čeprav so poročila doslej še zelo kratka, se poroča, da nacio-
darstvo v odvisnost Kakor se to stanje z denarnimi I nalisti počasi napredujejo, zavodi ne premakne z mrtve ^
ke, tako ne pride s te tooke zade cove de Ljanove čete v klešče, va z gospodarskim svetom, v ka- Republikanski rušilec »Jose Luis terem bi se znašli predstavniki Dies« so napadle in poškodovale
nacionalistične križarke v gibrai-tarski ožini, ko se je iz ladjedelnice v Havru vračal v Sredozemsko morje. Pobegniti je moral v angleško pristanišče.
Angleškim četam v Palestino so bila znova poslana velika ojačenja, ker se je stanje zaradi nadaljnjih atentatov in spopadov zelo zaostrilo. Povečala se je tudi delavnost angleških bombnikov.
Južna afriška unija bo po izjavi vojnega ministra Pirowa sama odločala o svoji udeležbi v vojnah, po glasovanju v parlamentu.
Ob severni obali Jangceja so začeli Japonci novo veliko ofenzivo in napredovali za 30 km. Zaradl japonske premoči so se morali Kitajci umakniti tudi pri jezeru Po-jang proti Hankovu.
Splošni napad na Hankov so pričeli Japonci v soboto zjutraj ob še-
vseh gospodarskih skupin. Več koristi bi imeli od tega gospodarskega sveta kot jih imamo od skupščine ali senata.
Take gospodarske svete bi morali imeti tudi v banovinah. Ti banovinski sveti bi morali izdelati in izvajati program narodnega gospodarstva v banovini. Namen tega člančiča je, da se zopet opozori na nedostatke v našem gospodarstvu, katere je mogoče z malo dobre volje odstraniti.
*
Objavljamo ta dopis, ker zadeva važno vprašanje o potrebi trgovskih in splošnih kreditov, opozar- __________ _____________________
jamo pa hkrati, da se je Narodna I stih od šestih točk. Ena teh armad
banka končno odločila, dajati ne- je	^a	J>r4,,T:a-
...	.	’ " n vuhu In izgubila 5000 moz. Bitka
posredna posojila trgovcem. Daja ge traja
la bo 5%na menična posojila od Kitajcem se je posrečil napad na 50 do 100 tisoč din. Več smo poro- prodirajoče japonsko brodovje. Počni i o teni v 92 sobotni številki, topili so 6 prevoznih ladij. Letalci
Glede gospodarskega sveta pa je Pa	skladišča
treba vzeti misel našega g. oop s Iz Moskve poročajo nemške no-nika kot popolnoma nov predlog, Vice> da je t>il na polic, komisarja knit! znano ie. da merodajna mesta Jezova izvršen atentat, ki pa ni
spair,°e{!»e	uve^
takšne ustanove, kakršna bi bil ze prave ^ atentat na Stalina, ki bi uzakonjeni gospodarski svet. | želel iti tja na oddih.
Denarstvo
Narodna banka
Po izkazu za 22. avgust se je povečala zaloga zlata (v milijonih din) za 4,3 na 1843. Devize zunaj podloge so se znižale za 8,56 na 366,1, posojila so se zvišala po eskontu in na zastavo za 11 na 1576,9.
Zmanjšal se je obtok za 40,5 na
6.058.5, obveznosti na pokaz so narasle za 109,7 na 2410,26 in sicer so drž. terjatve 20,2, žiro računi
1.291.5, razni računi 1.098,5.
Obtok skupaj z obveznostmi na
pokaz je dosegel 8 milijard 468,8 mil. din, skupna podloga 2.368,7 daje kritje 27,96 proti 28,13 na dan
15.	avgusta. Zlata podloga 2.346,8 daje kritje 27,71 proti 27,87 omenjenega dne.
Omeniti je, da so se razna pasiva zmanjšala za 84,3 na 260,7, kjer se vodi stanje kliringa, enako ni razviden vzrok za znižanje rezervnega fonda za 30 milijonov. Zmanjšal se je tudi sam denarni obtok za 40,5 na 6.058,5. Kritje je padlo zaradi povečanja obveznosti na pokaz.
Vzroki nemške borzne panike
Izredno pozornost je vzbudil v inozemstvu članek nemškega gospodarskega lista »Deutscher Volkswirt«, ki opisuje vzroke nereda na borzah takole:
V resnici se mora upoštevati, da je finančna potreba celotne dejavnosti javne uprave zajela doslej že skoraj polovico vsega narodnega dohodka in da je hkrati z izdatki javnih pridobitnih podjetij lahko javna roka nadzorovala približno •*/* nemškega narodnega dohodka.
Ljubljanska borza
Promet v preteklem tednu je bil na ljubljanski borzi spet nekoliko večji s 7'49 milijona din proti 7 73, 7'31, 8‘52, 3'35 v prejšnjih tednih.
Klirinška marka se je popravila od 14'10—14'20 na 14'50.
Teden na beograjski borzi
Že tretji teden je bil na efektnem tržišču zastoj, ki ga je občutila tudi vojna škoda, trgovana večinoma terminsko ob tečaju 484 na konec tedna. Oba Blaira, 4%ni agrarji, stabilizacijsko in Narodna banka niso imeli nič prometa, živahne pa so delnice PABa s tečajem 231,50 in večji 235. Ves promet je znašal samo 3,6, prejšnji teden 6,07. Zdi se, da je zmanjkalo vojne škode v ponudbi zbog bližnjega vlečenja oziroma zaradi
J.:
Nastanek in razvoj mest na Dolenjskem
VI.
Kolikor bolj se je manjšal vpliv oglejskih patriarhov in čimbolj je slabela njih dejanska moč, tembolj je prihajalo do oblasti nekaj plemiških rodbin tuje krvi, katerih poglavarji so si kot dinasti ustvarjali temelje svoji skoraj neodvisni politični moči. Med temi rodbinami so najvažnejše: na Koroškem Spanheimi, na Štajerskem Traungavci in Babenberžani, na Kranjskem Andechsi, na Goriškem Goriški grofje.
XII. stoletje pomeni za Slovence tudi v narodnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem oziru važ-flo prelomnico: v tem času se je Začela oblikovati kasnejša narodna slovensko-nemška meja, slovensko Plemstvo izginja v tujem okolju, gospodarstvo zemljiških gospodov 1® do tega časa še osredotočeno v gospodarskih dvorih in so gradovi ftlednjeVeškega tipa šele v nastan-
tega, ker ni zanjo zanimanja špekulacije. Glavni vzrok pa so nove počitnice, kajti očitno smo se pomaknili z njimi letos že do polovice septembra kakor na vsem za-padu.
Devizni promet je na beograjski borzi narasel od 21 na 26 milijonov, v katerem je bilo Berlina 16,8 (zadnjič le 13) in Londona 8 (proti 6,8). Marka je napredovala od 1415,12 na 1451,62, ob koncu 1450. Zasebna ponudba je krila vse povpraševanje. Tendenca marke je ostala trdna, ker so se javne naprave umaknile s trga. Te pa
Velika pohorska cesta, ki jo gradi banovina in ki pelje do vrha Pohorja, je sedaj v glavnem končana. Do odcepa pod Mariborsko kočo je bila cesta gotova že lani in je bila letos spomladi dobro utrjena, tako da vzdrži vsak promet, tudi najtežje avtobuse. Letos grade zadnje štiri kilometre do cerkvice pri Sv. Arhu vrh vzhodnega dela pogorja. Spodnji ustroj ceste, ki ga gradi tvrdka inž. Ferluga iz Maribora, je sedaj gotov, spomladi pa pride na vrsto zgornji ustroj, nakar se cesta s parnim valjarjem temeljito povalja in utrdi. Slovesna otvoritev cele ceste bo prihodnje poletje.
Vsa pohorska cesta je zamišljena od Sv. Miklavža na Dravskem polju preko Hoč in Reke (8 kilometrov) do Sv. Arha (14 kilometrov) in je v celoti 18 kilometrov dolga. Pod vrhom je majhna ravnica in od tu se bo sedaj zgradil kratek odcepek 700 metrov do Ruške koče. Tudi ta kratek odcepek bo prihodnje leto gotov. Cesta se je do Reke ob vznožju Pohorja zgradila že pred kakimi 10 leti, glavni del po pobočju pa zadnja leta. Cesta je res lepo zgrajena in se vije v položnih serpentinah navzgor.
Za prihodnja leta je projektirano nadaljevanje pohorske ceste ob južnem pobočju do Sv. Martina (8—10 kilometrov), od koder že vodi cesta v dolino, t. j. v Slov. Bistrico. Iz Ruš je že precej dokončana cesta proti Ruški koči, ki jo zida Tuška občina s pomočjo
v	barva, plesira in
7p	U	OJ	ur oh	kemično snaži
LC	?	44	Ul 0II	obleke< klobuke
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
ku. V socialnem oziru je propad svobodnih kmetov in plemičev hitrejši kot pa rast števila onih, ki se dvigajo iz nižjih socialnih plasti v višje. In od XII. stoletja dalje šele se v naših krajih javlja močnejši kulturni vpliv Zapada.
Od tujih svetnih velikašev, ki so si v dobi nastajanja dinastičnih teritorijev pridobili na Dolenjskem največ zemlje, je treba omeniti grofe Bogenske, Spanheime, Viš-njegorce in Babenberžane; najresnejša tekmeca za posest slovenske zemlje, s svojim vplivom in močjo segajoč tudi v dolino Krke, pa sta postala Premysl Otakar, kralj češki, in rod Habsburžanov.
Bogenski so bili po rodu Bavarci, ki so si večino svoje kranjske posesti priženili z eno od obeh hčera kranjskega in istrskega krajišnika Popona iz rodu Orlamiinde. Njihova dolenjska posest se je razprostirala ob Krki in Savi in imela glavno postojanko v krškem gradu. Krško se prvič kot posestvo omenja v neki listini kralja Arnulfa leta 895, grad je znan od XII. stoletja, v XIII. stoletju pa sta pod gradom bila že trg in mitnica. Bo-
imajo velike množine marke in zato je verjetno večje gibanje tečaja.
Popolnoma nespremenjen je funt, ki ga daje Narodna banka po 238.
*
Poštne takse za čeke in navadne denarne nakaznice se spremenijo po odločbi poštnega ministra z dnem 1. oktobra t. 1. in bodo veljale sledeče: čeki do 100 din 0'50, do 250 din 0'75, do 500 din 1‘—, do 1000 din 1'50, do 2500 din 2’—, do 5000 din 2'50, do 10.000 din 3, do 25.000 din 4, do 50.000 din 5, do 100 tisoč din 6. Za vsakih še 100 tisoč po 1 din.
privatnikov in bo takisto v par letih popolnoma gotova. V načrtu je nadaljevanje ceste od Sv. Arha po grebenu do Slovenjega Gradca. Po izvršitvi vsega gradbenega programa bo Ruška koča vozlišče štirih cest vrh Pohorja: proti vzhodu do Hoč, proti severu do Ruš, proti zapadu do Slovenjega Gradca in proti jugu do Slov. Bistrice, Potem se bo pač lahko razvilo le-toviščarsko življenje na Pohorju in tujski promet bo imel priliko za popoln razmah.
*
Polovico potnih stroškov
si prihrani, kdor potuje v prvi polovici meseca septembra v Ljubljano. Dne 1. septembra se prične Ljubljanski jesenski velesejem, ki traja do 12. septembra. Kdor si velesejem ogleda, ima brezplačen povratek. Na odhodni postaji si mora kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico, ki stane din 2'—. V Ljubljani na velesejmski blagajni se bodo izdajala potrdila o. obisku velesejma, nakar velja vsakomur stara vozna karta in pa že-
Zunania
Nemška trgovina na Balkanu aktivna
Stanje nemške trgovine v balkanskih državah je še nadalje ugodnejše v prid nemškemu uvozu in sicer znaša nemški skupni presežek v Jugoslaviji, Romuniji, Bolgarski, Grčiji in Turčiji 39-9 milijona RM. Lani so bile v tem polletju te države aktivne proti Nemčiji za celih 68-9 milijona din.
Od vsega nemškega izvoza so sprejele te države 10‘4 odstotka (lani 8-11), v nemškem uvozu pa so padle od 1T46 na 5T4 odstotka.
žitna trgovina
Za žitno trgovino je pri nas odločilno dvoje: prav dobra žetev in
genski so kasneje prepustili Krško solnograškim nadškofom, od teh pa je krška posest prešla na Celjane in po smrti Katarine Celjske na Habsburžane. Takrat seveda že davno ni bilo nikogar iz rodu Bo-genskih, katerih zadnji je umrl leta 1242.
O frankovskih Spanheimih ni čisto jasno, kako so prišli do svojih posestev na Kranjskem. V začetku XI. stoletja so se preselili na Koroško, si z ženitvijo Sigfrida Span-heimskega z domačinko Rihardo pridobili bogato zemljiško posest in jo še povečali z dediščino po sorodnikih Eppensteincih ter si končno pridobivali še zemljišča, pripadajoča solnograškim in brižinjskim cerkvenim mogotcem. Po Eppensteincih so podedovali tudi dostojanstvo koroškega vojvode. Jedro njihove posesti na Koroškem je bila široka okolica Celovca in Gosposvetsko polje. Na Kranjskem je postala prvo središče njih moči Ljubljana, drugega pa so si ustvarili v Kostanjevici na Krki.
Desni breg spodnje Krke je bil hkrati z onstran Gorjancev ležečo
Za poštne nakaznice bo po 1. X.
veljala taksa: do 50 din 1'50, do 100 din 2, do 250 din 3, do 500 din 4, do 750 din 5, do 1000 din 6, do 1500 din 7, do 2000 din 8, do 2500 din 9, do 3000 din 9 50, do 3500 din
10,	do 4000	din	10'50, do	4500	din
11,	do 5000	din	11'50.
V kliringih je izplačala Narodna banka do sobote italijanska nakazila do št. 15.943 od 10. maja, bolgarska do 4.341 od 30. maja in poljska do 1342 od 7. junija 1938.
Donosnost državnih papirjev je bila dne 26.	avgusta: za vojno	škodo	5'17%,	inv.	posojilo	7'04,	4%
agrarje 6'425, begluške 6'49, dalma-tince 6'57%, 7% ni Blair 7'49, 8%ni 8'14, Seligman 7 in za stab. posojilo 7'11%.
lezniška izkaznica za brezplačno vožnjo na tisto postajo, s katere je odpotoval. Ta olajšava velja za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra.
*
še en električni kabel v Mariboru
Mesto Maribor prejema tok iz Fale po daljnovodu do velike transformatorske postaje v sosednjem Radvanju. Tu se tok zniža na napetost 10.000 voltov in potem vodi po kablih do poedinih transformatorjev v mestu, kjer se napetost zniža na 220 ozir. 380 voltov. Doslej sta dovajala tok v mesto le dva voda, in sicer kabel pod državnim mostom in pa vod, ki poteka iz Radvanja skozi Pobrežje preko Drave v Melje in potem proti severu, kjer se združuje s prej omenjenim kablom. Sedaj je Mestno električno podjetje položilo tretji kabel, ki poteka iz Radvanja proti severu in premeri Dravo pod brvjo ih se potem priključi na obstoječa dva voda. Ta dela so te dni končali.
trgovina
Prizadove cene. Enako dobra žetev v vsem Podonavju ne kaže večjega vpliva na naš trg. Ponudba je majhna in so cene tem višje, čim dalj gremo na sever — posebno v gornji Bački. V Skoplju pa je pšenica po 170 za mline.
V inozemstvu so cene višje za daljši termin, tako v Čikagu za oktober 62, za december 64 in maj nad 66. V Liverpoolu pa padajo, le Rotterdam posnema Ameriko. V USA in Kanadi se zanašajo na državne ukrepe v korist cene.
Za prompt je pariteta naše pšenice proti cenam v Liverpoolu 95, za september 83 din.
Večja je ponudba koruze in je popustila cena pariteta Indjija na
Belo Krajino vse tja do XII. stoletja del hrvatskega kraljestva. Vojaška ofenziva Spanheimov ob dolenji Krki je to ozemlje iztrgala Hrvatom in da bi novopridobljeno deželico organiziral in v njej ustvaril novo politično in gospodarsko središče, ki naj bi pritisnilo ob tla bližnji freisinško-ba-benberški trg na Dobravi oziroma Hrvaškem brodu pri Škocijanu, je vojvoda Bernard tržišču na otoku sredi Krke podelil mestne pravice. Iz te trgovske in mestne postojanke so se širile trgovske vezi daleč proti jugovzhodu in novec ko-stanjeviške kovnice, ki jo je ustanovil vojvoda Bernard, je bil znan in cenjen tja do današnjega Banata.
Svobodni gospodje Višnjegorski so bili v sorodu z grofico Hemo iz Krke na Koroškem in preko nje s plemenitim Svetopolkom, ki se ob prelomu IX. in X. stoletja omenja kot posestnik v koroški Krški dolini. Njih predniki so prišli v prvi polovici XII. stoletja z gradu Pux ob gorenji Muri in se začeli imenovati po gradu Višnji gori, novem središču njihove posesti, ki se
Mogočna zdravilna moč narave
se Se posebno Izra2a v naravni
ROGAŠKI SLATINI
128, vlačilska 127. Pariteta z inozemstvom za prompt 95, september 83. V inozemstvu so cene koruze narasle.
Sadna trgovina
Iz Maribora poročajo, da se jabolka plačujejo na kraju do 3 din za kg, na meji pa 25 mark za 100 kilogramov, kar bi zneslo pri tečaju marke 14'50 okrog 3'62 dinarja za kg. Trgovci pa ne marajo prezgodaj otrganega sadja in so sklenili, da bodo za tako blago plačevali samo 2‘50. Ker gre cena krepko navzgor, tudi ni sile za obiranje sadja.
Dunajski sadni trg
Prejšnji teden so dospeli na Dunaj vsak dan po 1—2 prvi vagoni lepih jabolk iz Slovenije. Cene se niso spremenile. Bilo pa je dosti tudi domačega in madžarskega sadja. Hruške so dospele iz južne Srbije precej pokvarjene. Zgodnjih češpelj je dospelo nekaj vagonov: drobnih in pokvarjenih iz Srbije, najlepših pa iz Doboja, ki so se prodale po 32 pf meja. Dosti je bilo bolgarskih češpelj, ki so zelo lepe, a se naglo pokvarijo ali še niso dovolj zrele (22 pf).). Enako ceno so dosegle madžarske češplje, 20—22 meja.
Urediti bo treba, da ne dospeva iz Jugoslavije slabše blago.
Grozdja je dosti iz Novega Sada in se prodaja po 30—32, bolgarsko po 34, grško po 37’5 pf za kg iz hladilnih vozov. Ob teh nizkih cenah se prodaja posebno dosti grškega in bolgarskega blaga (čauš, Tahta).
*	't
Uvozna carina za kontingentno sadje je v Franciji določena na 60 fr. za 100 kg bruto: za mandlje, breskve, marelice, češplje, črešnje, jagode, namizno grozdje, čmi ri-bezel, kutine (po tar. št. 34 A).
Lipov cvet se pri nas prodaja po 18—22 din za kg meja. Kupčija pa se še ni razvila kljub živemu povpraševanju. Slaba Je letos letina za druge zdravilne rastline in zelišča. Cene so trdne.
Konopljo so Nemci kupovali ta teden po 1'50—2'50 din franko ladja.
Seja odbora za industrijske rastline bo 31. avgusta, takoj po prihodu nemške delegacije.
žive perutnine smo prodali v Italijo minuli teden 10 tisoč kg po 5—515 Ure.
je širila od gorenje Krke na Dolenjskem, Višnje gore in Litije do jugozapadnega in južnega podnožja Gorjancev. Stiški samostan je njih pobožna ustanova, glavna zasluga pa pridobitev Bele Krajine, ki je tako prišla iz okvira hrvatskega kraljestva v sklop slovenskih pokrajin. Za Alberta Višnje-gorskega — približno od leta 1200 — je postala Kolpa od kočevskih gozdov do podnožja Gorjancev mejna reka med Hrvatsko in Kranjsko.
Babenberžani, krajišniki in vojvode v Vzhodni marki so si v dolenjski Krajini, v vinorodnih goricah med Mirno in Krko pridobili obširne freisinške fevde, ki so tvorili teritorialno nadaljevanje ba-benberških fevdov ob Savinji in pod Kumom. Ko se je Friderik Babenberški 1229. poročil z Agne-zo, edino dedinjo andeškega rodu, je priženjeno andeško in nekdanjo višnjegorsko posest združil s freisinškimi fevdi v Kranjsko go-spodstvo, v katerem so poleg Kranja, Kamnika in Mengša ležali tudi Višnja gora, Mehovo in Metlika.
(Dalje prihodnjič.)
Pohorska cesta
pred dovrši tviio
Naša štajerska jajca so si zboljšala ceno na švicarskem trgu na 132 šfr za 1440 kosov 55/56, bolgarska 135, poljska 112 meja oz. Buchs ali Basel. V Nemčiji je naše blago »C« vrste le po 77 RM zaboj.
Državno jamstvo za tuje dobave Italiji je urejeno s pooblastilom finančnemu ministru, da sme jamčiti za tuje menice, ki jih akceptirajo banke ob državnih nabavah blaga iz tujine.
Urad poljskih pristanišč v Odinji in Gdanjsku je obvestil naš zavod za pospeševanje zunanje trgovine, da je izvoz na Daljni vzhod urejen s progo družbe Nipon-Yusen-Kaisha, ki jo zastopa zastopništvo tega urada v Beogradu (Knj. Ljubice 25).
Češkoslovaški uvozni sindikat je izdal septembrska dovolila za uvoz pitanih svinj, uvoz masti in ovac.
Češkoslovaška je tudi v juliju uvozila dosti žita, in sicer 273.387 q pšenice (lani 71.612), 306.291 q rži (444) in samo 61.474 q (116.223 q) koruze. Pšenico je kupila skoraj vso (254.828 q) v Romuniji in Turčiji (18.485 q), rž pa: v Rusiji 271.599 q, Madžarski 14.370, Romuniji 13.611, Turčiji 5517 in Poljski 1049'5 q. Od januarja do julija je kupila 1 milijon q pšenice (lani samo 85.158 q), 1.294.098 q rži (3412), dosti manj pa koruze (278.809 proti 426.661 q).
ČSR je izvozila v 1. polletju lesa za 264'56 milijona Kč proti 217'16 lani. Večino lesa je prodala v Nemčijo (198‘1 + 2'03), Madžarsko, Nizozemsko in Anglijo. Izvoz drv je bil pa 4krat večji ko lani.
Mednarodnega sejma v Bariju se udeleži letos 14 držav.
Romunija bo po novi pogodbi smela izvoziti v Sirijo in Libanon do razmerja 10:1. Nadzorovanje izvoza je prevzela skupna zbornica.
Poljsko-nemška trgovinska pogodba
Prvega septembra stopi v veljavo nova nemška trgovinska pogodba s Poljsko, sklenjena za 2 in pol leta. Ves letni promet se določa na 260 milijonov zlotih, za 26 več ko doslej. Premoga bodo smeli Poljaki uvoziti kolikor lani in ne čez češkoslovaško ozemlje.
Poljska bo ugodila nemškemu gospodarstvu z znižbo carine na 70 uvoznih postavk (od 286). Te postavke obsegajo kemične izdelke, usnjeno, papirno, stekleno, kovinsko blago, igrače, aparate, stroje. Carino bo delno znižala tudi Nemčija za poljsko blago.
Hmelj ski trg
Stanje hmelja v Savinjski doli ni se je še zboljšalo in obilni cvet lepo dozoreva. Ker ni povsod cvet enako poln, se še ne more preceniti donos. Računajo s 30% manjšim pridelkom ko lani, ca 30.000 q. Kvaliteta pa je višja ko lani.
Iz Zatca poročajo, da je kakovost hmelja odlična v vsej srednji Evropi, pridelek pa majhen. Zmanjšanje proti lanski letini bo sledeče: v ČSR za 15%, Jugosla viji 30, v nekih krajih Nemčije bo letina obilnejša, samo Poljska bo pridelala boljše blago kot lani in tudi več blaga.
Trgovsko učilišče in steno* graf ski institut Robida
Banska uprava je odobrila novo trgovsko učilišče Robida v Ljubljani in dovolila, da veljajo izpričevala o završnem izpitu na tem učilišču kot izkaz redno dovršene vajenske dobe in poldrugega leta trg. pomočniške zaposlitve za vse dijake, ki so si prej pridobili izobrazbo štirih let meščanske šole ali gimnazije.
To učilišče bo enoletna redna trgovska šola z dopoldanskim, popoldanskim in večernim tečajem. Šolsko leto traja deset mesecev kakor na državnih šolah.
Zavod je ustanovila gospa I. prof. Robidova, ki ga bo vodila po načelih pok. prof. Adolfa Robide, znanega strokovnjaka za to šolstvo in veščaka v stenografiji. Tudi profesorski zbor je sestavljen iz odličnih vzgojiteljev in strokovnjakov s srednjih in trgovinskih šol. Poučevali bodo: knjigovodstvo, trgovinstvo, dopisovanje in računstvo, menično in stečajno pravo, slovenska in nemška stenografija, strojepisje, blago-znanstvo, gosp. zemljepis, nauk o reklami in francoščina in nemščina, kar je potrebno za samostojne poklice in pisarne.
Sprejemajo se dijaki s 4 razredi meščanske šole, gimnazije ali podobnih strokovnih šol, dovoljujejo se pa izjeme za tiste, ki bi po dovršitvi te šole ostali v podjetju staršev.
Vpisovanje traja od 15. avgusta do 10. septembra oziroma do konca septembra v ravnateljstvu, Trnovska ulica 15, vsak dan od 8,—12. in od 2.-6. pop. in je treba predložiti razen spričevala tudi krstni list, vpisnina pa je din 50'—. Šolnina je mesečno din 180'— za vse predmete skupaj in se za prvi me^ec plača pri vpisu, najkasneje pa prve dni v mesecu. Šolsko leto se prične 10. septembra. Pouk bo v novi lastni hiši zavoda. Vsako leto bo več izletov v večja podjetja in tovarne.
Dobave - licitacije
Komanda podvodnega orožja v Kum boru sprejema do 7. septembra ponudbe za dobavo cementa, apna, sadre, opeke ter stekla za okna, 15. septembra raznih barv, laka, terpentina, olja, vazeline, krp, bombaževine, papirja, kartona idr.,
16.	septembra pločevine, žičnikov, okroglega železa in cevi.
Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 12. septembra ponudbe za dobavo raznega stekla, steklenih plošč in cevi, jekla, pil, pocinkanih žebljev, elektromotorja, kabla in gumenih cevi, 14. septembra vrvice za kontrolne ure, razne železnine, raznih čopičev.
LICITACIJE
Dne 29. avgusta bo v intendan-turi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo večjih količin ovsa.
Dne 29. avgusta v intendanturi IV. armijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo večje množine pšenice in za oddajo te pšenice v meljavo.
Dne 30. avgusta pri štabu voditeljev del v Ljubljani licitacija za dobavo raznega pogonskega materiala: nafte, olja, petroleja, bombaža, kolofoni j e, sode ter premoga, dne 2. septembra bencinske meša-
nice, motornega olja in konzistent-ne masti.
Dne 1. septembra pri Vojno-sani-tetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo zimskih bolniških plaščev, nogavic ter amerikan-platna, 2. septembra letnih bolniških plaščev ter platna za mrtvaške pokrove, 5. septembra za predelavo konjske grive in 7. septembra za dobavo zidnih ur in for-malinskih aparatov.
Dne 9. septembra v inženiriji štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za montažo avtomatske telefonske centrale v vojašnici »Vojvode Mišiča« v Ljubljani.
Dne 8. septembra pri Upravi voj-no-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo raznega usnja.
Dne 9. septembra bo pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu licitacija za dobavo raznih gasilnih aparatov in 12. septembra razne pločevine in profila iz plavljenega jekla.
Dne 9. septembra pri 1. oddelku Vojno-tehničnega zavoda v Hari-jevu pri Skoplju licitacija za dobavo raznega obdelanega lesa in drv.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) - • - ■	. • • , oj
Fr. Zelenik:
Za marsiko
Uprava Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 30. avgusta ponudbe za dobavo 40.000 kg jeklenih trakov, 9. septembra strojnih jermenov ter prečic za pasove.
Artiljerijsko-tehnični zavod Lepe-tane sprejema do 4. septembra ponudbe za dobavo krp za čiščenje, vazeline, olja, glicerina, kalijevega mila, masti za usnje, mazila za ležaje, električne ogrevalne plošče, kontakt-termometra, elektromotorja, linoleja ter drugih tehničnih predmetov in potrebščin.
Mašinska šola mornarice v Kum-boru sprejema do 5. septembra ponudbe za dobavo raznega jekla in železa, 6. septembra oljnih^ past, laka, barv, čopičev, mavca, samotne moke in cementa.
Te dni mi je neki trgovec zastokal, da si ne more privoščiti kakega dopusta ali odpočitka, ker nima nikogar, ki bi ga za časa odsotnosti zastopal. Ko sem slišal to tožbo, sem se spomnil, da sem včasih slišal tudi nastavljence govoriti, kako so privezani na trgovino in ne morejo na dopust, ker gospodar nima nikogar, ki bi znal opravljati njihovo delo. Tako in enako nekateri radi govorijo.
Ako je v kaki trgovini ali obratu baje ta ali oni nenadomestljiv in ni drugega, ki bi znal ali mogel vršiti posle tudi drugih, je to dokaz slabe organizacije. V dobro organizirani trgovini ali obratu mora biti mogoče, da si lahko vsakteri nameščenec privošči nekaj oddiha, in da ga ta čas na-domestuje kdo drugi. V pravilno organizirani trgovini ali obratu ne sme biti »nenadomestljivih«. Gospodar ali nastavljenec na vodilnem mestu naj si ne domišlja, da ga ne more nihče nadomestovati, da bi brez njega ne šlo itd., ker je tako domišljevanje popolnoma zgrešeno in neutemeljeno. Vsako-
UUBLIANSKI VELESEJEM 1. —12. septembra 1938 VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE
Brezplačno za obiskovalce velesejma iz tuzemstva Krasna darila (Izvzeti so Imetniki permanentnih legitimacij za Ljubljano) — Motorno kolo »Bob Phaenomen" (Vok, Ljubljana) Radio aparat 4 + 1 cevni »Super Ingelen" (Tehnik - Banjal Ljubljana) — Sbalnl Siroj
moderen, pogrezl|!v (Vok. Ljubljana) —30 prvovrstnih damskih In mOMlhkOlRS : »Tribuna
F. Batjel — »Condor", S. Rebolj ln drug — »Resta“, SploSna trgovska družba — »lur-nler“ ln »Elite", H. Suttner - »Axo“, Ign. Vok — „Panax“
Darila so razstavljena na velesejmu Odtrgaj kupon od vstopnice, naplil nanj svoje Ime In vrzi v zapežateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu. Dan obiska poljuben med 1. ln 12. septembrom. Komlsllsko žrebanje bo 12. septembra ob 3 url popoldne na velesejmu.
gar lahko nadomestimo, nihče ni take vrste, da bi brez njega ne šlo. Resnica je le ta, da mišljenja in načina dela ne zna vsak posnemati, ali vsakdo lahko naredi to delo na svoj in morda celo dokaj boljši način, saj je veliko načinov, po katerih se lahko kako delo izvrši.
Nikakor ni pravilno, pač pa naravnost škodljivo za trgovino ali za obrat je, če eden ali drugi za trgovino ali obrat važne podatke in pripomočke pridržuje za sebe ali pri sebi. V pravilno organizirani trgovini ali obratu je vse, kar je za trgovino ali za obrat važno, razvidno iz knjig, zapiskov, registra-ture, kartoteke itd., da se more delo vršiti nemoteno tudi v odsotnosti vodilne osebe. Nastavljen-ci morajo biti sposobni in zaneslji vi in zaupanja vredni sodelavci.
Nekatere vrste nastavljencev bi sploh morale na dopust, pa če hočejo ali nočejo. Ako bi povsod ob stajala ta uvedba, bi katera podjetja ne doživela ne samo neprijetnega, ampak tudi dragega presenečenja.
stanek in je po izjavi ministra V. Gjorgjeviča dosežen sporazum, da bo občni zbor 1. septembra že uredil enotno, vsedržavno glavno zadružno zvezo.
Francoski narodni dohodek je po uradnih podatkih znašal v letih 1928./30. še 245, 1935. do 1937. leta pa 172, 189 in 215 milijard frankov.
V gvici se je zaradi megle pripetilo trčenje treh vojnih letal, četrto pa je zadelo v skale. Rešilo se je samo eno od petih letal. Večina častnikov in vojakov je mrtva.
. Dve vojaški letali sta trčili v Slovaški, ko sta leteli 400 m visoko skozi meglo. Obe posadki 4 mož sta mrtvi.
Vsem fotoamaterjem bodo zaplenili kamere, se veselijo neki ozkosrčni ljudje vsakokrat, kadar gre za uzakonitev želj ln delovnih področij fotografskega stanu. Takšne predloge so objavili z vso resnostjo tudi javno, v listih, če natančno pomislimo, jih ne moremo brez nadaljnjega odklanjati. Vsakemu amaterju, ki smatra fotografijo samo za svojo osebno zabavo in ki se ne zaveda, da je prevzel s fotografsko kamero nase tudi neko dolžnost, ki prezira organizacijo in ki ne stremi za višjim smotrom, bi bilo treba fotografski aparat v resnici odvzeti. Veliki narodi z mnogimi milijoni pripadnikov si lahko privoščijo tudi nekoliko milijonov ljudi, ki se z neko stvarjo samo igračkajo, pri malih narodih, kakršen je naš, pa je potrebno iz enostavnega razloga samo-ohrane, da postavi vsak poedinec v vsaki stvari svojega moža. če se pa hočete prepričati, kako malo zavesti je v tem oziru še med našimi amaterji, si oglejte na obči razstavi fotografije in filma od 1. do 12. septembra na Ljubljanskem velesejmu zgovorne grafikone o slovenski amaterski organizaciji, ki jih je Fotoklub Ljubljana izdelal za to razstavo!
Doma in po svetu
Kongres »Pax Romana« na Bledu je prišel pozdravit v imenu vlade notranji minister dr. Korošec. Pokroviteljstvo so prevzeli za ta kongres papeški nuncij Etore in vsi naši škofje.
Papeževo pismo je prebral tajnik abb-e Gremaud iz Friburga (Švica). Udeleženci so prišli na kongres iz 17 držav, delegatov je bilo nad 300. Glavni referati so obravnavali socialna vprašanja in poostritev boja proti komunizmu ter spoznavanje komunizma. Vodilno gibanje na kongresu je bil žosizem, ki ga predstavlja kanonik Cardyn.
V imenu Zveze narodov je pozdravil kongres Pax Romane francoski baron Montenach, v imenu našega parlamenta pa dr. Veble.
Vsi govorniki so se zahvaljevali Jugoslaviji za gostoljubnost in za nepozabne užitke, ki so jim bili prirejeni.
Romunski zunanji minister Com-nen je z rodbino prepotoval Dalmacijo ln se s Sušaka vrnil nazaj v Bukarešto.
Novi trgovinski minister inž. Ka-baiin je včeraj obiskal »Zagrebački zbor«.
Umrl je zaslužen voditelj Korošcev, župnik Vinko Poljanec; pogreb bo danes v škocijanu pri Poljani.
V Ljutomeru je bil včeraj velik narodni tabor s sprevodom, na katerega je prišel kot govornik tudi notranji minister dr. Korošec.
Tri tekme v nogometu so dobili včeraj čehoslovaki proti nam, bo je: Jugoslavija—ČSR v Zagrebu 1:3, Praga—Beograd 1 : 0 v Beogradu in Praga—Zagreb v Pragi 3 : 2.
Za člane prilagodenih gospodarskih zadrug in osebe, ki žele pristopiti ali so izvoljene v upravni oz. nadzorni odbor zadruge so v ta namen potrebna potrdila prosta takse.	.
Glavna zadružna zveza je imela v Zagrebu sejo za združitev s hrvaško zvezo in ostalimi, ki se niso pristopile. Te so imele poseben se-
Radio Ljubljana
Torek 30. avgusta. 12.00: Zborovska glasba (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Odnosi Karadjordja in kneza Miloša do črnogorskega vladike Petra I. (Ivan Kresič) — 19.50: 10 minut zabave — 20.00: Plošče — 20.10: Ob dvajsetletnici dobrovolj-skega gibanja III. (g. Jakob Grčar) — 20.30: Koncert. Sodelujeta: Citraški trio »Vesna« in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahko glasbe iz kavarne Nebotičnik.
Sreda 31. avgusta. 12.00: Filadelfijski simf. orkester. Dirig. Sto-kovski (plošče) — 12.45: Poročila
— 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče
— 14.00: Napovedi — 18.00: Narodne pesmi ob spremljevanju citer. Sodelujeta: gdč. št. Korenčanova in g. Vilko Skok —• 18.40: Opazuj in poskušaj (g. prof. Miroslav Adlešič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Fra Kačič-Miošič in jugoslovanska misel (Miloš Paren ta) — 19.50: Plošče — 20.30: Koncert vojaške godbe — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Harmonika solo, g. Ivan Magister.
Propaganda strojnega goriva
Za propagando domačih pogonskih sredstev sta uvedla in že letos organizirala zadevni odbor in Avtoklub kr. Jugoslavije tekme motornih vozil. Letos bodo te vožnje le med Zagrebom in Beogradom. Sodelovati smejo: 1. podjetja za domače strojno gorivo, 2. podjetja za »troje na domače gorivo, 3. lastniki takih vozil in 4. lastniki avtobusov. Prijave sprejema odbor za propagando domačega strojnega goriva, ministrstvo za gozdove in rudnike, kjer se dobe obrazci in navodila še do 5. septembra. Dan tekme še ni določen.
Beogra^sk^esensk^ejem
Najpopolnejši pregled celotne domače podjetnosti • Velika udeležba tujih držav • Deset držav organizira svoje kolektivne razstave Velika državna ribarska razstava • Televizija — prvič v Jugoslaviji
■*'(-. ,	, . ) ’ ...	J	XX	,	,	-	i	,	f
Popust 500/o na železnicah in parnikih
*	,	'OVC.	,	1	i	/1	i.*'-	11	Dl
10. — 19. septembra 1938
Poiasnila daje: uprava Beograjskega sejma, Beograd, Sajmište Telefon: 28-526, 28-802
°i osrg ,o«o »len i 4 ousuujojjtriao »-s imsbo JJgtD
Izdajatelj
»Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Ivo Grahor, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.