k.
Najva^ji alomaid dnevnik v Združenih državah
Vefc z« vse leto • • •	$6.00
Za pol leta » - - • .	$3.00
Za New York celc leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA

Imed evei y day except Sunday
Land local Holiday* 75,000 Reader«.
BOWMi
List slovenskih delavcev t AnjerikL
TELEFON: CHelsea 3—1242
Entered m Second Clasa Matter September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CHetoea 3—12«
No. 76. — Stev. 76.
NEW /ORK, THURSDAY, !. APRILA 1937—ČETRTEK, 1. APRILA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
ZASTOPNIKI PREMOGARJEV IN BARONOV SE NIKAKOR
NE MOREJO SPORAZUMETI
Zvezna vlada mora urediti plače, kajti državne postave nikakor ne zadostujejo. — Predsednik bo počakal na izid justične reforme. — Ce ne bo danes podpisana pogodba, se premogarji jutri ne bodo podali na celo.
Sinoči je vse kazalo, da bo izbruhnila stavka kopačev mehkega premoga. Pogajanja med zastopniki premogarjev in premogovnih baronov so namreč do spe.a na mrtvo točko.
Frank Sakser podlegel pljučnici
Veljaš nosi sedanje pogodb? je imela po ter i opolnoči. Par ur pred trni časom so velike skupine delodajalcev odjoeiio zavrnile zahteve delavskih za->ti.piiikov.
John I.. Lewis, predsednik Lnited Minr Workers, jr rekel. da bo danes ]>očivalo 4<H) ti<oč premoga rjev. Pa tudi jutri se ur bodo podali na delo,
•	e ur ho sklrnjena norva po-godha. oziroma sklanja podalj-
N'UI.'I.	|
Zastopniki obeh strank «> sr itmči ) »os veto vali, tona vr
•	i na lastnikov je l>ila mnenja. «!a jr sporazum nemogoč. |
Le\vN jr zahteval, naj se prr-uiogarjem zviša ^edanja dnevna plača od $."».."><) na
i
LAXSISil. Mirh., 31. marca. - <»ovrriirr Frank Murphy. ki I m »«»re< I u j«' v stavki ("hry.-ler- , evih dehm-ev, ji- rekel danes: Mi 1 m »i m o tukaj v petek, so !'«»to in v ne«lrIjo.
I/, trli njegovih U'sed jr inzvidno, <la I h > skušal še v trm :i«ltin «l<i>iri uravnavo, da bo moglo prihodnji jKinedeljek za-4-» ti delati v ChniFlrrjovili tovarnah o»emde»«-t tiso«" delav-
•	eV.
WASHINGTON, I). ('., :il. pian a. — Predsednik Roo.-e-' \i-lt j«« š,. vedno prepričati, daj državne [M»tave za uravnav«* najnižjih plač ne zadostujejo. Na ča>nikar>ki konferenci jr predsednik rekel. »la je zr po-irosto povdarjal, da državni postave nr morejo zadovoljive urediti minimalnih plae in da j« m' vedno istega nuiruja.
\* >voji zadni letni poslaiii-r• na kongres jr predsednik ItoosHvrlt rekel: "Dokazano jr, da je nemogoče, da hi 48 držav oh i>tem času iu vs|Hircdiio moglo dos<*či dostojne in primerne plače za dela \'<*e in pravične doli« h I k«* za farmerje.**
Odgovarjaj«h" na vprašanja, jr predalnik rrkrl, da jr še mnogo prezgodaj jrovoriti o »veznih podavah glede minimalnih plae. Hekel pa jo, da jo obravnaval to vprašanje ter iz-iazil upanje, da bo kongres še v mn lan jem zasedanju sprejel tozadevno postavo. Iz pred »."dnikovih besed je tudi razvidno. da 1m> počakal, da bo v kongresu twlloeeno jflede justične reforme, predno bo i>oslal kongresu svojo predlosco o minimalnih plačah.
M«.I «lru*rim je predsednik Roosevelt tndi rekel, da mora- VICTORIA, Kanada, 20. ;'o zvezne i>ostavc določiti mi-1man»a.— Xa krovu motorne la-nimalne plare za moške, žen-!rije Heian*Maru je dospel japon ► 'o in otroke.	! ski princ Jasuliito Čičibu, ki je
Ravnateljica <v oddjlku za J na potu v London Tla kronanje minimalne piače v delavskem(kralja Jurija VT. Na pomoiu d •partmeiitu, Mi-ss L. Stitt, je Victoria je prinea pozdravil Jekla, da pomeni zadnja odlo- japonski konzul v Vaneouver-eitev najvišjega sodišra o mini-'ju Iloriei Nemiri i,n ver kanad-maltiih plafah povišanje plar 41rih uradnikov iz Vancouver-ca 30 odstotk<»v žensk v držt»- Ja in Seattle.
vali, ki imajo postave o minimalnih plarah. V zvrzi s tem je naveilla na>le<lnje države: California. Colorado, Con nertirut, Illinois, Massarlm--rtts, Minnesota, Xrvv Hampshire, New Jersey, New York, Xorth Dakota. Ohio, Oregon, South Dakota, I'tah, Washing, ton, Wisconsin, Rhode Island iu Nevada. Do se«laj >>o bile ženske plare .V) <wlstotkov nižje
<	d moških.
0	POZICIJA PROTI ANGLIJI
V Indiji je bilo ubitih 22 oseb. — Med njimi sta dva angleška častnika. Gandhi je zopet voditelj opozicije.
XKW DKLHI, Indija. 31. marca. — V sjnipadu s sovražnimi plrmriii oh severozapa-dui meji sta bila ubita dva angleška eastnika iu 20 vojakov domarinov, 40 pa jih jr bilo ranjenih.
BOMBAY, Indija, :11. mami. — Moluindas K. (Jandhi jc zo-jh• t prevzel vodstvo indijske o-pozirijr proti angleškim oblastim, mnHem ko jr narodni kongres za 1. april od redil po rdi deželi pasivni odpor in demonstracije.
Politirni položaj se bliža krizi in oblasti so izdale stroge
<	d redlie za preprerenje netil i-
1	»v. V»e parade in demonstracije >o ]»re|»ovedane.
Opazovalri (ndožaja so mnenja, da pasivni odpor ne bo o-viral normalne trgovine. Indijski trgovci in oni trgovci, ki pripadajo k kongresni stranki, bodo najbrž? stopili v stavko, »iruiri trgovci pa bodo najbrže imeli o<lprte svoje trgovine.
Pogajanja med voditelji opozicije, ki je <lobila ustavno večino v šestih izmed enajstih provinc, in provincijalnimi go-»enierji so prišla na mrtvo točko. Oandhi Angležem očita, da se ne zmenijo za večino in da so končali aivtonomijo, ki jo daje provincam nova ustava.
"Sedaj bodo morali vladati z mečem in ne več s peresom," je rekel Oandhi.
FRANCO SE NE MORE ZANESTI NAARMADO
Francovi vojaki se upirajo v Maroku in na Španskem. — V Malagi je bilo ustreljenih 2000 u-pornih vojakov.
GIBRALTAR, 'JI. marca. — Potniki, ki so prišli iz Afrike rv Gibraltar, so prinesli poročila, daje bilo ustreljenih 100 vojakov v Maroku, ker so se uprli proti generalu Francu.
Ravno tako prihajajo poročila o razsežnrm nezadovolj stvu španskih in italijanskih vojakov v armadi generala' Franca na Španskem.
Begu-uri, ki prihajajo v (Ji braltar iz južne Španske, pn-pov«s Iu jejo, da se častniki o-čitno upirajo generalu Francu, ker niso zadovoljni, <la4 l-'ranco dovoljuje toliko oblasti nemškim in italijanskim "prostovoljcem
Neko poročilo iz Malage pravi, da je bilo ta proti koncu prejšnjega tedna zaradi upora ustreljenih 200 vojakov in da nad K H) letalcev komaj čaka na priložnost, da bi odleteli na varno v Gibraltar. Neko nepotrjeno poročilo celo trdi, da je okoli 10,000 Franco*vili častnikov in vojakov pripravljenih da dezertirajo.
V raznih garnizijali, zlasti v Malawi, so se nezadovoljni častniki hoteli polastiti glavnega stana, toda ta upor je bil takoj zadušen in častniki so bili post reljeni.
Kot pravi nrko poročilo iz Valeneije, prihajajo iz okraja Langas dc On is vedno več de-zerterjev iz Francove vojske. V tem kraju so fašistični častniki ]K>klieali v vojaško službo vse s|K)sol»ne moške ter šesta vili 9 bataljonov, toda od enega samega bataljona jih je pobegnilo k republikancem 117. Dezerterji so preplavali reko M al on južno od Ovieda ter so stopili v republikansko armado.
Mnogi ii|H>ri >o posledica sovraštva španskih in nemških vojakov do Italijanov, ker bežali pred republikanci vr:. Gliadalajari ter -so kri\~i nai-f\x>čjega fašističnega )>oraza v državljanski vojni.
Oh istem času, ko je general Franco dušil vstajo, pa so republikanci zopet pričeli poditi fašiste in njihove italijanske tovariše na najmanj šestih frontah.
Včeraj zjutraj je umrl v Št. Vidu nad Ljubljano starosta ameriški H Slovencev.
Frank Sakser je dolgo časa bolehal. Pred sedmimi Mi je odpotoval v domovino iskat zdravja. Toda bolezen >c je hujšala od dne do dne.
Zadnja leta je preživel v postelji in na naslonjaču ter sploh ni mogel iz hiše. Govoriti ni mogel več. Poleg sel>e je ime. tabelo in na njih vseh štiriin dvajset črk. Slučajnemu obiskovalcu je odgovarjal s tem, da je kazal na črke.
Bil je mučenik in trpin v naj-globjem pomenu besede.
Dasi smo bili na njegovo smrt vsi pripravljeni, nas je globoko pretresla brzojavka, ki nam jo je včeraj poslal pokojnikov prijatelj in tovariš izza mladih let. Mr. Joža Renis :
"Frank Sakser podlegel pljučnici."
V	naslednjem navajamo kratek življenjepis pokojnika:
Rodil se jr Frank Sakser kot sin kavamarja in slaščičarja Ivan Sakserja dne 1. deeeembra 1859 v Ljubljani. Oče je bil rodom Švicar, mati Helena pa iz Št. Ruperta na Dolenjskem.
Šolal se je v Ljubljani: oče gia je namenil za svojega naslednika v obrti.
Po dovršeni osnovni šoli in treh gimnazijskih razredih pa nadarjeni fantič* ni liotel nič vedeti o očetovih načrtih, ampak je vstopil kot. vajenec v Narodno tiskamo, kjer je delal ver let; delal je pri Edinosti v Trstu, pri tvrdki Kleinmever & Bamberg v Ljubljani, prepotoval vso vzhodno Švico in precejšnji del Bavarske.
Pred odhodom v Ameriko 1. 1892 pa je služboval kot faktor v tiskarni J. Krajca v Novem mestu, ter je o počitnicah na-domestoval urednika Dolenjskih novic, dr. Marinka.
V	domovini je bil vedno član naprednih društev, več let pred sedliik ''Slavcia'' v Ljubljani, odbornik novomeš>ke#a Sokola in drugih enakih društev.
Njegovo pravo in plodonosno delovanje «e je pa pričelo ob njegovem prihodu v Ameriko.
V	družbi Antona Logarja in J. Renisa pričel je izdajati v New Yorku list "Glas Naroda " 1. 1892. Urejeval je list sam, stavil sam in delal na dan po 18 ur. Ni omagal, četudi je šel večikrat brez večerje spat.
Tedaj je bila namreč v Ameriki tudi kriza; naročniki so se radi te^ra le redko javili.
Ker je uvidel, da brezvestni agentje rojake pri pošiljatvah denarja v domovino jako guli-jo, stopil je v stik z dobrimi bankami, gledal na to, da je dobil ugodr.c cene, ki j:h pa ni izrabljal v sv .jo korist, temveč v korist svojih klijentov.
S svojo poštenostjo si ") • pridobil neomajno zaupanje, rojakov. Njegovo podjetje je napredovalo i.vko, da je leta 1922 ustanovil Sakser Sta'te Bai.k v New Yorku. Vložil je vse svoje krvavo prisiužene prihranke v banko, v katero so rojaki vlagali svoj denar. Enako drugim, je pa tudi ta banka po-
REPUBLIKANCI ZMAGUJEJO
Fašisti so na fronti v provinci Cordobi doživeli nov poraz. — V Alcara-cejosu so republikanci ujeli mnogo Marokan-cev.
f Frank Sakser
JAPONSKI PRINC V KANADI
ČANGKAJŠEK BERE SV. PISMO
NANKING, Kitajska, 2i). marca — V svojem velikonočnem oklicu na kitajski naro<l priznava general Oangkajšek. da je kristjan.
Cangkajšek, ki je bil krščen leta	po ofbredih metodi
stovske vere, pravi, da je tekom -svojega jetniitva od l*j. pa do 25. deeembra bral sv. pi-wno in da je pri tem dobil duhovno moč.
PRODUKCIJA V RUSIJI NI DOVOL J VELIKA
Vlada poživlja de!avce, da povečajo produkcijo. — Pomladna oose-tev je zelo zaostala.
M< >SKVA, Rusija. 31. marca. Ruska vlada je pozvala delavce, da povečajo industrijsko in poljedeljsko produkcijo, ker bo sicer načrt za drugo petletko -'lo-tal za svojim ciljem.
Vlada je zelo vznemirjena, ker je industrijska produkcija zaostala in >e tudi pomladna posetev zavlačuje in vsled tega poživlja delavce^* »la ta liedo-statek popravijo.
Osrednji izvrševal ni odbor ravno letos hoče doseči rekordno produkcijo, ker sovjetska
država letos ne bo samo obhajala konca druge petletke, tem več t ti. II 20-le.tniro svojega obstanka.
MADRID, ft pans ka, 31. mar-ca. — Kot pravijo poročila s fronte v provinci Cordoba, so fašisti zopet doživeli nov poraz ter.se je izjalovil njihov po-iskns polastiti se bogatih rudnikov živega srebra, j Po svoji zmagi na severu pti Guadalajari so republikami I naglo pričeli ofenzivo na jugu J ter so pognali čete generala Franca iz zadnjih močno ulr-jenili mest Alcaracejos in Vil-lanaueva del Duque.
Z zavzetjem teh dveh mest, po štiridnevnih vročih bojih, •e je zrušila fašistična fronta, ki je bila razvrščana ob cesti, ki pelje iz Pozoblanco v Hin«--josa del Duque.
Pozoblanco se nahaja 32 milj severovzhodno od Cord obe ter so vrata do bogatih rudnikov živega srebra in premoga v provinci Ciudad Real. Alcaracejos leži zapadno od Pozoblanco.
Poročila iz province Cordoba naznanjajo, da so republikanci vjeli veliko število Ma--okancev ter zaplenili veliko zaloge vojnega materjala, ko -o vkorakali v Alcaracejos.
A ko se fašistični glavni armadi posreči umakniti se iz zadnjih utrjenih postojank, mu na potu preti velika nevarnost, kajti republikanci naglo prodirajo čez gore, da presekajo cesto iz Alcarecejosa v Espeil, ki se nahaja, med Cordobo in Al-carejosom.
GIBRALTAR, 31. marca. — Fašisti se umikajo iz okoli t s?
Motrila pred republikanci, ki so že blizu mesta, ki ro ga izgubili pred šestimi tedni.
Nek angleški tovorni parnik je prinesel v Gibraltar poročilo, <Ja se španske republikanske bo.ine ladje zbirajo okoli Alicante in se pripravljajo na bitko s fašističnimi lad jami.
Načrt prve petletke je bil končan h-ta 1932. Splošni industrijski načrt je mogel biti v prvih petih letih dovršen samo 9.'} odstotkov. Generalni tajnik komunistične stranke Josip Stalili je produktivni primanjkljaj opravičil z -vojno nevarnostjo onega časa, ker je morala dežela zastaviti vse svoje sile za svojo obrambo.
Letošnja pomladna posetev .je za načrtom zaostala skoro 315,000,000 akrov. Mesto 328 milijonov akrov, ki bi po načrtu za leto 1937 morali biti že posejani, jih je bilo posejanih *aino 13,200,000. v primeri s 54,408,000 akri ob istem času lanskega leta. Vlada trdi, da je temu kriva slaba priprava in lalikomišljenost, kmetje pa se zgavarjajo na pozno pomlad.
PIJANCI BODO NOSILI ZNAKE
CLIFTON FORGE, Va., 30, marca. — Od sedaj naprej bo moral v Clifton Forge vsakdo, ki porabi denar, ki ga je prejel za podporo, za pijačo in bo pri tem zaloten, na svojem hrbtu nositi napi*:
"Moj denar je šel za žganje, ne za hrano."
Te znake bodo nosili po odredbi župajna Frank H. lVheel-erja, ki je obenem policijski sodnik in upravitelj reliefa.
Wheeler se je za to odredbo odločil, ko so bili nekega dne pred njega pripeljani štirje pijanci, ki so bili zaposleni pri reliefnih delih.
Naročite se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Z. D.
; stala žrtev gospodarske kiize v| Ameriki in je bila primorana likvidirati. Vlagateljem se je j izplačalo 7."*^, pač jasen do-j kaz, da je bila uprava sposob-; na in poštena. Sakser je izgu-i bil pri tej lik vidaciji $400,000, vse svoje premoženje, ne pa svojega poštenega imena, j V teku mnogih let pa Sakser ni nikdar pozabil svoje stare j domovi ne. Xabral je potom I svojega lista "Glas Naroda" i pri rojakih 585,000 Din za Dom i slepili, o priliki -poplav v Poljanski dolini $4,800; vsote ki jili je pa nabral za cerkve, zvonove. .cjasilske domove itd. se j pa sploh ne more navesti.
Eno njegovih najznamenitej-
ši h del je ustanovitev Jugoslovanske Kat. Jednote v Ely, Minn., ki plačuje svojim članom najbolj liberalne podpore. Ta Jed not a se ima zahvaliti za svoj prospeh samo Frank Sak-serju, ki je dal predale svojega lista za reklamo vedno na razpolago v prvih letih, pisal zapisnike pri konvencijah, h katerim se je vozil včasih na ti- č milj na svoje stroške.
Oženjen je bil dvakrat. Obe ženi sta mu pa umrli. Zapušča edinega sina Franka, ki je član uprave "Glas Naroda" v New Yorku. Svoja zadnja leta je preživel v St. Vidu nad Ljubljano. kamor je odšel prod se<^ milili leti.

New York, Thursday, April 1, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ33.
Smmmm
"Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and FubUabod Wj 9L0VENIC FUULISHIMJ C0MPAN1
Frank Bakser, President
L Benedlk, T»a.
Place of bnalnees of tU« corporation and addraaaaa of above officers: W Waal 18th Street. Bereogb ef Menhattan. Near Ink City, N. I
"GLAS !H ARODI (Voice of tbe People)
laeoed Every Day Except Sondaye and HoUdaye
Ba celo leto velja aa Ameriko in
Kenado ...............t..... $0.00
Ka pol leta...............................$3-00
Ea Četrt leta ...............$1.50
Za New York aa celo leto	$7.00
Za pol leta.............................$3.50
Za Inozemstvo aa celo leto......$7 00
Za pol leta .........................$8.00
Bnberrlptlon Yearly $6.00
Pod vaško lipo.
Piše kakor misli FRANK KERŽE
Dopisi brez podpisa In osebnosti ee ne prlobCnJeJo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nt-o tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertlmnent od Agreement
"Glas Naroda" ltoaja voakl dan Iz v ne m Al nedelj le praznikov
"GLAS NARODA \ 216 W. 18th Street. New York. N. f.
Telephone: CHelsea 3—1242
Frank Sakser
■
Skoro \ prvi — heii.-ki priseljenci so dospeli v Ameriko |>!*«•<i -<-ni materi jabiih nagibm*, ker jim j«* manjkalo v i lom »vini prilik /.a u -1 •»--•-n napredek.
Ka/.kropiii so po \ prostrani deželi, in kakorliitro
0	-c izn« bili -Icrbi za vsakdanje življenje, so j*' po prvotnem mrtvita pojavila v njih potreba, da stopijo «v zvezo med seboj, t'., m- uie«l-i-bojfo -poznajo tei da ustvarijo temelj vzajemnega napredka.
Vzporedno s tem se je jiojavila še druga, večja potreba, ki -o jo nezavestuo čutili v sebi: potreba i>o pisani in tiskani besedi. ki bi družila naselbine ter dajala izraza medsebojnim žil jam in težnj« in ter bi bila merilo .našega napredka in soli
darnost i.
Začel je izhajati prvi slovenski list — " Amerikanski Slovenec", — ki je pa le deloma odgovarjal svoji s vrh i.
V	tistem /a-11 j«- dospel v Ameriko mlad, nadebuden slovenski človeh, kot jih je dospelo par tisoč preti njim, in za njim stotisočeri.
Kakor dotlej večini naših ljudi, se je tudi njemu nudila prilika v krampu in lopati. In ee bi mu bilo za lastni želodec več kot pa za '.oljšo bodočnost preziranih in trpečih rojakov, bi se bil lotil kr nipa in lopate.
Toda Fr-i::k Sakser, ki je bil stavec po poklicu in easni-lcar po božji volji, si je zadal drugačno nalogo. Začel je izdajati li-t "(Jlas Naroda" ter svoje duševne zmožnosti, delo ia moč posvetil ljubezni do našega človeka. Svojevoljno si je naložil breme ki i iu je prva leta prinašlo toliko dobička, da je — stradal.
Manjkalo mu je časa, kajti štiriindvajset ur je bilo premalo zanj. Podnevi je pisal, ponoči je stavil, zjutraj pa vrti! si roj. Običajno je bilo zjutraj končano delo prejšnjega dne, ia d.>lo istega din- -o je zjutraj pričelo.
V	času tedanje hude krize je dobival povečini le besedna priznanja, ki niu pa toliko zalegla, da je vztrajal, vzdržal in zmagal
"Glas Naroda*' je postal nepristranski oznanjevaleo svetovnih dog »okov, po-cbno pažnjo je pa posvečal dogodkom v slovenskih naselbinah ter meti slovenskimi priseljenci pospc-Seval vse težnj• družabnega značaja.
Ko so Jugoslovansko Katoliško .Jednoto ustanovili rojaki, kateri niso soglašali s separatistično smerjo prve slovensko podporne Tednote, ji je bil Frank Sakser najboljši zagovornik in podi omik v težkih dneli boja za obstanek.
Ameriški Slovenci so potrebovali človeka, ki bi vzdrževal finančno v«-zi nuni njimi in rojaki v domovini. Varljiv«? tvrdke -o pri pošiljanju denarja sleparile naš«' ljudi.
Frank S tk-er je ustanovil podjetje, ki je uživalo sloves zanesljivosti in poštenosti.
M ož se j«, držal s renin je j>oti. V načelu ni nikomur na sproto\ :d in hvalil nikogar. S te poti je krenil le, če je bilo treba koga ]K>hvaliti za kakšno posebno uslugo, storjeno splošnemu ameriškemu slovenstvu, ali pa če je bilo treba razkrinkati tiste, ki so nameravali Škodovati našim ljudem.
Sodbo o » rojem delu je prepuščal drugim. Prepuščal j d
je mirne vesti, zavedajoč se, da flie more biti slaba.
•
Pred sedmimi leti sc mu je zazdelo, da je završil svoje delo. Počitka potreben se je podal v domovino, želeč v miru preživeti jesen svojega življenja. Pa je ni preživel v miru in -zadovoljstvo, pač pa v težkih duševnih in telesnih mukali in
1	ridkih razočaranjih Najhujši udarec mu je bil zadan, ko je postalo njegovo bančno podjetje žrtev splošne finančne in go-
podarske depresije, ki je kakor mora legla na ivso Ameriko.
Izgubil je vse — do zadnjega beliča ter je solznih oči sprejemal skromno podporo, ki mu jo je mesečno nakazovalo osem njegovih bivših uslužbencev.
Včeraj zjutraj je dospel do zadnje postaje svojega kri-levega pota.	v
Z njegove smrtjo se je zaključil najpomembnejši del zgodovine ameriških Slovencev.
Kdo je močan, kdo popularen in kdo uspešen?
Jaz ne vem, kaj je v dolarju, anrpfak so nekatere skrivne m.»-či, ki premene človeka tako, da ga sploh več ne poznaš. Poznal sem rojakov, p red tio so kaj imeli in bili so kljub vsem svojim napakam vsaj — ljudje. Ko so si nekoliko opomogli, so izgubili polagoma vse tisto, kar so imeli poprej in postali nekaj čisto drugega.
Tzkušal s«ni proirajti, zakaj in kako se izpremeni človek. In prva točka je ta: zavest, da ima kdo več kot drugi. Ta zavest. živi podnevi in ponoči in spremlja človeka na vseh \je-govih potih. Vslod zavesti, da ima, si pred vsem upa vsak več, kot zmore ali sine. C'im del j gre v svoji neumnosti, oliko delj si upa. Navadni ljudje vidijo in čutijo, da je napačen v tem ali one. ampak kdo bi si upal uir o via rja ti f Ali ne kaže bolj biti prijatelj s takim človekom in mu pritrjevati? Mogoče pade nekaj drobtin raz njegovo mizo.
Najbolj vidiš in čut*- izpre-membo pri tistih jaslih, koder smo najrajši, to je pri bari. Navadna gruča, vsak svoje pije in se vtika zdaj v ta. zdaj v oni pomenek. Pride notri rojak, ki se ga je prijelo nekaj dolarjev. Vrata se odmeknejo dvakrat talko široko, kakor pri navadnih ljudeh. Pri bari :-e kar odpre prostor naravnost prod obličjem tistega, ki mora- biti tako neizrečeno lep, da ga ' i udje gledajo po ure in ure.
"Najlxiljsega, kar imaš in dobro cigaro.'*
Ponižno obmolknejo na desno in levo ter spremljajo "njega" vsi, da odpre drugo dejanje. Ko izgine šneps in gre od debele cigare prvi dim salu-narju pod nos, se "on" samo z očmi ozre na desno in levo, kar je dovolj za talke, ki nimajo. "&e tem daj, kar hoče kdo." Tu salunar hiti od osebe do osebe in pred vsako vpraša javilo in glasno:
"Kaj boš ti na M'a«jkn," ali kakor mu je že ime. To .je va£-110, zakaj vedeti mora vsa hiša kdo delj milost.
Ko je vsem natočeno, se od pogumnejših sliši:
"Xo pa na zdravje." V a.j k pokima temu, ali onemu, unto-či se sebi drugi čelšico in puhne oblake dima v obraz salnnarju, ki z rajsko milobo v očeh poti-lioma računa, koliko bo vse to zneslo.
(1e se začne kak pogovor, ni dolg. Govori ti-ti. ki ima, dru-<ri so pa srečni če morejo in smejo samo pritrditi.
Ako pride kdaj do kake debate med manjšimi, se nelia na. vadno, ko "on'* vdan po bari, zavrti cigaro v ustih in doda:
"Tako jaz pravim.v
In kdo bi se mu u]>al ugovarjati.' Ali ne pije cela hiša na njegov račun ? Ko odhaja kar zamahne z roko nad drobižem, enčeš: tako pobirajo reveži, ne pa jaz.
Ko odide, misli vsak svoje, vedo sicer, da ni res, kar je trdil, pa vsejedno ponavljajo po salunar ju:
"Ja, on je možak.'* In res je, pravi dolarski možak, kateri vse ve, vse zna in vse pravilno reši. Zakaj on govori z zavestjo, da ima, to se ■pravi, da je izgubil zadnje o-stenke zdrave pameti in razsodnosti. Kaj pomaga če veš, če znaš, ko pa nimaš tiste sile, ki bi uvel javila tvojo besedo Je zastonj, vpliv je tam, koder je moč v dolarjih. Tukaj je torej moč.
Če me zdaj vprašaš, kdo je najbolj poznana, popularna ose ba, ti povem, brez daljšega premišljevanja, da salunar in nje-
n
?ov bartender, če ga ima. Za- t, kaj salun je centralia, kamor prihajajo vse vesti, koder se n vse prerešeta in premlati ter t u 11 i definitivno zaključi. Pr- T1 ve tedne, ko sem prišel v Cleve-[and, sem imel nekaj opravka pri zdravniku dr. Kernu. Bil | je tedaj na voglu St. Claira in č t>2-te ulice. Meniva se in zre- ,] va skozi okno. Baš tedaj je j( zavil pogrebni sprevod proti \ r-erkvi. V dveh karali so pel ja- ,, li vence in p<vtem s«1 je vila pro- r cesija z več ducati avtomobilov. r
"Velik pogreb/' pripomnim. f " Kdo je neki umrl T"	\
"Kaj ne veste?" me vpraša v začuden. VTainta," doda in ]>o- , ve ime znanega salunarja. Ko[N so se zadnji avtomobili skrili f Zdi voglom, doda:	}
"Jaz ne vem, kako je to, da , imajo naši salutfarji najlepše in , največje pogrelie."	,
To pa ne velja samo za A- ; meriko. ampak prav posebno še 5 za staro domovino. V življenju i naše gostilniške obrti se dogo- j di marsikaj človeškega. Od f e'asa do časa najdem take notice v sta rok rajski li listih in po njih l»r«Jsodim, kakšne poreije daie ] in kakšno pijačo toči. ( e je ; na dobrem glasu, potem je po-ij vest o nesreči pisana s takim glolxykim sočutjem, kakor da s«* ; , je vsa domovina podrla.	<
Da smo celo pri tujcih mi ' glasu kot narod, ki rad dobro 1 papea in pupea, mi priča dogo- 1 dek pred leti. Bil sem menda 1 za časa neke konvencije v Eve- 1 letim in sem stanoval pri ne-kem salunarju. Sedim nekega 1 popoldne in se menim s par znanci o tem in onem. Kar pride notri človek, o katerem se j-.' takoj videlo, da ni naš.
"To je Jud," doda sosed, "ki pa govori dobro slovenski. Prodaja ..." kaj, sem :e po-zabil.	;
Jud, ki zna biti povsod domač, koder je "biznis", se o-bme parkrat na peti in pogled mu obvisi na sliki na steni, ki je kazala "zadnjo večerjo."
"Jaz sem ga tudi take podobe prodajal," pravi, "in najbolj so <ra šlo o<l rok. Kranjec-rad in pije. zato'rad kupi tak pild."
Ko je prišla prohrhicija. ni bilo toliko žalosti zastran pijače same, ker zna slednji napraviti tako ali tako doma. Žalost je bila, ker je bilo ljudstvo ob ^voje svetnike za baro. Kdo je vse vedel, vso pozu-al in reševal vse zadeve, ki so nas tiščale v srcu, žepu <ali vratu ? Kdo je bil tako popularen, da ni bilo treba ne naslova, ne, ka-1 ko se piše? Dovolj je bilo, da ; si rekel: Žov ali Žek, pa je vsak vedel, koga misliš. Ko so v nekem mestu v Minnesoti iz-praševali otroke v šoli, če vedo, kako so imenuje glavno mesto naših držav, se je dvignil dečko slovenskih stari še v in povedal strmeči učiteljici: "Burili."
Povest za tem imenom je pa shtleča: v Minnesoti je več krajev, ki spadajo pod indijansko rezervacijo. In v takih krajih niso dovolili salunov. Buhl je pa bil, kakor bi rekli, v prosti in svobodni deželi, koder je teklo od bar, kakor po gorah ob hudi uri, posebno prve dneve po ped i. Otrok je slišal kako so gvovorili stari in mladi. Eni so se pripravljali, tla gredo v Buhl, drugi so se menili, da so pravkar prišli od tam. Tretji so siklopali, da pohite o prvi priliki t je — izkratka: Buhl je bil na duevnem redu noč in dan pri hiši, na cesti in povsod, koder leži ta božji svet.
Potem ni seveda nič čudnega, če je otroku ostal v neizbrisnem spominu. Kako naj bi se bil sylph zalezel v vise javno in domačo življenje, če bi pome-
njal kaj manjšega in manj važnega, kakor je glavno mesto.
Izkušal sem. dostikrat pro-na.jti, kako izbirajo tiste, ki jim vodijo kake urade ali ki so nekaj več, kakor navadni člani. Videl sem dostikrat mlade, dosti zmožne in dovolj inteligentne ljuda, ki l>i bili sposobni zal to ali ono mesto. (1e so kandidirali. so ostali navadno v manjšini.
Prišel sem do prepričanja, da nima pameten, brihten in nadarjen elovek med nami nobene bodočnosti. Post-bno nepriljul>-ljen je tak. ki ima preveč značaja. Poznaš take ljudi po tem, da povedo vselej in povsod svojo misel, da si upajo zagovarjati to, kar večina ne odobri in da ne zmijo molčati. To je ]>oseb-no važno, zakaj med našim narodom teče dvojno življenje. Eno je tiflto. ki se vidi na površju. drugo je pa tajno, zaupno, ki se prenaša od človeka do človeka, od kraja v kraj in vselej tako, da nikdar ne izve tega tisti, katerega se tiče. Neverjetno je, koliko blatnega materijala prehaja leta in leta od n-t do ust in kako malo iii«h| nami je takih, ki bi povedali človeku v obraz: tointo >e irodi za tabo. Se če koga v jame*, sp ti tako iznuiza. da nikdar nr iveš, odkod je prišlo in kam se vse jxvjde.
Kakorliitro se kdo pojavi v javnosti, ki obeta malo več ali kaj boljšega, se takoj zaeenjji zahrbtno delo. In delavcev n:i tem polju se ne manjka. T;i vidi v odkritem delu nevarno-1 za svojo pozicijo, svoj groš, svoj vpliv, drugi zopet se boji bistrih oči, da ne pogledajo in posvetijo v njegovo gnezdo. V tretjem se oglasi notranjost, ki mu pravi: hitro ga spravi iz poti. ker boš sicvr ti samo <«ru gi, tretji, ali celo zadnji v vrsti. Potem pridejo še četrti, peti in tako naprej. Ti nima j« nobenega posebnega vzroka za se, ampak dobro se jim zdi, da morejo vsaj nekje priti do veljave s svojo osebo.
Na tem polju smo mučeniki več ali manj vsi javni kulturni delavci, eni bolj, drugi manj. Sicer bi se morali že privaditi te<ra, vendar pa eloveka neprijetno dime. če ti danes kdo stre sa roko in se topi sreče, da te zopet vidi, jutri pa izveš, da je bil med tistimi, ki so v veliko vnemo kopali jamo zate.
Večkrat sem premišljeval, kje so vsi fi^ti naši ljudje, o ka-ti'Till vem. da so zmožni, pa jih ne najdem nikjer. Kje? Doma, v najožjem krogu gube dneve svojega življenja zastran ljubega mira pr<-d zahrbtno javnostjo. Poizkusili so skoro vsi, odnehali tudi skoro vsi.
V javnem vodstvu pa so o-stali — kdo in kakšni ? Največ je takih, ki so — če že ne zabiti, kakor poln sod, pa vsaj tako na "ta debelo", da jim narod lahko zaupa. Je čudno sicer, a je kljub temu resnica, da to vleče. Takega imajo vsi ra-di, pa je konec. Radi zato. ker se }im zdi dovolj neumen, da mu lahko zaupajo. Zato se pri nas nikdar ne vpraša: kakšne-zmožnosti imaš, kaj znaš?
NaŠ narod je po svoji naravi jako mehkega srca in zato nikdar ne pozabi drugih predstavnikov naše javnosti. Ti so ljudje, ki napravijo s svojo o-sebo tiho notranje usmiljenje. Kakšni so že rojeni taki, drugi zopet dobe to narodno prednost v kasnejšem življenju. (V je kdo tak, da si ne upaš kihniti v njegovi bližini, če govori tako. da ga ne slišiš in ne razumeš, četudi si poleg njega, potem lahko kandidira za vsako reč in bo povsod izvoljen.
Je še par tipov, ki so oavadno uspešni in sicer dfykaj nasprotnih riied sabo. Prvi je tak, ki ima obraz kakor solnce. Narava mu je dala to prednost, da mu vleče usta na smeh, kadar spravlja kakvno neumnost na dan. Oh, tako je prijazen z vsalkim, kar nekaj mu igra o-koli ust. Veste, da ne gre prezreti takega človeka. Kaj je
Peter Zgaga
ZAMUDE IMAJO NEVARNE KONCE — VZEMITE TAKOJ TRINERJEVO ANGLICO!
Z želodčnimi neredi se ni š:i liti. Bodite previdni. Trj>eče o-sebe bi se lahko izognile dosti težkim slučajem, če bi pra^vo-ea-uo jemale pravo zdravilo. Ime teira zdravila je dobro ziim no. <> njem hvaležno govori na tisoče moških in žen-k. ki s:> oobili svoje zdravje s tem zanesljivim zdravilom. Tukaj je eno izmed številnih zgovornih pisem: "Kalispell, Mont. — Jaz sem zelo zadovol jen s Tri-nerjevo Angelieo. Hitro odpo-11101*»» slabemu teku, obetitkti n-trujenosti. nemirnemu spanju in drugim slučajem, ki jih povzroča zaprtje. Vaš A. V." Zo per želodčne nerede ne morete dobiti ničesar boljšega. Poskusite, in Uspehi naj vas prepričajo! Triiierjeva Augcliea j.-hiter, uspešen pripomoček ter odpravi neugodje -labe prebave ter prenafrpnno<di črevesj:«. Dobite jo pri vseh lekarnarjih in prodajaleih zdravil. Za brez-I plačeli izdaten nzoree po-l jjlf j kupon Joseph Triner C "orp.. l.m: S. Ashland Ave.. Chi.-a-..
j III.
j Dept. It. 1'rositn. pošljite mi hrrz-
plaren t zorer Trinerjrvr Arigrfice
i I m** ...........................
>'1*1:1..........................
M«'«to. «lr/.a v:i ................
za prisiljenim smehom, se ne vpraša, kakor se tudi ne preiskuje, kaj je tam v drugem "št 11- j j ku."
Takega človeka vodijo, da si ohranijo njegov smeh. Tem nasproti pa je Či*to drugačen tip. Kisel. poveŠen obraz, oči izbuljene, obrvi napete, ('lovek v njegovi bližini nikdar ne ve, ali bo prihodnji akt prijazna lies; ila ali pa ena po nosu. In kot dober narod se nečemo za-meriti nikomur. Tak le bo haš dober za vmlstvo, s<» ira b«M|o ljudje vsaj bali.
Tako nekako smo vodili naše javno življenje v preteklosti. Danes je sicer to nekoliko ublaženo, imamo pa zastran tega nov tip, ki se je razvil iz vseh prejšnjih. To je kroničen voditelj. Cisto dobro čutimo, da je že davno za ni«tl -taro Šaro, ampak kličemo ga vsejedno. ker je že toliko časa med nami. Vemo sicer, da tipi stvar, pa kaj hočemo. Smo pač dober narod. Naša pamet ni nikdar v skladu z našimi primitivnimi čuti; o nas, ameriških Slovencih s«' res n«- more reči, da smo kdaj delali z — irlavo. Zato je dam« v vsi nasi javnosti take. malo zdravega zrna. da bo velika težava za zgodovinarja določiti, kje smo delali, in kaj smo delali.
Tega članka bj ni mogel pravilno zaključiti, če bi ne omenjal tihe, a ogromne vodilne sile, ki je 'šla z nami od prvega začetka do dams, ki je odločala Vse naše delo in besede doma in zunaj. Ime ji je nevošljivost. Če bi pomenjala denar, potem, bratje moji, bi bili vsi milijonarji.
Ne poznam nobene druge člo veške slabosti, ki bi bila tako nevarna in tako vničujoča. kakor je nevošljivost. Zakaj meša se tako spretno med besede, ■dejanja in korake človeškega življenja, da je ne vidiš in ne čutiš. Kar pade dobrega se-memi na njivo, je kar sproti vničeno.
Ne išči vzrokov, kadar zreš na naša pogorišča, ker so že nwjdeni. Nevošljivost je v sredi, na eni strani njena polsestra škodoželjnost, na drugi pa bratec, ki mu je ime: drugače. Ta sikrbi pred vsem za to. da gre človek v svojem delu vselej tje. koder se napravi največ škode.
Doseže se to vselej s tem, da se napravi V3e drugače, kakor bi bilo pravilno, ali kakor pravimo: vse uakljub.
Napoleonu so spregovorili o nekem častniku, ki da ima baje po neki bitki še vedno kroglo v svojem telesu.
Napoleon, ki je poznal vse svoje častnike in vedel, da se ta ne more ponašati > posebno hrabrastjo, je odgovoril:
—	XV •vem, kako naj bi -e bilo to zgivdilo.' Ali je kroglo morda požrl '
*
Iiibničan je bil poklieau pred -o« i išče, češ. da je svoje ira -eda kruto raz/aliI.
—	Ali >i rekel sosedu, da je lažnjivee.' ga je vprašal -odnik.
—	J a. rekel <eni. da je la-žnji vee.
—	Ali si mu rekel, da je lump
Ribničan -e zamisli in pravi:
—	Nak, to M-iii mu pa pozabil reči.
*
Na Kitajskem vidi mož svojo bodočo ženo redkokdaj pred poroko. V Ameriki pa vidi mož
ženo redkokdaj po poroki. *
To je re-ničen dogodek. Mož in žena -ta <e prejara ia. In ona je tako strašn* razburila, da se je onesvestil;-To pa ni kar tako. I »a bi h videli moža, kako -i j«, pri za deval. da bi jo spravil k za\v -ti.
Z jesihom jo je močil, z amo nijo je je škropil pod nosim*, toda ona se ni zavedla. Ležal;. je ko mrtva.
Nevedoč, kaj bi počel, je poklical sosedo na pomoč.
Soseda je bila pa lepa ie mlada. Oba sta si prizadevala, da bi jo spravila k zavesti, pa nič in nič.
Slednjič se je poslužil skrajnega sredstva: lepo sosedo je vpričo nezavestne žene objel in poljubil.
To je pomagalo. Nezavestna /ena se je «v hipu zavedla in planila kvišku.
Kaj se j«' za telil zgodilo.
pa lahko -ami predstavljate. *
("e bi Hitlerjevi fašisti vdrl'. \ Avstrijo — kar se prav lahko zgodi — se bo vnela borba za južni del Koroške. Avstrija ne ve, kaj bi > Koroško. Italija bi jo rada. Jugoslavija je j a upravičena do nje. Zal, d.i se taka vprašanja ne dajo reševati pri zeleni mizi. < 'e se n*. šujejo, je rešitev polovičarska.
Leta 1918 je imela Jugoslavija generalov na pretek — toda med njimi enega samega generala Maistra, ki je pa imel v okolici Maribora čez glavo o-I ravka in ni iiH»gel biti istočasno tudi ob Soči in na <h»--posvetskem polju, ga nam je manjkalo, in zato ima Slovenija dane- pristrižene krcljuti Pred no ji bodo kreljuti zrasle
ji bo pa na jbrž oslabelo srce. *
Kdor razočara v ljubezni zaupanje in vero, j«' vedno lopov. Kdor stori to v zakonu, je vča-si vendarle sjiodoben človek.
Kdor se odreče kakšni ljube zni iz razumskih razlogov, da je dokaz, da je ljubezni nespo soben, in in to še celo, če svo ji odpovedi podtika plemenit nagibe.
V ljubezni je samo en greh Če drugemu zlo delaš in ga pc nizu ješ, ker sam ne moreš ve< liubiti.
*
Kdo je pravi prijatelj? Pravi prijatelj je tisti, ki te popolnoma pozna, pa te ima vseeno rad.
*
Mussolini se je zagledal v neko francosko igralko in pisateljico. Tri dolge mesece je bil zanorjen v njo.
To je zelo značilno. Kajti s tem je Mus-olini dokazal, da inm lahko še koga drugega rad in ne edinole samega setoc.
"Q LI* V 'A X '6

New York, Thursday, April 1, 1937
77JE LARGEST ST'OVEVE TtAlLY JV P.S.J.
NA POLETU OKOLI SVETA
(Yagedija abesinskega vladarja«
Blizu mesteca Bath v Augli- i ji živi zilaj v skromni vili bivši vladar zadnje uemlvLsne afriške drža »ve, piv j kralj kraljev , Haile S**lassio. Z« la j preživlja Mvoj«* mračno dneve povsem vam v najožjem rodbinskem! i krogli in le reilko prestopi o- ; grajo vrta okrog svoje vile. (JoLa r>-snično«-1 je ]x>kazala, kako malo resnice je bilo na veleli o ogromnem bogastvu, ki naj bi ga bil vzel alw-dnski ce- i sar na begu iz svoje domovine. Atx»*iiiskn cesarska rodbina ži-| vi zelo skromno. Os*4>na negu- , M'va tajnica je njegova naj-j mlajša hčerka, i a vsa služi nčad obstoja iz kuharja, dveh slug in šoferja, ki je oben«-m cesarjev osebni strežaj.
V prvem nadstropju vile so 1 prebili zid, da so mogli razširiti balkonček, kamor se pride iz kabineta bivšega cesarjaUai. le Selassie sedi v<sak večer na balkonu in zre zamišljeno v daljavo. Tz v>e njegove drobne p« rs t a ve diha neka čudna melanholija in otožnost. Xobene izjave ne da novinarjem, z nobeno h<n*edico se no<"e dotakniti) fwnlanjega položaja v svoji domovini. Živi tiho življenje; tujca, kakor so določile angleške oblasti. Angleščina mu t«iV' t lokaj gladko, pa tudi francoski! nemški in arabski jezik obvlada dobro. Njegovi sosed je pri-1 pervedujejo, kako se rad sprehaja v zgodnjih jutranjih urah j )h> vrtu s svojim psičkom Amu.j ki ga nikoli ne zapusti in ki zvesto deli vladarjevo u-odo od! zlatega prestola do mračnih dni: v angleškem podeželju.	i
Te dni je pa pretreslo tiho i vilo krčevito Hitenje vseh nje-! govih prebivalcih*, z las. t i rod-! h i n o nesreč m *ga v< »j s kov od je j rasa De>tH, moža najstarejše negušove hčerke, princese IV-n«»gne in njenih sedmih otrok, lesarjeva okolica je še vedno upala, da se ho rasli I)t»sti posrečilo prebiti se na sudansko mejo in polK*gniti, ko je bilo že povsem jasno, da nobena vojaška akcija ne l>o mogla zadržati zmagovitega pohoda vojske maršala Orazijanija. Po smrti vojskovodje (deilžasma- j ča) Gabre Mariana, ki je padel nedavno v brezupni bitki blizu Addis Ababa so nade na uspeh padle tudi v okolici abesinskega |K>slani-tva v Londonu. Vendar so pa še vedno upali, da sej Ih> peščici abesinskih borcev posrečilo zbežati na varno.
Tem hujši je bil udarec za negnševo rodliino, ko je prišla' vest, da «o Italijani ustrelili rasa Desto. Zanimive so velike I simpatije anghiškega javnega j mnenja za bivšega abesinskesra j cesarja in njegove najožje so-! trudnike. Angleži se znajo vedno prikloniti pred junaškim od-; porom tudi v svojih kolonijah.; čeprav teče angleška kri. V primeru rasa Dr^te so pa nji ho-1 ve simpatije še večje, ker je bil eden izmed onih abesinskih poglavarjev, ki je imel precej de- j narja v angleških bankah, da l»i bil labko živel brezskrbno življenje eksotičnega princa v Angliji, če bi hotel pobegniti iz svojo domovine. Ra« Desta je pa sledil glasu svoje vesti in ljul>ezni do rodne grude, ostal je v Abesiniji in umrl častne
smrti. Y>a angleška javnost je izkazala toliko sočutja in simpatij ubogi rj>u»vi rodbini, da je morala policija seči po izred-nih ukrepih, da je luliko vzdr-: žala retl in mir okrog sicer a-1 ko tihega doma rodbine bivšega abesinskega cesarja.
Najstarejši sin rasa l)est<v princ Delo študira v angleškem • kolegiju v Sussex n. Kavnatelj šole je jx)klical mladega princa in mu obzirno povedal, kakš-' na uso-la je doletela njegovega J očeta. — \"aš «hV je umrl kot junak — mu j" dejal ravnatelj, — in mislim, da so lahko vse življenje ravnalo jm> njegovem zgledu. Princ Delo se je molče priklonil ravnatelju in odšel. Šele na pragu se je obrnil, in I dejal z drhtečim glasom: *'llvn_ j la, gospo<l, bili ste zelo prijazni, toda jaz sem in ostanem samo temnokožee v bel«-m morju.'
V vili blizu mesteca Bath lw> zavladal iv> neštetih izrazih so-žalja zopet gh»bok mir, žalost. kak<na še nikoli ni legla na to vilo, a na terasi bo TTaile Selassie zopet vsak večer zrl v temno noč in skrivnost trepetajočih zvezd daljnega vesoljstva.
I
VABILO !
SIMKSSKO I'EV.SKO HKIŠTV«
a S L O V A N "
w ^^	Vas uljudno vabi na
IVMEČKI PLES
k\tkkk«;.\ i*nn:i:i»i na i:ki.«» smr«it«».
DNE 3. APRILA 1937
X;i«'»-t'-k» <«l. s. uri /.VKvr. V SI.OVENSKKM NARODXKM IHIMl :>■', IriiiiK A*enur	Brooklyn. N. V.
l'..W%r «lru-_'«-ii j»- n:i |»r< ^r.nini: Sloirti*ka kimiska siatba: Kazni k.i.H^ki plesi: Vri/ur * kamt-lo po stari kmefki i«a\a«li. itd.
VSPU'.NIXA lt» CKNTMV ZA OBII.IA POSET SK PRII'OKOlA —
"SLOVAN*
UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA
Naši v Ameriki
KOJAK.E PKOSiMO, NAJ NAM NAKKATKO N A DOPISNICI SrUKolt SLOVENSKE NOVI CE IZ NASELBINE.
...
Slika predstavlja znano am- riško letalko Amelijo Karliar.. tli člane posadke in letalo, s katerim se je padala iz Uakland. t'al., na p«»l«-t okoli .-v.-ta.
Vsebuje
SLOVNICO
IN KRATEK
SLOVAR
Iz Jugoslavije.
Lastnik Devin-skega grada je umrl.
X:» Deviuskeni gradu blizu Trsta, kjer je še pred t ride.se timi leti nabiral ]>esnik Antor Aškerc« snovi za svoje 'Jadran ske bisere" je zdaj umrl gos pod ar graščine, knez Alessand ro della Torre v 5fi. letu svojo življenjske dobe. Oče pokojnika je bil češkoslovaški veleposestnik grof Turn-Taxis, njegova mati pa je bila iz rodbine Ilohenlohe ter jo je vezalo veliko prijateljstvo z nemškim pesnikom Ril ko jem, ki ji je posvetil svoje toplo občuteno 'De. vinske elegije.'
Pokojni gospodar Devinske ga gradu je bil dvakrat ože-njen. V prvem zakonu je imel za ženo princeso .le Ligne. za dragi zakon pa si je poiskal ne-onakorodno družico v osebi ločene grofico Mahtško, Američanke, ki so je pisala z dekleš-kim imenom Holbrook-AValket in je bila doma iz Detroit«. K<" so začeli Italijani potujčevati imena v novih pokrajfnali, jc moral tudi Turn-Taxis zamenjati svoj stari priimek za no vega. Naredili so ga na Torn Tasfca. To je bilo leta 1023, de. set let pozneje pa je dobil na sli;v Devin>kega vo; nit
De vi n ski gospod je imel h prvega zakona tri otroke ir najmlajša hči iz te zveze, prin eesa Margareta, je omožena J princem Oaetanoan Parmskim bratom bivše cesarice Zite Rodbina Tru n ov -T a x iso v jc prav 7. a prav lan goba rdskegf porekla in šteje med svoje p ml nitko tudi pesnika Torquati Ta^sa. Dovinsiki grad leži na rodnostno na slovenskih tleh ii naši ljudje so njegovega gospo da rja dobro poznali. Bil je ve lik prijatelj narave in je za posil zbirko žuželk, ki ste ji kjalk^ne štiri milijone primer kov.
Izum slepega invalida.
"Novosti*' ]M»ročajo. da se slepi invalid Ljudevit 1 xjvriee-vič. ki j<- v oskrbi nekega «lo-brodelnegii društva in nabirajo zanj milodare v Zairrebu pred | , cerkvijo Kamnitih vrat, že dol-p ga leta ukvarja z važnim iznn-lnoin in da je z«laj že pnil ei-11 jem svojih naporov. Lovriče-| vič je služil kot mornar pri avstrijski vojni mornarici in j<-med vojno izirubil vid. Sicon-stniiral je pose.ben tip j»od- j mornice, ki preka-a dosedanje tipe pr» brzini in po uporabljivosti. l/ovričevič je doma s Korčule. v Dubrovnika je do- ■ vršil nekaj razred«»v gimnazi- • je, potem pa je Študiral srednjo tehniško šolo v Švici. .Star je blizu f>0 l«-t.
Uboj zaradi ljubosumnosti.
A" Pančevu jo neki mladenič ubil upokojenega inš]iektorja ministrstva socialne jiolitike in bivšega direkt-orja prehnmje-. val ne akcije za < 'mo goro, IV t- j ra Kova ko v i ča. Ubijalec je o-rožnikom izpovedal, da >•• je nad Xovakovičem maščeval, ker je zapeljal njegovo iz-j voljenko.
! Ker je poročil mladolet-
! _ nega ženina,
je bil prod sodiščem v Pro-j kupi ju kaznovan pop Brani-j slav Pcrič z globo 000 Din ali })a 10 dnevnim zaporom. Pop je svoj j) rest opek priznal, najedel pa je, da je mladeniča poročil iz prijateljstva do njego-
:at» kol na Madžarskem in v prevratnih dneh j«* igral važno vlogo. Ko je propadel revolucionarni }>okret Bele Kliuna, jo Ferner vchIjI letalo, s katerim je nekdanji diktator zbežal iz Madžarske v Moskvo. Ker je bil Ferner doma iz Banala. se je leta	zatekel v Ju gosi a- :
vi jo. raznih krajih je služ- ! In »val kot strojnik, pred 4 leti 1» je dobil delo v nekem velikem mlinu v Prokuplju. Pod-ji-t ie pa ii- i»reil nekaj meseci prišlo v konkui-z in z drmrim? delavci vred je bil tudi Femcr odpuščen. Da bo njegova ne-sreča š(» več ja, je ]»red dnevi pa-de] v roke pijancev, ki so ga tnko liretopli, <la je JKlStal !10-s]m sr»ben za vsako delo. Y-em tegob::m je mož napravil zdaj k« nee na ta način, da so je z revolverjem u<frelil v srce. Zjutraj -o ga našli v njegovi revni sobici mrtvega. A' Pro-kuplju si je pridobil Ferner sloves <lol>rega delavca strokovnjaka in dobrosrčnega človeka. Xjegov:i tragedija je |»rel»ival-<tvi» nioeiio pretresla.
Neurje na morju.
v
Te dni je na morju besnelo sirašno neurje. Pri Konju je z-ašel f»araik "Zagreb" med orjaške valove, ki so se dvigali l»roko broda ter s palube odnesli vse. kar ni bilo nun'no pritrjeno. Stari poveljnik te ladje Miličevlč pravi, da v svojem . življenju še ne pomni tako strašne jugovine. Pa mik 'Zagreli' pa je vendarle Še pravočasno : pri>]M-l v Sibonik. Velike za-mmle pa je imel zaradi neurja parni k "Hrvatska", ki vozi na turistični progi Sušak—Kotor. Tudi poveljnik tega paniika, ki se je moral med neurjem zateči v neko mrtvo luko, pripo-' veduje, da no pomni tako močnega neurja.
.'ili starš«-v. Zanimivo j.* bilo zaslišanje mlade žene. Koliko et imaš. Kadmila'-- je vpra-i »odnik. — Xe vem. nisem pismena. Koliko je bil star: Ivo j ženin takrat, ko sta se poročila.' Xiseni pi-miena. ToJ f»o \ e<lel pop. ki naju j«* j»oro-čil. Moj mož je četleil ill llio-r-tiin, leta pa v.:\ im-iie niso važna.
Beg nevarnega zločinca iz zapora.
V Ca pragu so zalot ili nevar-. nega vlomilca Habljenoviča. ki je pre,! it-.lni vlomil v okrožno j -odišče \ 1'etrinji ter odnesel j ] >r<-<-ej denarja !«t nekaj revol-1 \ erjev in | >u Vlomilca so' pripeljali v pi-trinje ter ga za-! jirli \* ]»olicij-ki zapor. Ker so policisti vedeli, da je zelo ne-van n. mu /. rok niso sneli okovov. Uklon jen pa je ponoči Rabi jenov i <"• odprl vrata svoje celice, potem pa -se je mimo sobe. v kateri -o sprili trije redarji. podal na stranišče, od tam pa je skozi malo okence.1 katero je prej razširil, prišel na dvorišče in zbežal. Policisti >i belijo gklave, kako je mogel uklenjen vlomiti vrata in }io-teni razširiti ozko lino. Xevar-, nega zločinca še niso našli. j
S prostovoljno smrtjo zaključeno burno življenje.
I A' Pivkuplju si je vzel življe-i rije l>re?,poselni stro jnik Johan Ferner. ki je pribežal iz ^raci žar ske. ^rož je prepotoval že pred vojno vso TCvropo. bil je tudi v Ameriki, med vojno i>a je postal pilot. Prevrat ga jo
POSEBNO POOI.AVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI
Knjiga je delo prof. MULAČEKA, ki je živel dolgo let v Ameriki.
295 strani. Cena Trdo vez. — $1.50 "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET
I
Poneverbe glavnega blagajnika beograjske električne centrale.
Pre«I nekaj dnevi so zaprli glavnega blagajnika beiograj-.ske električne centrale Živka Popadiča. Občina ga toži, <la je v nekaj letih poneveril poldrugi milijon občinskega denarja. Pri zaslišanju je Popadle izjavil, da je monla res nehote zagrešil kake nepravilnosti. ker ga žo kakih S let ni nihče kontroliral. Xaglasal jo, da so imeli nadzorni organi v njega popolno zaupanje. Mož priznava tudi možnost, da se je zaradi pomanjkljive kontrole in zaradi preobilnega dela "izgubilo" iz njegove blagajne dr, 1,400,000 din. Preiskovalni organi so prepričani, da prima nkljaji še večji.
Pri Popadiču niso našli ne denarja ne vložil i h knjižic. Domnevajo, da je nekaj denarja skril ali pa ga posodil svojim prijateljem. Pr>]>ariič je zelo razkošno živel, njegova redna mesečna plača pa- je zna-i šala 1.800 Din.
V nedeljo }»opoldne ob štirih se bosta vzela v Xew Yorku v doveiLski cerkvi na Osmi cesti Miss Mirni Arko in Mr. Frank . (ruč»-k. Xevesta, ki je znana -loven.sko-amerišrka )>esiiica, je doma iz Ribnice, ženili pa iz j Drage. Želimo jima obilo sre-
i če
Iz Winter (iarden. Fla.. se poroča, da je bil ranjen odlični slovenski baseball igralec ! Joe Kuhel, ki igra že \ let i pri Washington baseball tea-mu. Žoga ga je udarila za d« s-I nim očeM>m. vendar -f poroča,
• la rana ni pn-več nevarna. *
I 1
l'<» dolgi in mučni bolezni je umrla v Clevelandn dobro }>o-znaua Franci'- Coš. rojena Po »leržaj. po domače Markotova, stara 45) I« t. Doma je bila iz vasi Velike Vrhe, ta ra Krka. V Ameriki je bivala na dan -m rt i ravno ."'»2 let.
V <«i>boto zjutraj je po (,h»lgi in mučni bolezni umrla v Clevelandn Maty Slabe, hči dobro poznane Kali.strove družine iz ■ Way Ave v Xewburgliu. Pokojna je bila stara 37 let. Ro-jeiia je bila v vasi Koče, fara Klavina na Xotranjskem.
1 Marjana Yert, v Sharon, Pa. je bila 23. t. m. operirana za golšo. " Operacijo je srečno prestala.
X nedeljo dne 28. marca jo umrla v Ohicagn Terezija Krn-vanja, stara let in roj« na v Soči pri Tolminu na Cforiškem. Svoječasno je njena družina bi-jvala v N'okomisu, Tli. Zapušča moža in več sinov t.-r hčera.
v/
DENARNE POSILJATVE

Jugo Slovanska Kat. Jednota
je najbolj** in najpopularnejša «Jovei.ska podporna orcaniza-rija w Ameriki. Ratuoi nizke msesmente in plačuje liberalne pedpare sa slučaj bolezni, nezeode ali smrti. Ima 185 podre-Jenih drusJrv in kteje nad 2«,Mt ilanov v obeh oddelkih.
Za rstanorUer noreča druitra zadostuje 8 oseb.
Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev
PKita za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J«
ELY. MINNESOTA
Si
Slovenski javnosti naznanjamo, da je dne 31. marca 1937 umrl v Št Vidu nad Ljubljano
Frank Sakser
ustanovitelj "Glasa Naroda", soustanovitelj Jugoslovanske Katoliške Jednote ter zaslužen delavec na kulturnem polju ameriškega slovenstva.
Po hudih življenskih borbah, velikem duševnem in telesnem trpljenju je dokončal svojo težko življensko pot v starosti 78 let.
Naj mu bo ohranjen časten in trajen spomin.
"Glas Naroda"
New York City. N. Y., I. aprila 1937.
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
2a $ 1.55______Din. 10f
$ 5.00___________Din. SO«
$ 7.20 _____________ Din. 300
$11.70 _____________ Din. 600
«23.00 _______________ Din. 1060
$45.00 _____________ Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 6.50 ______________________Ur 100
$ 12.25 __________________________Lir 200
S 30.00 __________________________Ur Sit
S 57.00 __________Lir 160*
$112.50__________Ur 2000
$167.56 ________________________Lir SON
KKM SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PEEMEMB1 GOBI ALI DOLI
Ca Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH Urah dovoljujemo ie bolj*« pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za Izpililo H S.— morate poolatl______________J I.7S
$10.— - - _____________.810.8»
815.— - " ___________.816.—
820.— " " __________-821.—
$46.— "	*______.$41-26
886— " w _______________$51-86
Prejemnik dobi t starem kraju Izplačil«, v dolarjih.
VUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 81.—
SLO VENI C PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
816 WE8T 18|» STREET	NEW YORK* H. T.

GL'AS WAWODA "
New York, Thursday, April I, 1937
TllE LARGEST SLOVENE DAILY IS U.S.'.f.
WmmSmmmS^
POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE
llllillllllil^lllW
lllllIDCTVailllllll
MMMSmm^Sm^^mmmml^mB
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N.Y
ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI ■i IGRE : j

ROMANI - SPISI - POVESTI
ANDREJ TERNOVC. tura iz minulosti
tautor).
reliefna karika-
BEAT1N DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. 1'«» ........................................~
Poleg Pavline P« j k ore je Luiza Pesjakova tukorckoč edina JUn^ka. ki so je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žea-bk<> (Ium>.
BELE NOtL MALI JUNAK. spisal E. M. Dostojevski. 132 strani. Cena................................
Kratke izvesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca.
DEKLE ELIZA, spisal EdmonO de Coneourt. 112 •trani. Cena .....................-...................-..........
C.m. ourtova dela so polna fines in zanlmi-voKti »lasti v risanju značajev, čijib nekateri ko mojstrsko iKHlanl in Ima Človek med hranjeni vtis, da iiosamezne oseb£ wlijo *rnj nJega in kramljajo t njim.
DON KIHOT spis*l Miguel Cervantes. 138 str.
Cena
To Je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na vtteStvo, ki je Se vedno hotelo ohraniti svoj jkmjo« ln veličino, pa V ni zavedalo, da že umira. "Don Kiliot" spada med mojstrovine svetovne literature.
.30
.60
.60
.40
JERNAČ ZMAG O VAČ, spisal 123 strani. Cena .................
H. Slenklewiez,
.56
Knjiga vsebuje |>oleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih Človek čita.
JUTRI, spisal Andrej Strug, 85
strani. Cena trdb ve-»ne
.75
.75
DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103
stranL Cena
.60
.60
Knjiga je posvečena onim, ki 90 Sli skozi bol ln pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu-
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal
Jules Verne. 65 strani. Cena ...............-....... .46
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tnko živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd.
KAliO SE.M SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševee. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........C0 vsak zvezek. Vsi trije........1.50
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln življenje kmetskega fanta, ki so ga starl-šl poslali v šole, kjef se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knji«"> 00 pisane živahno. Ob čitaniu se bo moral člta-telj večkrat od srca nasmejati.
PLAT ZIDNA, spisal Leonid Andrejev. 131 str.
Cena .40
Poleg naslovne povesti klavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve. nscasč "Misel v megli" in "Brezdno".
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 iv.) ........ 1.26
POPOTNIKI, spisal MIlan Pugelj. 95 strani.
Cena .66
V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj desef črtic iz naš^tra domačega življenja.
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ...........................-..................
Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njesrove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela.	—>
PRAVICA KLADIVA, 144 strani. Cena
spisal Vladimir Levstik.
.50
KMEČKI PLAT, spisal Aui;. Šenoa
.75
Dve čtrlol enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta nmlstersKo zo vršen i, kot jih more ca vršiti edlnole naš nežno-čuteči Meško.
EILOZOVSKA ZGODRA, spisal Alojzij Jirasek. 182 t-1 ran i. Cena ................................................
Kdor ne pozua dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitauju se mu bo odprl povsem nov svet, i*>ln neslutenili dogodkov.
GLAD. Spisal Knot Hansun. 1UO strani. Cena .90
Koman znanega nordijskega pisatelja Je svojevrstno velezanitniv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja.
GOSPODARICA SVETA. (Kari Flgdon) -----
GOZDOVMK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena -.....-......................
Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čltsteljem. Marsikdo se spominja njegovih
romanov "V padlšahovl senci", "Vinetov", ** Žut" itd. l>ejanje "Oozdovnika" se vr?1 na nekoč divjem ameriškem Zapadu.
GOMPAČ1 IN KOMLRSAKI
Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45
Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je i»esem ljubezni ln zvestobe.	,
GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st.
Cena .70
BUDO BREZNO in druge povesti, spisal Eranc Erjavec. 79 strani. Cena ..............................
Na8 Izboren pripovednik in poznavatelj narave nudi čitatelju leinito naših krslev ln sanlmlvofitl lz življenja naših ljudi.
IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski.
ŠTIIU KNJIGE. Cena ..................3.35
Krasen roman enega najboljSih ruskih pisateljev. Itoman vsebuj« nad tisoč strani.
IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani.
Cena .75
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec Izgublja ln dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-karl, doživlja in pozablja, tod» etra* do Igranja ga nikdar ne mine.
Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno JUfftfslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovini uoseže tudi povest svoj višek.
PRED NEVIHTO, spisal
I. Turgenjev. 96 str.
Cena
.35
Mojstersko delo slavnega ruskega pisateHa.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho« če naročiti za svoje sorodnike ali prijate-lje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki ln graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*.
LA BOHEME. Spisa: H. Murger. 402 str. Cena...90
Kujiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga I« svetovno znano de"«,.
LISTKI, (Ks. Meško\. 144 stran!.............70
MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ...............................-80
Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane od i judnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani.
Cena .30
Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ..............- -60
Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja.
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75
I>o skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angležkl ro-anoplsec poznan po celem svetu.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena....... .60
MIMO ŽIVLJENJA,	Ivan Cankar. 230 str.
Cena JO
MLADA LETA, (Jan. i^. »-'rek), 188 str........60
MOŽJE, spisal Emerson Bngta. 209 strani. Cenal^f
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod nrav nič ne zaostaja za originalom.
NADEŽNA NIKOLAJ A VN A
Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cern. ......... .35
Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo.
NAŠA VAS, spinal Anton Novačan. 224 strani. —
Cena 1.—
V zvezku je devet črtic povečini Iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedcsgljiv mojster v opisovanju značajev.
NAŠA LETA, spisal MIlan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70	BroS. ---------- -50
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, ki je poznal cušo dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 stran!
Cena M
Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem.
NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMaN. Trd« vezana. 115 strani. Cena ------------------------------- -70
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne voJne*;-
PESMI V PROZI, spisat Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ...........—-—-------------——~~ -80
Verna »lika pestrega velikomestnega življenja ln spominov nanj.
PRIHAJAČ. spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena .60
Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja.
PRI STRICU, spisal Gangl, 111 »trani
PRODANE DLŠE, spisi! Joža Lakovič. 160 str.
Cena
Kdor hoče vedeti, kaj i*>čno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, na i nrečlta to pretresljivo zgodbo.
v /
PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena .................................................«5
Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja.
.60
.60
SUKA DOMANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................
To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojer* stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase.
SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 »iiaai. Cena....
Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena
Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delib obilo duševnega užitka.
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Sottner. 228 strani. Cena —...........................................
To je ena najslavnejših knjig, ki Imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čltati to knjigo, kajti to je izpoved zene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje.
TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str.
Cena
Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi.
.60
.59
.50
ZGODBE ZDRAVNIKA Ml/ZNIKA. spisal Ivan
Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70
Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska i »o v est prav nič ne zaostaja za njecovirol drugimi deli. Pregelj Je globok, nnvzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju.

.70
RANJENA GRUDA
Spisal Ivan Albreht.
TARZANOV SIN, Vezano, riOl strani ..........l-2t
TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str.
Cena l.«
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja All una ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko l»od oceanom prvi
vlak.
VEČERNA PISMA, spisate Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ................................
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno ol»čutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o Ijubezn'. " orodni!« dušah.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena..
Eden najboljSih spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja.
.75
.30
Zbirka ZANIMIVIH POVESTI
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA. POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMLJE-NA Z LEPIMI SLIKAMI
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena .........................35
ANDREJ IIOFER ....................................................50r
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................
BELGRAJSKI BISER ............................................35c
BOŽIČNI DAROVI ....................................................
BOJ IN ZMAGA ........................................................2:>t
CVETINA BOROGRAJSKA ....................................4r><
CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................2r»c
DEVICA ORLEANSKA ............................................r»«e
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................H*
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........3-">f
FRAN BARON TRENK .........................................:*.">c
FRA DIAVOLO ........................................................
GOSPOD FRIDOMN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
čin<ki. vcseloiuodre humoreske, 7'J strani . .35
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 3llr
KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v
Koreji) ........................................................30e
KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................3«c
KRVNA OSVETA (povest iz ahruških gora> .....30e
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25c
MARKO SEN J ANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 7">r
MARON, krščanski deček iz Libanona ................25c
MLSOLINO, ropar Kalabrije ................................40c
MRTVI GOSTAČ ......................................................35e
MALI KLATEŽ (opisal Mark Twain) ................7«r
MLADIM SKCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meška) ....................................................... 25c
NA RAZLIČNIH POTIH .......................................4dc
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spiliinan. Cena .........
PRISEGA HL'BONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine k:ina«l<l:<'.
Spisal Ant. Htionder. Cena ...............31)
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ....................30
PABERKI IZ ROŽA ................................................ 3."ir
PARIŠKI ZLATAR .................................................35e
POŽIGALEC ............................................................2">c
1'RSTI BOŽJI ............................................................ »lic
PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c
POVODENJ (spisal lirišlof Šinit) ........................30r
PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. 1.—
PIRIH (spisal Krištof Šinit) ................................30c
10.'? stran.. »Jena.
.35
Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vseliini, ki razmotriva oereče moderne probleme in posega v driuzen. delu v vojno in povojno dobo.
RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 19« strani.
Cena
V širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čita-telj nehote z napetim pričakovanjem čitatl do konca.
.70
ROMANTIČNE DUŠE. spisal Ivan Cankar 87
strani. Cena .................................................- .60
SPISJE. Male povesti iz kmetkega življenja. — 67 strani. Cena —...........................................
PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 2tt
strani. Cena ...............—-----——--------
To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj draen in brezobziren ▼ svoji sabavljlci.
.60
.35
KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 strani. Cena .......................... L3I
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko.
GORSKEM ZAaOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............-.............................
Zanimiva povest lz prejšnjega stoletja.
VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez.........
V knjigi je vsebovana globoka mlrr« modrost ln srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja.
.40
.60

1.23
.73
BLAZNIKOVA
Pratika
za leto 1937
Cena 25c
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, H. T,
VOJNIMIR. spisal Josip Ogrinee. M str. Cena
Zanimiva povest iz časov prekršcevanja koroških Slovencev.
«
ROBSTVU, spisal Ivan Matičie. 255 strani.
Trda vez. Cena ..............................................
Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tuli vse pretresljivo opisati.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........
Zvezek vsebuje povesti Milčinskega, Premka ln Laha. Posebno pretresljiv je spis Mllčla-skega "Mladih zanikernežev lasmi življenjepisih
ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je Jako zanimivo pisana povest Cena ......................................
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojer-jevskl. I. DEL 2G0 strani, II. DEL 212 str. Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorgah, utrjenln Jetnl-gklh taborih v Sibiriji.
ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski.
DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski.
.75
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZABJA,
Conan Doyle. 382 strani. Trda ves. Cena— .80
Braširana.............60
Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako Je zavzel Saragosso; Kako je n-bil ♦•brata"*; Kako ga Je hndlč skušal, itd.
ZBRANI SPISI. 348 strani. (II. zvezek). Cena 2.56 V tem zvezku so shrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je pogledal .v široki svet ter deloval za idruženje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem.

ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jm. Ev. Tomi*. 22» strani. Cena ....................................................
Roman Iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Torki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev.
MRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. IX..................... 40e	II. IT...............
40c
PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena .....................
.40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Kon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Koman za mladino. Cena ...........................70
PRAŠKI JUDEK .................................................... 25e
'ATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30c
'OSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30c
IDEČA IN BELA VRTNICA .................................30c
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30r
ROBINZON KOŠLTNIK .......................................50
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotltelj, nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena .............................60
SUEŠKI INVALID ................................................35c
S ISTO IN SIESTO (povest oz Abmcev) ............30c
•iVETA NOTBIRGA ..........................................35e
STEZOSLEDEC .........................................................30c
SVETA NOČ (pripovedke) ______________________________30r
rRI INDIJANSKE POVESTI ............................30e
TURKI PRED DUNAJEM ....................................30c
TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
............................ .20
VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meško; s
slikami) .....................................................$i.«o
Trda vez.......1.20
NABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po ..................................................50e
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ______60c
2LATOKOPI (povest iz Alaske) _________________________25e
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
L del ............ 40e II. del ____________4fe
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ...... JM
VINSKI BRAT. (V. zvj, Gangl .............. .56
8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ i«
13 POVESTI. (III. zv.j, «angl .............. M
.7»
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
316 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.

. GLAS V A RODA 99
New York, Thursday, April 1, 1937
THE LARGEST SLVVEKE DAILY TN TTJ5.1
^ _,
O i KRATKA DNEVNA ZGODBA |
UGANKA
Iv,
44 Voh, /a" nekaj dtii si bolim t glavo y. veliko uiraihko — pa .ji in* morem ilo dna."
"Kakšna iijranka jr to!"
• *<HI*-jr žensk«, /.ena. mati, t;i.V»a. Kfiu in i<ta oseba, |>n toliko ra-/lii'nili nalo<r, toliko j ;iznovr>tnih pojmov in ht*$c<l o njej."
"Ženska, /.ena. mati. tašča f Ke nizunutn. kako to misliš."
4*Tiiko. vi«lii: že risk ;i — mladenka — j«' zažt*)jeiia. oIm'mhId-Vana; je sn-iliV-e pomla<li. je obo/.iivniKi s |v smimi. je tudi kriva nezgod, ni win rov v tli ii'li dru/.inaii, rušili cHn sanio-nni(in>v. V |»H«(iinih |>okličili vplivu lilažilno. a s|>«'t za sovraži »mi, ko s«* skusn spraviti nn isto fw>t z moško mtaJino, ko
sto«lira in si s študirtinjem ninkovmlnili pmkliocv in je v
jn za vsakHlanji knili ea-ili 7n-f»o-tavljena. <"asili pa nepravilno povišana ra«li "zvrae.''
4 4 So — in!"
4 4 Tn poto m, ko sf poroM, ko
je y.«»na, jo pa svet presoja vso ilni^niM«. ko n<>poroiVno žen-Bko."
"To jo umevno. J^enn — po. roTona — jo na nekom torišču,
vidna, vplivna; vodi dom, ^rwfxxlinjstvo in je 4'kraljica doinaeesra oimjiŠ^a." Umetno torej, da jo svet «lmira«V prednja."
4 Xoj'mislim namroe tole: isto /.epsko, ki jo je videval moški prej, ko še nista bila poro-eena, prav drujraee, ko kesnoje, p« morda le /.»• eeat nekaj mesecev, nekaj let; i>to žen-ko. ki j" bila prej ljubljena, olioževa-na — eno in i«t o osebo torej — vidi »laj nioski — njen mož «— v d mirne ni lnei."
44V kakšni!"
"Tako da .j" dele/na p-ovk. ea>ill eelo udarcev, eelo kar naj
MODA V ZNAMENJU KRONANJA.
L. Ganghof er :
Grad Hubertus
:: Roman ::
11'H
ui>9kotnejše«fa, poniževalnega procesa loeitvc zakona na soil iši'*u. l\>nxVna žena — a pomni, da mislim vedno na eno isto žensko! — ta žena je tudi predmet neštetih zbadljivih do\lipov, ki krožijo po easopi-ih. iu j«- tudi jir<Hlmet gostilniških pogovorov in smešenja »n najourabijejšeira oduvkova-nja."
"!{«>. A kje je tvoja uganja
Tunika — tole: Kako je n»-tala ti-ta meja.' Kje je ta neja .'** •• M ja
" i >a. !i)»-j;i med : oboževano in ::<>i aniovano žensko: med boži-• • in nbožieo, muT'enico. med "prisivno ljubljeno" in > psovkami opljuvano žensko." "<tlej, t!» je p.1 zai*e< U^Un-! St. nikoli >•* j<> nisem domislila."
"Vidiš — pa poslušaj «!alje: na iMKtmiH' mati. <1 materah, to vemo vsi: jrovoriino > spoštovanjem, v strahu božjem. .Mati nam jo steber donia, višek
jubezni, je požrtvovalnost j(» zlato. Pa to vse ob intern e;t-u. ■co je zaeno tn<li za ti i «Vva na!** 4 4 Rosni ono!"
"Vidiš — in nn je spot uganka: Kdaj, kako prehajata obe noji d mira v drugo ?"
4* Veš. takim rebusom par ne prideš do dna. To so zadevo za debele bukve!*'
**A bi bilo le prav. ee bi razpravljali, razmišljali o tem. Tn še Tole: Ista žensk a i žena, mati — po>tane tašea.''
"Ifu — strup! Zlo. Prednost za nie koliko «lovti|M»v in karikatur.**
44No. torej! Ali ni to ugan-k»»? Kdaj se je ta ženska, ta žena. ta zlata mati tako spremenila.' Oboževana žen-ka!
Pridna, a zaničevana žena! Ce-šeona mati! In nato zasovra-žena tašea! Pa vse je ona in ista ost'ba — prav ista." Razumem."
"In še tole me poslušaj: mož -liršj svojo mater. Ta mati je p:i za sinaho — muž *vo žeiio — muka. 1 -l.i sinah,, je pa tudi mat i. Ta mati • pa taš.i in možu — nievrednicM. Kji je meja? K.je. pri kateri točki preiti ha -poš.to\nanje /,a mater? Kje -e začno zaničevanje? Saj jo pojem: mati — s vrt oven'pojem, je uzakonjen s četrto božjo zapovedjo! A kakor doživljamo, to materinstvo ni zmeraj materinstvo. ( krtsrmori ml: za-caj ni ?*'
"Kako bi ti moir!--* im to od-rovi.iiti. (im delj govoriš, vočja je zmeda v meni. <ares p. je |>ač uiranka vseli iigank. A gled(» tašče bi von-iar pripomnila. <la tašča ni cm« raj ti-t a 44 tašea ko stra-»eiui m.-ičeha iz 44kr\-avih*' •Javljie. Z«li >e mi. da mati. ore j ta-ča v lii-i. ne zna zine-■aj umreti."
44 l inioti.' Kako umreti ?"
4M'niioti no zna. ko je še živa!'*
"Zdaj mi pa ti zastavljaš u-iranko. Pojasni m j vendar, kako to misliš?*'
"Takole: Ko je ustanovljen nov dom . . ."
"Dobro. Dalje?"
"... ko za gospe d i nji dmga. nova mati v hKi: ko je druga ženska zdaj žena. mati in i^os-po«linja v domu, naj se zavela prva. mati (tašča). <la mora umreti."
'•Zakaj?**
"Zato. da ji ne bo svetost materinstva za zlo — zanjo in za novo družino."
"To je pa težavna točka — in >e ve.-ja uganka, ko prejšnja."
"Si-vinla je težavna, a mati prejšnja mati — bi se mo-l hi zavedati; k<laj je konec njene poti. njenih nalog, čeprav je še živa."
••Kako bi pač prišla do tega .poznanja ?*'
"Sama sebi mora dopov«Mlati in <e mučiti, «la ni več tako živa. kot je bila prej."
"Ti misliš, da mora spoznati, da .je kakor zrno. ki mora segli i t i v zemlji . . ."
". . . da zaživijo nova zrna! Tn jo le podlaga za vstajanje, prebujenje drugih."
" Ditaga moja. ta uganka zahteva pač človeka in velikega sp< znanja! Saj mora mati razrešiti v -ohi, da uživa nova družina sadove rešitve njeno n-ganke."
"Pa le tako ne bo v spotik<i mladim in najmlajšim."
4'Pač uganka!"
Kiti je zajel noznau strah, da se je vsa stregla, "(iospod Ft»rlH»ek?" je zajeeljala. "Zakaj mi :»*• odgovorite? Odšli ste vendar samo, ker vas je bil Tas naprosil?" Razvnela se je. "Reeite vendar: da! Ali pa iv resnici ne vem v »h-, kaj
u:ij si ini-lini."
Skusil se je na-mehniti. Iioli.-I je najti kak iz-govor in v«'iular ni mogel lagati. Prestrašeni. Kitiu p<»gled ga je zmetlol zdaj popolnoma. Z <*»»kami -i je za k ril obraz.
Osupla, tresoč se po vseh udih, je stnlela v votu zibajoče«»a se vozila.
Razumela je.
Kočija je naglo zavila in >e usta'vila. Smejo<-•o je odpr' izvoščok vratea: "Tako že dolgo nisotn vozi!. Trije žamlarji >o me zapisali!'*
Onadva V VOZU sta se zdramila, kakor l»i ju bila stresi;- trda roka. Forbeck je dejal: "Še pet minut Vlakno že na tiru!" Skočil je iz xo-za in dal Kiti roko. Zahvalno je pokimala. stopila ven in stekla proti poslopju. Ko je stopila v ogromno vežo. potmi ljudi, šnndra in šit na, .je postala iu se ozrla v Forbeeka. Liea >.i ji zadela, vendar niso kazala nobt iiega sledu i razburjenja in strahu. "Kajne." je dejala trogo ro-i,o in brez strahu, "proti Ta<u in I.Mii noben«« be-t o Viliju! Ta ura ni primer ' um, da bi jima nakladala skrbi. O -obi bom uio-n.la pač lagati, če nočem kvariti Ta-u veselja, j!u vas, iros.poii Forboek. moram nadlegovati! j Pro-ini, ]»ogle jte na vozni red. kateri vlak bi ;b;l zame najbolj prikladen na pot domov! Pro j im natančno! Ximain rada pomot."
Xe da, bi čakala na odgovor, je <xlhitela. Spre-| vmlnik jo je o»Kedel k tiru, kjer je stal označe-;i.i vlak. V prvem razroilu že zaprtega voza je u-b'rla brata. "Tas, Tas!'' Odprla je vrata in sko j čila v voz
! Proden je uoteguil Tasilo spregovorti. se mr, j e obesila za »vrat, ga poljubljala in mu vošči in ! srečo. In je sonstila brata >anio. da bi to burne i nežnosti ponovila pri Ani.
i "Otrok! Otrok!" <e je •vznemiril Tasilo. -j 44 Kakšno s] pa spet zdaj iigeuila!"
GLASOVNI, KI OSTANEJO V SPOMINU
Kiti je »Ia z roko čez oči. "Fgenila ? No, i' božjem iiuenu! A ti Ana. kajne, ti -i ve>ela ?"
Mlada žena jo objela deklico. "Na lihem m»;ii upala. Iu res prišla. Hvala ti!"
Tasilo. ki mu je ve-elje zažarelo v očeh. jo vzel sestrino glavieo v vvoje dlani. "\*rabček ti. mali. ti >i ljubeznivo. Ijuliczuivo dekle. tega lie l»i smela narediti. Saj je vendar čisVi nemoiroče, <la I »i papa—?*"
4 41 'e ve? Seveila ne! Drugače bi me zakleni* v sobo. A nie naj te ne skrbi. Z oeetoin bo-,: i«- račuiie že uredila."
"S Umu -i pa pri-la ? Vendar ne -ania?"
4'Bog vari! Teta (»uirdi -e ni upirala. In mi •e dala oskrbnico sob»»j."
*4 Kje j »a je ? * *
Z dobro pogojenim začudenjem <e ji- ozrla
iti -kozi okno. "Siim Bog ve, k«»d bodi! »luz »ein m-vimIji k<> kri -tekbi naprej. >t;irka je p;i počasnifi iioir. Dji !»i >e otre-la tega kočljivega pregovora, je spet objela Ano okoli vratu. "K:i-i»o -i lepa! Xe morem -e te luigledati. In kako .-oni vesela vajine sroeo! To je dan zame —" !\:ikor v blaženem opoji: -i je pritisnila roke na prsi. "Razne-ti nie hoče! To je tako lepo. ta-Veliko — za to nimam več prostora. Kričala bi rada. kričala na v-e grlo!" Tedaj »i- ie 7'ldela s prsti ob bisere. "Večni Bog! Zdaj bi -ko raj pozabila "Z drhtečimi rokami je odvila ogrlieo. ' Vzemi Ana! To -eni prine-la zate. .Moji' največje boga-tvo! Te bi-ere je lio-i-!n moja iiiati. Vzemi jih! Mama ti jih daje. Pri-:i"di ti bodo srečo. Tebi in mojemu Tasti!"
Tedaj so se zaloputnila vrata. "Odhod!" je zaklieai sprevodnik in prodiron žvižg je ]>re-r^kal zrak Prestrašen jo Tasilo -pet odprl \ rata "Hitro! Hitro!" Skočil je ven. pomagal -t -tri iz veza iu jo poljubil. Pritekla -ta dva sprevodnika, ljudje so hiteli vkup. iz vseli •*.»-/j.v -o -o prikazalo glave potnikov. Tasilo s:> !«> držal z .-no roko za prijemni drog pri vir/,i. k« se je začel počasi pomikati, z drugo je objemal .-ostro. "Kje je Roža?" Menil je oskrbnico. 44 Kje je? Xe pUstilll te -atlle.'"
DALJE /7///"
Te dni so prejeli modni vojskovodje vseh prestolnic na svetu iz Londona natančen o-pi-s oblačil, ki jih je izbrala ali dovolila angleška kraljica za dneve kronanja. Elegantne damo vseli celin hj svoji letošnje nove obleke rade prilagiH I i le oblekam ob priliki kronanja angleškega kralja, zato so velike modno hiše v New Vorku in Parizu zadržale predvajanje svojih pomladanskih modelov da bi počakale na odločitev angleške kraljice. Načrti kraljičinih modelov so sedaj že odšli v svet, toda londonska modna tvrdka. pri kateri je kraljica izbirala, je že prej telefonično odgovarjala na nešteta vprašanja modnih tvrdk drugod, ki hi rade začele v. delom, še priNlen bi dobib> načrte.
Kraljica jo izbrala za mlado ženske ilclfinovo modro obleko z vlečko in pasom s kristali ill biseri. Posebnost te obleke je tudi izivz na ramenih, ki -pominja na modo iz viktorijanske dobo. Za neveste je dovolila kraljica obleko iz zlatega brokata z okra-om kristal 'lih cvetk na tilniku in vh*čko r/. zlatega lameja. Drag mo-; d«*l j«» iz sifona biserne barv o z j ročnimi Vtzeninami s ]>loŠčica-' mi i', bisernice. Ta model se to-no prilega teIo<u.
Z:\ mladji dekleta, ki -e prvič, predstavijo na dvoru, je dolo-j čeno oblačilo iz snožnobeloira j sviinega tila z bisernimi in kri-! stalnimi vezeninami. Predpi-j sane so dolgo, bole rokavice, ki j bodo segalo čez komolce. Kra- j Ijioa je dala nadalje sporočiti,; da si ne želi nobene izrazite no-i
te v kakršnemkoli oblačilu. ----
MAGNETNE OBLEKE.
- ,
Xeka pariška modna tvrdka j je spiiwvljala na trg obleke, ki! nimajo nič gumibov. tfumbi bij bili tmli odveč, kajti ob blagu ; so pritrjeni majhni magneti, ki • i pravljajo delo gumbov in pri-! tiskačov. Imajo to prednost.' <la odpade zajH'iijanjo in inlpe-'
njanje.
Predno-t i so šj. druge, na pri- ' mer ta. da ne prideš .- akšm i obleko nikoli v neprijeten položaj. da bi moral pri šit i kakšen gumb, ko imaš najmanj časa. •Magneti -o pritrjeni na obleko . v podobi lepih okraskov. Stvar bo nemara prodrla, kajti pivo 'serijo takšnih oblek, ki jih je j modna tvrdka izdelala, je raz ! prodala v d v oli dneh.
NAPRODAJ
imam f> his in 7."» lotov, hiše so tudi pripravno za vsakovrstno • trgovino, vse poleg State Kd.
dve milji iz Cbicaire in po jo minut do dveh drugih mest Prodam vsi; //\ zmerno ceno. Pišite di • o pa oglasite pri last ■ niktt: FRANK SPOLAR, 14.^ . and Wood St., Box 12. Harvey.
! Til.	(lOx ThursA
t
\rF.I.IKE u\>err. v katerih »ta sprct-
* iwi idru/rui poezija m godba, ra^-
M'cljujcj-o ljtihitcljr	\*cpovvd.
if jilt prnliui >ajo mnirni imurtniki. "I\jkt jirii!-ta\c ali (M nw >amc arij«, ak • pt'je »laxoti	ostanejo
človrku inijrnjc v .%p><nnnu. Nik dar jih nt- i/atn.
V \*aki Rcnrraiiji jr ranncronva to tn ilo takih tlasuv. Tak človek rr.cra iiiirti naruvrn dar ter se tn<>ra dolpo let učiti in \e/.l>ati. Iu na lake gla
»ove jc lrc!>a Uobru gazili.
^ __________
\*i.x!.i\ !i«» -o imit'i:il(i cj .tt, f*'ra, nlrua in raj j, oijiJi tla.-mi >.» nji-Jii'vo U^sstvu, os«'t«ivi.i. cLi [tri riga-
Iretal. lji.t>ijo lahko k; jo. ki jc pri-ir.enia njihotim grlom in /avoljo le^a Ka«'t l.ix"k> >;rike Cigarete. Luiki«—, lalik:« kaja. pr--U- f fvih rezkih drailjiicev, ki so hili od^trsnjoii z | i/ključnim prortM.rit "Ii's Toa^tetl". i Vtjflijo \am i-to zaščito qr'a. ki jo j hot « ,i«» im- ti s];t< (.j u'i!« tn ki. kateri i iror.ijo v v>aki.iii» i žiru »ciliti svoje 4 glasove.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
u.
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
Bohinjsko jezero
216 WEST I8th STREET, NEW YORK
NEKAJ SPLOSNIII POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ
Iz pisnu, ki jili dobimo -hI rojakov, opazimo, da so i* prerrj v tir jasnost i uledr potovanja. \ evina onih, ki s«* horrjo pridružiti tmi.i ali oiiraiu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sieer zato, da imajo rojaki priliko pwiovati skupno tja in imajo s tem ve* zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripra\no. Vsaka karta ti-la za dve leti. pa m* vee. *e je potrebuo. Torej ima vsak izletnik eeli dve leti easa za ostati v domovini. Italje ni potrebno, da bi se vrnil i istim parnikom. ampak si sam izbere paroik, s katerim se hoee vrnili. f'e je pa slurajno razlika v ei-ni. pa seteda dobi povrnjeno ali, obratu«, doplah, fe izbere parnik. nn katerem sfane vožnja ver. Zahteva se samo. da izbere pantik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, s katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti. nedržavljani pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljani morajo pa olteuem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi sama za eno leto. l*a tudi ti potniki imajo priliko, da si svoje polne li*te podaljšajo in nnnotako povratno dovoljenje, ee imajo za to zadostne vzroke.
Vsi oni. ki so namenjeni Irtos potovali v <*tari kraj. naj si takoj /ajamrijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesee junij >n julij so že skoro vsi prostori oddani.
Na parnikih. ki so debelo tiskani, se vrše izleti v domo\ino pod vodstvom izkušenega spremijevalea.
I
A«|iiil:iiiui v ("herlio»ir>r Washington v Havre
KRETANJE PARNIKOV - SHIP NEWS
3.	aprila:
Coii te d i Savoia v Oenoa T. aprila: Washinjrton r Havre Lafayette v Havre Queeu Mary v (Jebrbourg 10. aprila:
Europa v Br^m-n Hex v Genoa
14.	apriia: Noraiaiiilie v Havre
15.	aprila:
Bercn^nriu r Cherbourg Vulcan ia t I'rst 36. aprila: 17. aprila : -
Bremen t Bremen 'JO. uprilh :
Roma v Genoa IT. aprila :
ManhuttaD v Havre
vuwn Mary v Cherbourg 24. aprila:
lic de France v Havre Conte di Savoia ▼ Genoa 27. aprila :
Eiirnpn r Bremen L8. aprila ;
Normamlle v Havre Aqnitnnia t Cherboar* 1. maja: Sat urn i a t Trat
4.	maja: Paris v Havre Bercngarla ▼ Cherbourg
Bretiion v Bremen Washington v Havre 5. maja:
Oue«'n Mary v Cherbourg 8. maja :
Ite* v Genoa 12. maja:
Aqultania 7 Cherbourg
14.	mala: Chninplain v Havre Europa v Bremen
15.	maja:
Conte dl Savoia v Genoa It), maja:
Normandie v Havre Manhattan r Havre maja:
Bcrengarla v Cberl»ourj;
21.	meja: Bremen v Bremen
22.	maja:
« Bnuia t Genoa -o. maja:
Lafas'ette v Havre
26. maja:
Queen Mary v Cherbourg 'JS. ma J a :
Pari« v Havre
maj««: Rex v Genoa
1.	Junija:
Buropa v Bremen
2.	junija : NORMANDIE v HAVRE
.». junija :
Vulcania v Trst '.». junija:
i.Mjifii Mary v i "hertn<nrg tli. junija :
IJrene-n v Breim*n 12. junija :
Chatuplaiii v Havre t'onie <ti Savuia v Genoa !i». junija :
Manhattan v Havre Ai|uitauin v Cherbourg Normandie v Havre ."S. junija :
Europa v Bremen 19. junija:
He d»* F ranee v Havre ItERENGARIA v (IlERBOl'RG Satnrnla v Trst 'Si. junija :
QuH-n Mary v «"liertM>urs '_'»;. junija :
Ri'x v Genoa —». junija :
Bremen v Bremen Lafayette v Havre
junija: NORMANDIE v HAVRE AQUTANIA v CHERBOURG
Washington v Havre
julija:	T
Conte di Savoia v Genoa Berenjuiria v ("herliourg Champlain v Havre «:. julija:
Eurojm v Bremen 7. julija:
Queen Mary v Cherbourg I). He de France v Havre 10. julija:
Vnleania v Trst 14. julija:
Xormandie v navre Aqnitnnia v Cherbourg Manhattan v navre	»
17. Rex v Genoa
Bremen v Bremen 21. julija:
Berengaria v Cherbourg
julija: El ROPA v BREMEN -'4. julija:
Snturida v Trst Champlain v Havre
Za vsa pojasnila glede potnih listov. een in drugih podrobnosti se obrnite na
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 tV. 18th St.. New York
Posebno naj hite oni. ki nameravajo potovati mesera junija ali
julija, kajti za ta dva meseca so na vseh paznikih skoro že vse kabine oddane.
"WL1X NZnVTt?"
New York. Thursday. April !, 1937
THE LARGEST BUOVlHJE VAILI W UJ93.
TAKO SAMAi
ROMAN iz Življenja
ZA "6LiS NARODA" PRIREDIL: I. H.
Cč

Dr. Falke resnega obraza stoji pred ITelgo. Z utripajo-<-im srcem *topi ob njegovi strani v ve Irko sobo, ki je bila zi\-graj«.ua v veliko svetlobo hi v sladki vonj cvetlic. Na \*isoki »leski ob steni -stoje cvetlic«* v* vaaali.	malo pohištva —
nekaj atol<A' ai miza — j«* v so-bi, ki je ixji^nrjeain v. <lelx>lo preprogo. Xa stolu pri oknu sedi hišna gospodinja in ko jo 11.1-ga zagkxla, se jc poloti glolx>ko usmiljenje.
Na nokdai lepem obrazu vidi nbve brazgotine, vidi v be vprto slepe oči v vročem usmiljenju se ji kivi .srce.
'*I>raga Belina, tukaj scan ti pripeljal gospico baroue-o J juigcnauovo in upam. da ti bo kot draga tovarišioa dobrodošla," pravi tli-. Falke mirno s svojim globokim glasom.
"Milostljiva gospa. srečna boni. ako vam In-nn mt^la prinesti kaj razvedrila." pravi Helga tiho.
"Razvedrilo, kaj je razvedrilo?" Nestrpno maje slepa gosj a z glavo. "Razvedrila ne potrebujem."
lielgo zalije rdočica. AU ovojih besed ni prav izbrala? Toda dr. Falke ji pride na pomoč.
'4 Rozina. gospica baronesa misli, da ti h«x*e v vsakem «.;:iiu si uril i. Brala ti bo, igrala klavia*, pela ..."
"Ali znate dobro brati, gospica baronesa Langenau? Xa to polagam največjo važnost. Stokanje pri branju mi gre na živce. Berite zla poskusnjo."
Ciospa Rezina potiplje po m cz i poleg sebe in prime časopis. Helga je znala dobro in gladko brati s pomenom iu pravilu povdarkom. Mehko in gorko zveni nj«n lepi. posti na ušesa poslušajoče slepe žene.
"Kaj je bil va- oče, gospiea baronesa Moj mož mi je lekel. da ste sirota.'*
14I>a. milostljiva gospa, ix>j.x>lnonia sama sem. Moj .-»«••■ je bil častnik. Pr«d vt*o leti je umrl na posledicah ran, ki ;ph je dobil v vojni." "Koliko sto stari?"
Ilelgino kratko obotavljanje je grrspn Rezina = xlila po
svoje.
"O. ravno iz svoje prve mladosti."
Helga ]>ogleda dr. Falkoja, kot bi ga prosila pomoči. Bo-ji se. da bi njenih dveindvajset let bila ovira in bi mogla službo izgnnbiti. Njegovo odločno kiinanje potrdi njen sMv.h, zato jK>tivii vprašanje gospe:
•'Tndf-ut. torej go.spiea b-uvmosa Langenau.'" "Ne še, milostljiva gcsiia.'"
"Pa niste več daleč. Morem -i misliti. Zakaj so ni »te poročili!"
Čudno vprašanj«*. "Miloaljiva gospa. za ženitev sta potivbna dva. Je |*» g«isto tako - onili, ki nas hočejo poročiti ne maramo. Dru gnče ni slo. Poleg tega pa sem se revna Ln nisem mogla u.isiiti na možitev."
"Saj tudi niste nič zamudrli. barom a l~uig«nau. Zakon vedno prinese razočaranj«*. S tolikim upanjem ia pričakovanjem stopimo vanj. pa vedno smo razočara ji i."
Dr. Falke prikima. Te. drugače mišljene Ix-sedo, je sam moral občutiti na jI ml j grenko.
•'Dobro, gospica baronesa! Pozneje bom mkrat vas preizkusila. 1'puiu, da me ne boste razočarali, kot marsikatera «lruga, ki jo bila pred vami. Kdaj morete priti 1 Prosim, če mogoče takoj. Nisem rada sama. Moj mož za mene nima časa."
"Imam vendar svoje j»o-le, Regiiia," jo zavrne mož. Za Odgovor žena sa>mo skomigne z rameni. "Ako vam je prav, milostljiva gosjKi, pridem že jutri." "To t mi i želim. Kako je vaso prvo ime?" "Inie mi je Helga."
Kelga t T. ko vas bom klieala. Vaš priimek mi .je predolg. "Samo prosim. Ali s m* m sedaj oditi, milostljiva gospa, alti se za jutri pripravim.'"
"Dobro. P ričjtfkovala vas bom okoli desetih, bom saj :opet enkrat izvodela z<i noviee iz časopisov."
Dr. Falke molče posluša; rfoji jv>leg svoje žene in lahno iočiva njegova roka na njeni nuni. Xato ]>a pravi:
"Ker tedaj nameravaš gogpieo baroneso Lajigenau \-zeti službo, bom naročil, da je njena soba pripravljena."
Helgo spremi do vrat, prej pa je že telefonično narneil avtomobil.
Xekaj ftisa je še treba čakati.
"(to«piea barone-a, š«' enkrat vas prosim za potrpljenje — ako — ako —"
"Prosim. g«isjx;d doktor." ga Helga iua--lo pi-ekine, "usoda je tako grozna proti vaši g<wpej a<»progi, da ji je treba vse prezreti. Kakšni pa bi bili mi, ako bi bili na njenem mestu * indi mi bi bili sitni in obupani."
"Toda ne zhtfmi in nizki in ne bi Iz hudobije' mučili dru-v'b. v^led m^r.-če Človek ne postane tako, temveč po svojem značaju," si mUli, ko Helga govori dalje:
"Sram me je, da sem bila ]>ogosto /a- tako obupana. Saj -eni vendar zdrava. Xič mi n«- Imi preveč, ako se mi ]>osreči \ašo gospo nekoliko razvtvlrlti.'*
Dr. Falke naglo prime iij<*no roko.
"ffvnLa vam. Da bi Ie po.slali dobri duh moje hiše."
\J. S. Senator Hitchcock
pravi: "Luckies ugajajo obema, mojemu okusu
in mojemu grluM
"Skvrt> prldfst't lrt srni mino kadil in zat<f mislim, da rem, kaj tvori dobro cigareto. Lurkies mi v tlveh ttzirih ugajajo. Ljubim njihov fin okus. S p bolj važno je jm dejstvo, da so lahka kaja, lahke sa moje grlo. V sekakor, posledica je. ki šteje. in lahka kaja ugaja obema, mojemu okusu in mojemu grlu
HON. HERBERT E. HITCHCOCK. U. S. SENATOR IZ SOUTH DAKOTE
^^nedavnem neodvisnem pregledu je pretežna
večina odvetnikov, zdravnikov, predavateljev, znanstvenikov itd., ki pravijo, da so kadili cigarete, izrazilo svojo osebno prednost za lahko kajo.
Ugotovilo Senator Hitchcock potrjuje razsodnost te prednosti in istega mnenja »o tudi voiiilni umetniki radia, odra, filma in oj>ere, kojih glasovi njihovo bogastvo in so si izbrali Luckies, lahko kajo. Tudi vam lahko Luckies zaščitijo grlo — lahka kaja, prosta gotovih rezkid dražilcev, ki so bili odstranjeni z izključnim procesom "It's Toasted*-. Luckies so prijazne vašemu grlu.
2 I Z L E T A V S I, O V E N I J O
«|>rrki» < "li»rlmur-4a »
BERENGAKIA 19. JUNIJA
1'iiti VMbSTVnM Mr. It. >1. PKKH H V rI. tajnika
SRBSKEGA NARODNEGA SAVEZA
AOIITAMA 30. JUNIJA
1>« »f > OSKP.NIM V«»1»STVMM
Mr. .IOIINA I). lil TKOV1CIIA, chuTiejja prt-d^tliiika
HRVATSKE ZAJEDNI-CE in HRVATSKEGA RADIŠE
I'««ziv:iint> vso «"'l:iiif in liti'laiic l»;» Z«lrtiz< :ii!i .Iržiivali in Kauu->«* lin m |>ri<liu/ij<». '"lani, njihov.- /.-n.- i:, nii].»I<-tni oir<>-«.•:. ki Ii.mIo tKlt-lc^.ili ti-h izl«-ti»v. ImmIh |»>t ovali ju) |H>«4-tiiiii
ziii/aiii reni. Za jamčite si prostore /Rmlaj. Vprasijlf j.ri : FRANK SAKSKK, .lr.
SLOVENIC PUBL. CO.
'»t« W. IStl« St.. New \ork City
CUNARD WHITE STAR
NAJFINEJŠI TOBAK— 'SMETANA PRIDELKA"
ii
It's
Lahka Kaja Toasted"- Zaščita Vašega Grla
Občinske tehtnice niso gospodarska podjetja
Milost4 uImmim' imajo svojo javne tehtnice in pobirajo yji tehtanje posebno pristojbino. Navadno so te pristojbin«* višjo, kakor pa l>i bile potrebne samo za vzdr/.evanje telit nice. Zato -o daviMio oblasti poneko<l lave tehtnico žarele obravnavati kot irospodaivka podjetja in so jih obda ve i lo s pridohnino. Fi-naneno ministivtvo je sedaj iz-dalo tolniae<'nje da služijo ob-einske t<'litnieo splo>nim interesom in da oboi no z njimi iz-vršujejo drl svojih javnopravnih funkcij. X:ito take tehtnice rie smejo obdavčiti. Ako o;o ipri<tojbinc višje, kakor bi bile jHitivbne samo za vzdrževanj«* t«-htaire, i«- ta vis« k .-ma-trati za ob«'insk<* <lavš«*in«*.
PROTI DRAŽENJU—PROTI KAŠLJU
C«l»jl :*Jii l»3T. Ilir lllitl. «11 Tulita t CiMkliaUf
NOVA VERA ZA BOLNE LJUDI
.... Soteui,t stoji Helgn «#h trobil .svoje nutlcre. Moofu orii von«H* za« f njih vrtnu-, katere-a jo položila na go^t bi^ljan ki je pt*kr«vnl gomilo.	•
Lubon retor >e ijrra z njenimi svotliani lasnii. Prijetn« mvje soItico. Bil je lep, prijeten dan, ki je še enkrat zbra vso krasote |»oletja, kot bi hotel ljudem «lvojno obtežiti s^ojt hlovo.
Helga jo pro>ila z^i ilovoljenjo, da bi smola iti na pokopa ii^-e - ob pr\n obletnici iitoterine smrti. U težko je dol>i]{ dovoljenj; tako je bila zaposlena, da je komaj kdaj imel* kako ero sna na za .sebe.
"Mati, zakaj m hbt tako ite^lo od mene* Znk«; ' ze pn^la	>^kaj .si nu
Navdaja jo tW ^rašanj, na katera ne dobi odgen-ora
(Dalje priho4nji&l
STO SMRTI ZA EN DEMANT
A' George tow mi. prostolniei Brit-k«* Guyaiie, je našel neki «b*lavec v džunuli »lemant. ki j«* imel .'!(>."» karate. Novica o naj«lbi se ji> na .ari o razširila med IjmTmi. Na tis«^«* -rei^eloveev j«* odrinilo v iroz«! ]>roti naj-
diš.Ml.
j Policija, ki je bila morala ]>o-jSrt^dovati, da ne izbruhnejo nc-, miri, ji* ostala brez moči. Pri najdišču «e j«» razvila med iskalci demantov bitka, v katori j«* bilo st«i ljinli usmivenih. "»nO pa ranjenih. S>lednji«v- j«» mora la obla-t poslati v arozd vojaške oddelke, ki so z veliko muko napravili r«*«l. Oblasti |>oroča-jo o neštetih prošnjah za dovoljenje za iskanj«* demantov. Vsi ljudje kupujejo zemljo, kateri cenn skače od uro. «lo ur«*.
V zadnjem času se j«* na Japonskem pojavila nova vera z imenom: Seiko no ie. Propaganda za to novo versko -ribanje je zelo živahna; zlasti jo širi japonsko časopisje. Pristaši sekt«* izdajajo svoj tednik v 10,000 izvodih; izdali so tin i i "sveto pismo" iu ara razširili v 30,000 izvodih. Veni je zlasti zato privlačna, ker obljublja oz«1ravljenje vsak«* bolezni brez kakršnihkoli zdravilnih sredstev.
Tauisruchi Ma>al»ani, ustanovitelj t<* vere, ima takole mnenje o človekovem zdravju in bolezni:
človek je duhovni poglavar
letnik jcer2eto veg a
•Časa r
■ I
lobi ii>ti. ki nam pošlje l'Ol 'jETSO uaročniao za novega laročnika. I\<lor nam pošlje <-ELOLETSO naročnino za uovega naročnika dobi DVA
LETNIKA "ČASA". S A RAZPOLAGO JE LE Sh VEKA.J LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJI
TE ČIMPREJ v'aak letnik obsega n a d 400 t rani najzanimivejšega etiva: »ovesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —, '.snimivosti in koristnih nasve tov.
vTAi.lBOr^r PRIMERNO IN -PRIPRAVNO ( TIVO ZA SE O AN JE DOLGE VECERL
UPRAVA 44Glasa Naroda"
stvarstva in hožji «*.trok. Telo j«* >ii m o senca ali videz človekov«* dušo. Razni pojavi na člo-vekovem tele-u s«» >amo posl« -• lica v«>1 je. (V človek vzbudi v svoji <l«nniš] ji ji misel, «la j«* bolan. t«*«b»j t>ovzr«>čijo čuti na telesu občutek bol«*čino. Človekovo z<lravje ali bolez« n s«> torej ravna ]>o človekovem mišljenju. .
Zato j<* treba, «la v sebi posivimo mi'se!. «!a smo b«>žji otroci. Tv jkor j«* Hour- popoln. l>i morali biti r»«»polni tudi mi. ker <m«> nj«*.irovi otroci. Nerazumljivo pa j«*, zakaj bi bili mi bolmi. ki vendar moramo biti : polni kakor f>n. Bolezen ob-sto'i t«»n j samo v <v*lov«*k«»vi do. I mišljiji. (V si izbi jemo iz gla-; ve m i sel na b«il<*z<*n. preženemo tudi bolezou iz telesa. To moramo dobro razum« ti in r, tem moramo biti trdno prepričani, pa bomo imeli bolezen in zdravje v svoji oblasti.
< 'e se zamislimo v položaj bolnikov, opazimo z začudenj« *m. k«>li<ko Hudi. je, ki hočejo biti bolni. "Ni moja kriv«1« če sem bolan! Ne morem, bolan sem!" tako in podobno izerovo-re imajo ve«lno na jeziku, sa-da se izognejo delu. Tako mislijo skoraj vsi bolniki. Taki zastojij iščejo z«lravila.
Zdravila imajo samo to«laj u-|>oh, kadar imata l>olnik in rdravnik vanje polno zaupanja. Toda te cm zaupanja velikokrat ni, zato zdravila nimajo uspeha, in .i«* še dobro, «"*o bolezni no T»rsla+?ša jo.
Vsako živo bitje ima v sebi
; « st, da j«* božji <.-trok. B«>l«*z-ni prav za prav ne zdravimo k«*r ji- ni. Otresti s«* j«* treba •ijimo pred-o<l-ka, samo ini>li na l)o!«*zeii. pa j«* čl«»vek zdrav.
Bolezni pridejo čis-t<i iz «lni-vzrokov: iz zavisti, jeze, i pravljanja, tnne itd. Zato poten čl«.v« k ne more biti bolan. Bolezni otrok prhiejo navadno
i slabega raz j ni ložo n/j a tis-tih, \i imajo z njimi opravka. Vse '«• bolezni izgin«*j«» v trenutku, ko s«* vrnemo v "pravo pojmovanje življenja.** Zato zelo t«*ž-!<o oy.drave tisti, ki se branijo pr! topiti k novi v« ri in noeejo brati nj«*nih časopisov, ker si s tem odvzamejo edino sredstvo, da bi sprostili življenjske -ile, ki so v njih.
Treba j«' poudariti t ti« I i to. da vsi ti«ti. ki so s<» tega sistema oprijeli, niso-samo ozdraveli, ampak so so opomogli tud' mogli tudi v «lrugih ozirili: tr govci so olx>gateli, obrtniki >« imeli uspeh pri di*lu. u«'onci s« hitro napredovali v znanju. T« je tudi razumljivo, kajti člo vek. ki ve, «la j«« prost grelir in božji otrok, so čuti sprošee nega in lahko razvija svoj« zmožnotiti. Budist s svojo stro yo pokoro deloma poravna gre ho svojih prednikov, kristjai izbriše s krstom izvirni greh gl«*«le ozdravljenja pa sta ob; navezami na božje usmiljenje V n«n i veri |ki so človek opro -»ti vseh grehov in po vrhu p; še bolezni in trpljenja. Zato j prvi namen nove vere usmerit' človeštvo v novo «lolw> sr«*ee ii blaginje.
Me«I gosjiodarsikimi nasvet' j«* najzanimivejši tale: "LTpo rahljajte kar največ morete' Čim več bos«te trosili, temve< boste imeli koristi." \ n -ro-
vu v« činoma priporoča varčevanje; to pa j«* v naši dobi, ko s«* veliko proizvaja, napačno. Božjim otrokom ne bo nikdar manjkalo potrebnega. Vsaka stvar j«* zato, <la j«> uporabljamo. Kakor dihanje vzdržuje življenj«*, tako uporaba premoženja p«»maga «lo bogastva. — Za <VŠ«"anj<* B«»ga ni treba graditi svetišč; Zildoši^a, «la človek naroča in bore časopisje, ki mu «laje pravi verski nauk in da postane član verske družbe. T« »jo najvišje i ti najpotrebnejše bogočast j«*.
Izgovor dr. Mačka za pot v inozemstvo.
K«» >«♦ jo izvedelo, da namerava «lr. Maček odpotovati v Avistrijo, so listi por«Mv*ali, da boč«* p«>iskati nekat«*ro dunajski* zdravnike s|x*eialiste. Za grebška "Nova riječ" zatrjuj« -edaj, «la je «lo t«* mistifikacij« prišlo popolnoma slučajno. K« je odposlanec dr. Manka zalite val na policiji potni list, jo \ pre*lloženi mu unylni formula i v rubriko o namenu potovanj? napisal, da ž« d i «lr. Ma«Vk poto vati na Dunaj "zaradi zdrav 'jenja". Y resnici ]>a j«* bil ž« <*1 vsega početka glavni cil. MaČikovo poti, da bi se sestal : lr. Krnjevičem, s katerim se ž« x>lnih sedem let nijsta videla.
naročila
a MOHORJEVE KNJIGE i' KNJIGE VODNIKOVE DRI '^BE za leto 193S sprejemamo Oni, ki nam pošlje za Mohorji •e knjige $1.25 ali $1.25 za Vc tniV^vev bo dobil knjige iz d< novine naravnost na svoj n»j ilov.
MORSKA BOLHA.
V starosti 44 let jo podleget ranam iz sv«»tovne vojne ruski »•miarrant Gregor Gazonko. Pridobil jo po vojni evropski sloves kot izumitelj tako zvano "morske bolhonovega prometnega sredstva za vodno poti, ki razvija izre«lno brzino. "Bolha" jo duhovita kombinacija liidroplana in motorneara "•nlna. TTi«lroplan. pomoi-sko lo-*alo. ima smuči, na katerih drsi oo morski £rla«lini. proden zleU
zrak. Na druari strani kaže ♦udi motorni čoln pri veliki br-'ini nagnonjo skočiti iz vodo, ker "hudo viha nos" kakor oravijo momarii. Gazonko je :zrabil to izkušnjo in zgradil ■-ožilo, ki zdaj drsi po vodni dadini, zdaj pa zopet skoči v rak. da bi nekoliko sto metrov pozneje so zopet spustilo na -odo. To stalno poskakovanje e najbolj slično kretnjam bol-'ie, ml katere je dobil izum svo-o ime. Pri lanskih uradnih ►omorskih tekmah med Fran-*ijo in Anglijo je posekala <norska bolha vse borbene čolne in izkazala največjo brzino.