ClTATELJl! Prosimo, poglejte na številke poleg naalova sa dan, ko Vik naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Osi slovenskih delavcev^ AmerikL
mumimtš M 8wwi Oam M»tt«r topUmtot Mth. lMt at the Pwt Offlee »t New I«i N. I, mmitr Acs mi Cmmtnm mt Man* M. 1«7».
! M NEKAJ V|f Kl»T
2 na dan dobivate.,. C 'GLAS N AR ODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (In nil »obt. nedrij 1» pnwrihw
ClTAJTE, KAR VAS ZANIHA
No. 33. — Štev. 33,	(Telephone; CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 18, 1943 — ČETRTEK, 18. FEBRPARJA, 1943	* VOLUME IX — LETNIK LL
RUSI NEPRESTANO NAPREDUJEJO
KAJ PEA V/JO . ..
Ko so začeli Rusi s svojo o-ferrzivo napredovati in je ves" svet videl v tem hud poraz neruskih armad, je rimski radi-jo dal na svetite moder zaskljur ček, da ruska ofenziva ne bo šla en centimeter dlje, kot 'bo hotela nemška vojska, ki ima.
svoje načrte v tem umikanj ll
•
Poveljnik čet rdeče armade, ki je zavzela Staliiwrrad j« bil vprašan po novinarjih, če sma-stra, da so Nemci zakrivili kake taktične ali tehnične napake, radi katerih so sedaj zgubili pri StaKmgTadu. "Ne," je odgovoril resno, "oni so napravili eno samo stratcgično napako, ko so postav li Hitlerja poveljnika nemških armad."
•
Tokijski radio je na poseben način naznanil Japoovvm poraze, ki so jim jih povzročili Amer čam. "Američani in Britanci," je potožil oznanjcva-l«e, "samovoljno delajo divje vojne napade na bojnem polju."
i ■General Charles de Ganile je podal glede zapiskov, ki se ti-?^Tnternac?^ ~ promvznal-škrh oseb v Severni Afrifk\ takole preprosto izjavo: "Najboljše in najpoštenejSe bi Wlo,
da se vse tiste zapiske sežge."
•
Nadporočnik Samuel Tuiber I je bil vprašan kako je pob:-l 'več je število sovražnikov vkljub teirni, da je bil ocam<lj<?n in od v<=eh .strani obdan od sovražnih vojakov.
*4 Mislil sem si," f- rekel Tur-ber, "da moj 'konec bo pr-šel vsak tr en otok in je torej vseeno v kakšno nevarnost podam pred smrtjo, da le spravim nekaj Japoncev pred seboj na ; oni svet. Stekel «em torej gor ■ na nek nižji hribček, ter se ! Skril za majfano utrdbo, ki je bila polna Japoncev, — tako sem jih dcfbil na piko 27, kar mi je bilo prav po volji."
•George Ade jo praznoval svoj 75. rojstni dan in je obenem obujal v krogu prijateljev in znancev svoje «pom:ne na politično in drugo delovanje.
"Veste," je rekel Ade, teh dneh, ko demokratje in republikanci govore med sebo j, je kar težko verjeti, da sem bil vzgojen tako, da sem smatral demokratskega pristaša za najbližjega sorodnika satana,"
Zapriseženje novih kandidatov za mornariške častnike
New York, 7. fob. — V veliki newyonški cerkvi ob Hndso-ma je bilo danes zapriseženih; največje število častniški h kandidatov osa mornarico —1270 — vsi so dopolnili 15-tedenski vezbalni tečaj m bodo sedaj dobivali plačo wijih lastnikov.
V New Yorku se vadijo ti mladi častniki kandidatje ali mornariški kadet je na ladji TJŠS Prane State in sedanji rezred graduirancev je bdi že 104. odkar je bila tukaj "pred dve in pol leti ustanovljena ta-koimenovana Mic&hipincn * 9
<natečajna šola« ^	_
RUSKA MISIJA POJDE V VATIKAN .
vstaji v bližnji bodočnosti in fašistična vlada je že izdala tozadevna potna dovoljenja po dogovoru Lateran^ke pogodbe, j -ki jo ima z Vatikanom.
Trenotno je nemogoče dobiti kaka nadaljna pojasnila ali vesti o razgovorih, «ki so privedli Vatikan do tega, da je povabil k sebi rusko deputacijo. Ravno tako ni mogoče dognati ničesar glede namena ali cilja te misije, ki ibo, ako bo res dospela v Vatikan, povzročila, seneaci-jonatoost prve vrste po vsem svetu.
Seveda je treba poudariti, da je papež vedno bil na stališču, da Vatikan lepo sprejme predstavnike vsake dežele, v kateri živijo katoličani, in to neglede nato, kakšno stališče je kdaj dežela zavzemala napram katoliški cerkvi.	(
Geneva, 15. feb. — Papež je pristal na to, da sprejme v Vatikanu posebno diplomatsko rusko misijo. Toizadevno veet se je izvedelo iz virov, ^ so v tesnih stikih z Vatikanom. i
Ta misija, o kateri je reče-! no, da bo bolj "informativnega značaja", bo prišla v Vatikan tvamo za kratek obisk. Pričaku je se, da bo dospela vsak čas ali
so se namreč pokazali napram partizanom.
'Partizani .bodo najbrž nadaljevali borbo proti okupatorjem pod svojim lastnem poveljstvom, medtem, ko bo general MihajTovio, ki je jugoslovanski vojni minister, vodil fcvojo borbo kot doslej. Vsekakor pa v bodoče najbrž ne bo medeeobj-nega vmešavanja in trenja, kot v prošlosti.
JUGOSLOV. VLADA ZAVZELA NOVO
LINIJO V ZADEVI PARTIZANOV
London, 15. feb. — Kakor je razvidno iz poročila agencije ONA., ie jugoslovanska vlada v zamejstvu zavzela nekaj drugačno stališče z o žirom na neodvisno borbo partizanov za osvobojen je domovine in opaziti je, da se jih zdaj omenja kar večkrat in to v bolj simpatičnem, tonu.
oomipli.
Poučeni krogi smatrajo to eprememlbo vladnega stažiranja do partizanov za ponovno znamenje, po katerem bi bilo Oklepati, da se vree med (Moskvo in jugoslovansko vlado gotovi razgovori. Enaki krogi
Pred časom je jugoslovanska vliadia v Londonu ignorirala par tizansko gJbasnje in zdelo se je, kakor da vlada med partizani in dbezno vlado mržnja. Sedaj izgleda, da je jugoslovanska vlada prišla o zaključka, da je
I najboljše, če partizansko organizacijo prizna kot fait ao-
trdbam 9500 Poljakov. Vsako enamenje kakšnega odpora pro ti odredbi deportaoije je biLo na rae«tu kaznovano s smrtjo v vzgled oetalizn.
Več vasi ob obrežju reke Bug je bilo požganih, ker so ljudje nekoliko zavlačevali z izve-denjem pripravljanja za depor-taoijo. Otroci deportiranih so bili poslani v sirotišnice na Nemfiko.
MUMMtaaMHMHHmi
Vaše investiranje v Defense Savings Bon'is, serija E. se bo zvišalo za in eno tretji-; no odstotkov v 10 letih.
Strah leze Nemcem v kosti
London. — Porazi na rutici fronta, so breadvomsno vrzrok, da so naciji pričeli tirati nove oddelke prisilnih delavcev iz Polj bke v Nemčijo, da tam pomagajo pr igradnjd naglo sestavljenih zasilniih utrdb. Take ntr-| tlbe gradijo Nemci tudi v vzhodnem predeki Poljske, kakor to poročajo poljske zamejne vladne oblasti.
Zadnje večje deportacije delavcev so bile podvzete v okrožju Bijalistok, kjer je bilo naenkrat odposlanih na delo k u-'
AMERIKANCI IZGUBILI 3 LETALIŠČA
kaj aeroplanov in nekaj gazo-Hna.
Drogi aeroplani so odleteli na druga letaliSča blizu fronte, od koder bodo odhajali na polete mad sovražnika. Pri vsem tem pa poročila s fronte zatrjujejo, da položaj glede aeroplanov ni sfadb, kajti sovražna zračna sila pojema, medtem ko zavezniška ©talno narašča.
Ko so pred štirimi dnevi nemške čete nepričakovano pričele napadati od Faida, bi bile skoro vjele zavezniškega vrhovnega poveljnika generala Eisenhowerja, ki je ravno nadziral prvo bojno črto. General sam se tm zavedal, da ©e je nahajal v tako veliki nevarnosti. Samo pol mre prej se je odpeljal skoai Sidi bon Zid, nekaj milj jugozapadmo od FaPda.
Siloviti udarci 21. in 10. nemške oklopne divizije so potisnili Amerik&nce nazaj 20 milj pri Sidi bou Zidu do Sbei-
ile.
Druge sovražnikove tanene in aireMerijske čete pdodirajo po cesti od Gafse, ki jo je sovirai-nik včeraj zavzel. Vsled tega isovražnlkov^gia napredka bodo zavemiki prisiljeni umakniti srvo jo črto do vrfiodnega vzno-ž,ia gorovja zapadlno od Feria-ne. Tam je tudi dobro obrambno ozemlje za Amerikanoe med sedanjo ameriško črto in gorovjem.
Amerikama! so opustili tri le-taK&ča na fronti v osrednji Tu-cniz. ji pred nemškimi močnimi napadi. Ta letalosča so eno pri Sbeitli in dfve pri Tbelepte. Na letališčih so morati pufctrti ne-
RUSKE ZMAGE MAJEJO NEMŠKIM
BIROKRATOM NA VŽJhlODU
TLA POD NOGAMI
London. — Nemške uradniške oblasti v zasedenih krajih ruskega ozemlja in po vseh drugih zasedenih vzhodnih deželah postajajo panične, kakor poroča neki potnik iz nevtralne dežele, ki se je ravnokor vrnil iz vzhodnega zasedenega ozemlja Evrope.
(Na Poljskem, v ČehoMova-' fciji, na Romunskem in Madžarskem se obnašajo nastavljeni nemški uradniki, kakor da so pripravljeni vsak čas za Odhod.
Medtem, ko naciji in njih domači podrepniki pridigajo ljud efcvu naj ohrani hladnokrvnost spričo položaja na ruski fronti, ker so Rusi kljub vsemu še tisoč milj od Krakova, pa Nemci sami izkazujejo vse kaj drugega kot hladnokrvnost s svojim obnašanjem, ki jih prikazuje, kakor da so naenkrat postali živčni.
Nemški nradniki ®n drugi, ki so prišli v zasedene kraje, da prevzamejo oblast in usužnji-jo ljudstvo za novi red, sedaj hite kupovati vse, kar morejo in posebno živež, katerega si kopičijo najbrž z namenom, da ga odpeljejo s seboj, če pride do tega. da bo treba bežati nazaj v Nemčijo. Radi se znebi j a jo nemških mark in med seboj celo zbijajo polplašne šale o temi, kako bodo bežali v sdli-čaju nemškega poloma na ruski fronti. Ker poslušajo tuje radijske postaje, so bolj poučeni o nemških porazih, kot domače prebivalstvo.
Nacijsiki uradniki tudi vidijo
kako prihajajo vsaki dan vlaki napolnjeni z nemškimi in drugimi satelitskimi ranjenci iz ruske fronte, poleg tega pa tudi v«do, da se veča z vsakim dnem število nemških dezerterjev. — Najbolj pa jih gotovo vznemirja up, ki raste v srcih potepta-nih narodov in to jih dela nervozne.
Njih vznemirjenje in panika pa se bolj očituje v dejstvu, da mraCfno (nabirajo talce. 3£a "prestopke", ki so biK prej ! kaznjdvi z globo ali zaporom, se seda i obsoja ljudi na talstvo.
Pretirana maščevanja nad nedolžnim prebivalstvom določno pričajo tlačenim ljudstvom da mora iti Nemcem presneto slabo. Pretekli petek so naedji brez vzroka takorekoč, postreli-Id v Varšavi 70 talcev, na Češkem pa so zaprli vse znane pristaše Beneša, bivšega čehoslo-vaškega predsednika. Vse te mrzlične represakije uganjajo Nemci v upanju, da zakrijejo svoj velik strah ter pokažejo ljudstvu, da oni še vedno razpolagajo z živlujenjem in usodo zasedenih narodov. V svoji slepoti pa ne uvidijo, da ljudstvo v tem vidi začeteik njiho-vega konca. (ONA).
3. Kovaču Božidarju, sinu pok. Alojzija in Siaibščak Neže, roj. 14. IV. 1921 v Ljubljani na begu:
obtoženim:
a)	zločina -po čl. 4 I>ucejeve-ga razglasa z dne 3. X. 1941, ker| ?o v Ljubljani v nedoločenem času 1. 1942, sodelovali in se vedno sodelujejo pri prevratni družbi, ki ima namen, nasilno epreirmiti pol tično in socialno, ureditev v državi;
b)	zločina po ČL 16. Duice-jevega razglasa z dne 3. X. 1941. ■ker so v omenjenih ča..=ovnih in krajevnih okoliščinah sodelovali in še vedno sodelujejo pri oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da izvršujejo zločine proti državnim osebnostim;
c)	zločina po čl. 5 Duoeje-vega razglasa z dne 3. X. 1941. ker so v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah sode-( lovali in še vedno sodelujejo prr dborofeai četfc, imtanmlje-ni z namenom, da izvršujejo zločrne proti državnim osebnostim;
c)	zločina po čl. 5 Ducejeve-iga razglasa z dne 3. X. 1941, I ker so v omen jenih časovnih in
krajevnih okolščinah vršili propagando za nasilno spre-| memfbo politične, go-roodarske, in fociatee ureditve v državi.
d)	zločina po Čl. 2 Dueoeje-vega razglasa z dne 24. X. 1941. ker so bili v navedenih časovnih in krajevnih okoliščinah v posesti orožja in streliva brez dovoljenja pristojne oblasti.
Iz teh razlogov izreka sodišče, po členih zakona Kovača; Antona, Košaka Josipa in Ko-1 ivača Božidarja za krive zloč;-| nov fodelovanja v prevratni družbi in oboroženi četi ter jih kot take obsoja v dosmrtno ječo, na trajno prepoved javnih služb in zakoniti preklic, kakor tudi enkratno objavo sodbe v listih "H Piccolo" v Trieste ju in "Jutru" v Ljubljani.
Ljubljana. 17. septembra, 1942 —XX.
V Sardiniji je interniranih ~ 18,000 Slovencev
PoroJ&ilia iz Ljubljane naglasa jo, da je bilo iz Ljubljanske pokrajine odpeljanih v notranj-nost Italije nad 30,000 Slovencev. Nekaj časa so jih držali po nekaj tisoč v Furlaniji in Julijski Krajini, zlasti na Tolminskem in Bovškem. V zadnjem času pa so vsa ta taborišča izpraznili in Sfovenoe odpeljali največ v Sardinijo. Tu so naši ljudje internirani po najbolj primitivnih tabor-ščih, kjer stradajo in zmrzujejo. Ve-č na mora na prisilno delo. Tudi po drugih krajih Italije je vse polno Slovencev. Bo oktobra meseca letošnjega leta niso smeli ničesar pisati domov in tudi z doma niso dobivali ni-kake pošte. Sedaj prejemajo po kako dopisnico.
Slovenski vojaki v Rusiji
Moskovski radio je sporočki, da so na ruski fronti Rusi o-jeli med številnimi italijanskimi ujetniki tudi precejšnje število Slovencev iz Primorske, zlasti iz okolice Bovca, Kobarida in Idrije. Ti slovenski u-| jetniki so takoj zaprosili ruske vojaške oblasti, da jih kot prostovoljce uvrstijo v rusko armado. Slovenski vojaki, ki so bili ujeti od Rusov, so po veliki večini pripadali alpskim e-d klicam.
--i—,
Izpred vojaškega sodišča
(Posneto iz ljubljanskega "Jutra" z dne 25. sept. v izvirnem besedilu.)
Vojaško sodišče vojnega ozemlja, odsek Ljubljana, je iz-rekdo naslednjo sodbo v zadevi proti:
1.	Kovaču Aintonu, sinu pok. Alojzija in Slabečak Neže, roj. 23. H. 1916 v Ljubi jani, na bega:
2.	Košaku Josipu, sinu Franceta in KJavžar Marije, roj. v Št. Vidu 18. X. 1914, na begu, in
Poroča Jugoslav Information Center, New York
Iz Slovenije
TRDA USODA SLOVENSKEGA NARODA
("Bazovica" št. 5. i dne 20. dec. 1942.)
AVSTRALSKI LETALCI V AFRIKI
Avstralski letalci so bili prisiljeni spustiti se na, zemljo, ker se jim je pokvaril imotor (bombnika, nakar so morali hoditi peš 460 miilj, da so prišli do svoje postojanke.
dovratno bran if, kajti skozi mesto teče dvotirna železnica v Ložo.vajo.
Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da so Rusi oatvobodiK 11 obljudenih krajev, da je bilo u-bUih 2000 Nemcev, mnogo pa ujetfh.
V predelal Kramatorska, 10 (inilj južno od Slavijanska so Rusi s tanki m motorizirano in-fanterijo pobili cel nemški bataljon (okoli 1000 mož) ter zavzeli tri obljudene kraje in vje-li veliko število Nemcev.
Na fronti severno od Kur-ska, sredi med Moskvo in Har-fcovoms, so Rosi prebili veliko "vodno zapreko" in zavzeli nek velik obljuden kraj.
Severno od Kurska, ob cesti, ki pelje v Orel, «o Rusi zavzeti že več obljudenih krajev, vsled česar je Orel v nevarnosti, da vsak čas pade.
Kot pravi moskovski radio, je rdeča armada v sedanji zimski oferazav; povprečno na dan napredovala 15 milj; včasih je napredovala celo do 25 irvrlj.
"Naše čete so prodirale po snega brez cest," pravi poročilo. "Včasih niti konji, niti motorna vozila niso mogla skozi snežene žamete, pa armada je napredovala. Seveda tudi mi srno imeli izgube, toda šli smo naprej, da konečno popolnoma uničimo osovraženega nasprotnika"
V zasledovanju razbitih nemških čet Rusi pod poveljstvom generala Golikova napredujejo približno po eno miljo na minuto in vojaški opazovalci domnevajo, da bo Gk>likov z veliko naglico in močno salo vdaril na| železniško križišče Konotop, 160 mili severozapadmo od Harioo-va in 430 milj severovzhodno od Kijeva.
AJko Gofcikov zavzame Konotop, bo presekal Briansk-Orel železnico ter obenem obe mesti od nemške zveee. Golnikov pa ee more tudi obrniti proti Pol-tavi, 80 milj od Harkova, 190 milj od Kijeva in 55 milj od Bnjepra.
Rdeča armada sedaj najbolj pritiska na Orel, sredi 400 milj dolge železnice med Harko-vom in Moskvo;' rawio tako prodirajo Rusi ob Aazovskem morju in se bližajo Taganrogq in z vso silo nabijajo na ostanek nemt&e armade na Kavka-znj- pri Novo-rosisku in Keren.
Poročila s fromte popisujejo, « kako veliko naglico drvijo Rusi dalje, ko ©elo tanki prehitijo kavalerijo in čete na skijih ter vdarjajo v nemške vrste, rada j pa grme topovi, inžinir-ji pa popravljajo železniške proge in ceste.
Bogoduhov in Slavijanska pomenita za Ruse veliko pridobitev. Slavijanek so Rusi dolgo na padali, toda Nemci so ga tr-
Zmagovita rdeča armada, ki prodira dalje po sne-1 zenih poljanah zapadno od Harkova, je zavzela Bogoduhov, 35 milj severozapadno od Harkova ter Slavijanbk, kar zopet pomeni za Nemce veliko i izgubo.	'	~ ~
"fil iS NAROP* Nwr Tt	____THURSDAY, FEBRUARY 18, 1943
____VCTAKOTlJgNLMM
RAZGLEDNIH
Piie Ann* P. Krasna
Taškent—kruha bogato mesto."
daljenimi kraji, vse to je tvor-lo ovire, ki jih je težko zapo-paati ako človek ni ,prav nič seznanjen z načinom ruskega življenja v čžum, ko je bilo striho-f-davlijeno earstvo m prišlo na VIad<> ljudstvo «aino.
Slovenski profesor Talpa," ki je naipisal uvod k slovens&eiiiii prevodu Nevea-ove povesti, .je ,med drugim zapihal, da je to krasno in preprosto delo namenjeno Ckxktvu — kakor je bi* a I wi'OV(zanj zaijt?ia iz ljudstva. Za I pisal je tudi- veliko resnico, — namreč, da je pozdraviti talro delo A" slovenskem prevodu, smo se po vojni zavedali, da odmikaino od razteznega vzhodnega ^lovan-kega sveta vedno bolj.
Tako so se počutili naši slovenski :ntekikualci v domo\ Lili pod vlado, ki je bila sovražna Ru iii in je odobravala ftmo črnjenje Rirsije, ni pa dovoljevala, da bi se ljudstvo -sežna-r.i'o z resničnimi dejstvi o velikem ruskem preobratu ;n napredku. "ki je temu v dveih desetletjih sledil.
t
Ne bilo bi prav, če ne bi o-menila. da je knjisro 'Taškeai*' naročila za svoje članstvo' "Prosvetna Matica" v Chicago. Izdala pa je knjigo delav ska ustanova "Svolboda" v Ljubljani.
| Slovenski pisatelj Ivatn Vi V. ki- je ,pred nekaj leti umrl, je o^krrb-P prevod "Taškeira". On je bil te&bm zadnje svetovne vojne kof avstr jskj. vo;ir TA}~<hr"k v RtHvjf. Fdeleži^ 1 tudi ru«ke revolucijo. Ko se po vojni vrnH v domovino je bil aktiven na Vteraraem ]x>-Iju in ooaetono veliko grabiva je poš;Ual slovenskim poblika-1 cijam v Ameriki.
Dr. Goričariev čladefe v reviji "Protestant"
V rev ji "Protestant", katero izdaja Protestant Diirc-i , Inc. v New Yorkn. ima v le-eem?ber-jiannars!ki številki <Tr. ! Josip Goričar, članek pod na-jc?!ovom. "Beware of Habs-iburars!"
j Članek se nanaša na avstrijsko, nemško ter na druge pro-^ padle evropske <5rita£&ije, preostali potomci katerih sedaj v teb katotičnib časih oprezaj'6 in streme zatem, da se zopet . povrnejo na svoje trone. j Podtalno spletkarjenje v ' prilog povmtka teh parazitov je v čLanikn spretno i$n dobro po-kazano. Dr. Goričar, ki je bil v diploniatipni službi v staj ": • Av-^striji; je dobro seznanjen- z metodami potom katerih se~Tahko_ J za kulisami igra preeej drugačno vlogo, nqgo v javnosti, ter je to tudi dobro podal.
Tekoča povest v listu ''Glas Naroda" je zapeta iz strašnega trpljenja in ibede, ki jo je preživelo rusko ljudstvo v le-,tiii 1020-21. Spisal je to povest ruski učitelj Neverov, katera Tiravo ime pa je bilo Aleksander Skolbelev in ki je rodil v samar&ki gribernij' leta 1886. V dQ(bi ruske revolucije je priključil g'banju in potem urejeval neki časopis. V času, ko je i oto Volgi zavladala lakota, je-tucF on pobegnil z množi-o, ki si je šla v Taskent iskat kruha. i — Leta 1923 je v Moskvi umrl.!
Ta učitelj, ki je sam pretrpel vse nepopisno gorje, ki so ga prestali gladni in za kruhom I se pomikajoči ljudje, je bil po-f=dbno za irutereearan v mladino, kar je bilo spričo njegovega u-črteljskega stanu naravno in kar ga je privedlo do tega, da je za-pisal nekaj prav lepih -pripoved življenja ruskih otrok.
Najbolj znana in najbolj razširjena jpa je njesrova povest, ki jo zdaj prinaša naš rist. V sedan jih česib, ko rusko ljudstvo zopet doprinasa velike žrtve, je primerno, da se poka-1 že vsaj tu "ti tam kako sliko iz j ljuri^fresa življenja, kakor so ga g'edali ruski pr^ateHi tekom dobe, ki je sledila zadnji svetovni vojni. Take s'ike nam pokažejo jasno s kako ogromnimi problemi se je morala boriti mlada povojna Rusija, ki jej hotela izoblikovati boljši svet za snroje ljudstvo na vseh nje-niih sirn'lh ozemljih. I Lakota, tema nevede, pomanjkanje vseh potrebščin za razvoj industrije m prevoza, ki
bi ustvari boljšo zvezo med od-; •■
/vo Vreme trdi, da pride na 6( i tisoč otrok 500 takih, ki nimajo več niti očeta, niti matere, a mnogo je takih, ki imajo le še po enega svojih staršev.
S HRVAŠKE.
1 (JIC.) — Tudi na Hrvaškem posebno v mestih, ljudje na1 cesti umirajo od gladu Hra-1 ni jo se z želodom, lubjem in j I različnimi odpadki. Nezadost-J 'na in neprabavljiva hrana po-, vzroča želodčne btolezni, ki se' širijo kakor epidemija. V enem samem tednu začetkom novembra, je ba je v Zagrebu u-rarlo 1000 oseb radi nezadostne prehrane m zastrupi j enja s pokvarjenimi živili. .
V nekem članku z 12. nov. poroča Hrvateki Narod, da so partizani, ki so v teku bojev v Bosni zapustili Jajce, tam po-■ žgali do tal železniški postajo1 in uničili elektrarno in vodovod. V gozdove pa so odvezli i mnogo vagonov živil, obleke in precej talcev.----
Note
za
P I A N O -HARMONIKO
al i KLAVIR
tjt&b2j& o* sl'klmu " " ~ t'uijt uy giajgaun iCretak č>«) iujvlinakl fam^ju
v.aua bum -PKudala
v»o jkziiao " t-	■ ~ "" •
0 ^ v _
'Old V ALLEY . „
f LVLA PULJLA _
AM NA VJiTNI-GHBDI
.1 ARi boh wai,tb__
' pav&i u1ljsa moja ''»bpham .waltz ^►ekle na vbtd
pj^ mabicka, peoljaj •tarclca .v ?
jll^di kapbtanb_
»rerio na Štajersko
ttajerlfl ., , ____
flafpt polka ?k na tujem
1----—-—-
35 centom komad
I y z* $i.
hoja dekle je sb mlada
P« tSt komad:
!! -- -- i
rtrabti pri <tfjtgaem
htjoyfimc publishing co. m* Wert 18th »i., New wrk
§ THE NEW ENCYCLOPEDIA of ^ ^ MACHINE SHOP PRACTICE p
K	Spisal znani profesor am Steven*	7
CQ	Institute of Teehnoloey r ancieMM	S
o	Cteow W. Barnwell ::
<	- ^ 1 in iM ■ 1 HiiMw 11 _._i_nj	Podlago «1 meha- ^
Qena $1.198 R
g Ne Slede na to, aU ste Me poMoik, Vam bo ta lagiga ^ »»» korirtn« In mnogo vredna. NAROČITE JO PANES^ C
S L OVEN IC PUBLISHING COMPANY
»6 WEST t8th STREET __NEW YORK CiT¥
__________
EOLGARSKI DELAVCI ZA NEMČIJO
(jic.) — British Information Service prinaša v svoji številki od 9. febr. naslednje 1 poročilo' nemške Tramf^ccean agenture z dne 10. jcnuarjA: i
v vsem bolgarskem časopisju so bili natisnjeni danes 15 januarja poeivi, naslovljeni na bolgarske delavce, naj se čim ' aktivnejše udeležujejo dela pri rekonstrukciji Evrope. Poziv je izšel iž nedavno ustanovijo- ' nega "urada za rekrutirain^e bolffaiekih deTavwv za Rajb" in bil podpisan od njegovega načelnika. .
Poziv povdarja, da je udel-ež-ba bolear?kih delavcev pri ob- ; novi Evrope izredno veJike važnosti; ti delavci, ki se javijo za ddo v norčiji, bodo ne ] 1« t^ripdmogti k obnovi Evnope; temv^ bodo imežni tudi strokovnega podtika in si bodo nabrali" v nemčiji bogatih kbu ?en5„ k5 jih bodo mogli uporabiti pOzneje pri obnovi bolgarske industrije".
-—i—i—__;
B0LE5TWT m BEDA V SRBIJI '-
(jic.) —^Popotniki, ki so i preteklega decembra prispeJi-(iz jugoslavije v Švico, pripo-' vednjejo, da lakota in bolezni i ubijajo na. tisoče in tisoče an-žega nahoda* Vsa fašistično db-ma^ časopisje prižanavn, "da smrtni slučaji presegajo število rojetev. Beograjsko Novo Vreme je za račanski distrikt v dobi pd julija do septembra naštelo 21 o<fetbtkov več smrtnih j slučaiev nrgo rojstev.
,Vcasib s^ pnipetl, ffa kar cele rodbine umro od lakote. M tisbcSe otrok, ki uimajb do-* ms^at og^i^rrf, = k^t' so jim sfarS: podrli 6čt gfadu m bede, flfe potepajo in proB j ači^o JTo-
DRŽAVLJANSKI •PRIROČNIK
tO^'je nova knlOi^
kf daj« poMsa oarodSla, kako postati
ameriški državljan.
Poleg TjvaSanJ. ki jib navadno sodniki stavijo pri iapitu aa dr-SavUanstvo, vsebuje knjižica 8e v IV dela neka) važnih letnic la egodorlne Zed ln j enih diiav>-T III-dohi pod naslovom	pa
Proglas neodvisnosti,- Ustava 3M*. ojnaib dt*av„ fJncolnov govor t Gettysbnrgn. Predsedniki Zedinje-nlb drŽav tal Poedlne države.
tajttlel >
■	•I' U W li ^ >
■ i?	-doW^pvi? ^
8m>f»flc ptjjm .hjthto« fill. . sit Weil uttta sl, ntm York
VE ST t JSOF^CTv
PAMAfiATS AKO PKISMVAft 2A
U.&G, ,
' .	v	-t	-v - ' ' J.
tem, da je predsednik dovolil, da se plača delavcem plačo ihi ,po4 za tastih naknadnih osem ur tedanafcega dda,
'4 Vsak delavec,r' je dejal kapitan, "bi moral , biiti. interesi ran v lasteb ddbrobh fer v dobrobit celega naroda, da bi delal	na	jm^
radno plačo."
Eo pa je btio Riokenbacker-ju trt avl je no vprašanje kakoje^ strinja a j6Wo^x> omejitve ds> feo^kov na 25 tisojS dolarjev tano^teiaf je pa brCd^Jal. <fa. bi taka omejitev- -dbojala indi-vidua&o inicxa'trro za napredovanje in iztooljšavanje produkcije potom iffliajdlb in veščega obratovanja.
RICKENBACKER TROTI NADURNI PU^Cl
Pbi adelpOj a, 16...£ebr — K»-
p tan Elddie. Riokeobacker, bil z nekatepani drugimi »ož-'1 i d svoje popadke reše« iz taoiv
;a potenv kfil fc tašr*' koč izgubljeno vsako opanje1 je zadaje čase precej ak-' 1 ven v 1 'grajenju" naorale a'a domači fronti iit pri tein izgle-da^ kakor, da je njegovo ferj. ?arstvo predvsem naperjeno proti delarrcem, ki ti p>o njegovem mnenju, ne smeli imeti večjb plač za nadurno delo, pač bi se morali sad<woJo4ti, da pre .irma jo za.novpvpetjani 4S-urni ted^n navadno ^Tafo.	!
Pred^nifenVa določba riede podaljšanja delovnega tedlAa je p^cer bilaT RwAenlba^kerju po podu, toda ni pa zadovoljen s"
• - >■*■» ■■. "v.	, „
rokah, ik da je go^odareki pO-6c<žaj slovencev pod Italijo sla-bejši in hujši nego gospodarski položaj Italijanov v istih "krajih.
Amerikanski Slovenci so nedavno sprejeli in poslali v Washington iesolucijo, v kateri izjavljajo, da " se pridružujejo Slovencem iz Slovenije in onim ki so dolgo živeli v fašistični Italiji in nacistični Avstri^j. ter zjabtevajo, da «e pO za ključ' ku sedanjo vojne vrf Slovenci združijo v zedinjeni Sloveniji.
Sfoven'ci iip^joa da bodo njihove žrtve v tej vojni dobile
svojo nagrado, kadar pride mir in da' bo vprašar.je Julijske Krajine rešeno. Pod pritiskom. dogodkov bo ameriška ' lada moVda pmiljena; upoštevati evropske terotorljalne probleme, Še p redno se vo^na "docela zaključi, in to kljub temu, da atrenii sedanja tukajšnja politika za tem, da se ni-česaimie pove o načrtih, ki bo prišla, ko preneha streljanje.
Govorili smo o Julijski Krajini, ker je to eden izmed tu-cata slučajev, v katerih je na tvropskih tleh postavljen isti problem. Xarodnosti težijo dru ga na drugo in vse ee boje, da bodo t:pele, ako bi oblast v cz: ml ju prešla iz roke v roke. Najbrže zdaj še ni cas za to, da pade odločitev, kdo bo gosf>o-tiar v Julijski Krajini, pač pa je že nastopila potreba za objavo naČeL na podlagi katerih! se bodo urejevala vprašanja takih ozemelj, in za bolj pre-i fizne izjave v tem oogledu, kakor je Atlantski Carter.
SONART
R E KOR DI
Lepe Melodije!
Št. M571—Na Marijance, polka Kje so moje rožice Ma iička pegia.—polka Duqnesne 13 ui verity la tab urica orkester
fit. M575—Terezinka polka Na pUinincalv— Jerry KoprifSek in orkester Za »oz. cenik iti «.*Cne ploSČ «e-obrnite na: MUSS MAH6ICH, Inc., 463 W. 42nd SL, New York
T	^	^o.--	j .i	. b . , V - • ... jšuif
Washingtonski list o Slovencih
f -ji * „ Jugoslavije, del avatto-ograke-, ga cesarstva. Propast tega ce-f sai»tva je pomenila Sto vencem njihovega osvobojenja, dan s katerim so upali vstopiti v dobo narodne svobode v jugoslovanski skupnosti, kraljevini i Srbov, Hrvatov in Slovencev. t- lvda ta velika upanja se ni-! so docela uresničHa. Skozi vso dobo med obema vojnama, je bil | obsežen sektor st m'en i je, znan peki iihenom Julijska Krajina, pod italijansko obla-h stjoj prepuščen Italiji na pted-lagi rapalske pogodbe, sklen-j jene dne 12. novembra 1920. Od ; tega dneva naprej pa do danes ■ so bili Slovenci z Italijani v sporu glede vprašanja, 'kateri' izmed c&eh narodov številčno prevladuje y tem ozgjhlju le^ žečem ob gornji obaJi Jadran--kega nforjfc: .
Italijansko ljudsko štetje iz leta 1927, ki. je naštelo 51 oti-etotkov Italijanov med prebi-valstvem fe ppkrajmev; so slovenci napadali s »dj^vijo, di gre za poneverbo statistike. Slovenoi^nasproftfo trdilij. da je večina jugoslbvanškaV hrvaško-si^bska in „ Slovenska. Vse ozemrje štelo leta 1927 9q1,363^tj-odj; ^pnfemki.^smilj dr. Lavo ČTermelj ji mn'£iija:da t znaša število Jugoslovanov 550.000. ; ^
To je značilen primer manj-' iin;\ke«ga. spora —prepir glede narodnostnega značaja določenega c zemlja. Italijani, v ' av-štrijeki Lombardiji so se pritoževali pred zedinjenjem Italije, da jih* Dunaj zatira. Slovenci Julijske Krajine pa se ravno tako pritožujejo, da jih zatirajo Italijani.
Večina krajevnih imen v tek, ozemljih, je bilo slovenskih do leta 1920. Nato pa so jih Lahi italijaniziralL Žabec je postal Vila ctte di Dante, italijansko' lirsauistvs jfe strafedVaio slovenske stariše, da ne bi da-lali svojim oti okom slovenskih imen. Oče je bil dal sinu ime Gorazd, a italijanski registrator je napisal Gerardo.
Slovenci so tožili, da jim Italijani ne dajejo zadostnega | vpliva v javnih zadevah, da jih | laško časopisje napada, da je njihova društvena organizacija, sezidana okoli. prosvetnih domov, ogrožana, da je njihova ".cerkvena uprava v italijanskih
Vilmin......................................~
(jic.) — Ugledni wasking-tonski list The Evening Star. prinaša v svoji številki z dne 43. febr. iapod peresa publicista Blair Boile&a dolg in zanimiv članek o minoritetnih vprašanjih v vzhodni in jugo-rafl^dni Eviopi, v ^atergm je na,7^wie govora o . SLovencih. vsebino tega čTanka prinašamo V celoti, v kolikor ee tiče našega ♦praaania. rc^ pt ?. 7 *
Manjiinsftt problem EVrope. -
Stara manjšinska vprašanj^
ki so že tolikokrat a-znemirja-la evropski kontinent, bi mogli j*:stati same za nove vojne; Državni podsekretar welips je pred kratkim opozoril velesile na to, da se morajo za zdaj ze-diniti g^lede načel, na podlagi katevih bodo uredile svet kadar bo zmaga dobljena. Med najtežjiity problemi mirovne konference. /bodo vprašanja, k^kor: komu naj po v«ej pravici pripade Transilvanija Rpmunom ali madžarom? Ea-tf razmejiti Givijo, Jngošlavi-.fa, tn Bolgarijo. in vzhodno Ppl^ko Kako s Fin land i jo t dfe-li je južna Albanija grška provinca t Iz majhnih sporo r te vrste>e rode veliki konflikt
ti m vojne. " " *.....j
Bistvb vseh teb problemov je vprašanje, o Katerem se danes nremalo gbvori — jezikovna in narodnostna Vprašanja. Predsednik Wilson je vpisal samoodločbo narodov v svoj program 14 točfe Mislil je, da bo noma gane pravici in miru, ako vsaka narodnost v Evropi dobi -voje lastne meje, v katerih bo mogla, razvijati svoje duševne <?:le..
Bes je sicer, da ta pcflf do miru preko narodnostnega umiranja — ki v versaillski pogodbi iz raaiiJkiih vzrokov ni do-?egla avoje prave oblike —- ni preprečila sedanje vojne; neurejena narodnostna... vprašanja in nacoinalne zahteve v Evropi pa so še vedno dovolj mcčne, da bi bi1 o mogoče, priti priti do trajnega miru, ako se jim ne zadosti.
Jugoslovanski, prav posebno zame fani narodnostni problem na primer, je še prav posebno Dooetren radi tega, ker je bila narodnostna zavest izmed treh jugoslovanskih narodov globoko ranjena — mislim na Slo-
] Narodna zavest Slovencev je rjreiivela sticletja težav in zatikanja Dejstvo^ da morejo mali narodi tako živo ohraniti za-fest *voje,posebnosti, je pač najboljši dokaz za to, da take narodne zahteve predstavlja™ -ektii^n in dejansko .važen frqjtfem,^ katerega stvanfelji nove^a miru ne bodo smeli za-rer^a-nafi.. _ ^	"
_ t*> lcta mg je bila šiovenf-ja, in danes tvori severni kot
HASKOV — ZNAK MODELNEGA RUSKEGA MESTA.
Harfecv, ki so ga Konici zavzeli 25, oktobra 1941, je pogla-\itno središče go*?podar®kej5«i življeiija Ukrajine in iatočišče stih železnic, ki se raz^v-pijajo na vse strani.
Harkov je ri*ki PiUscburgh s svojimi velikimi plavži, ki vi v svoji piodukciji prebili skupno piodukcijp Japonske^ Italije in Polyske.. . . .	/ - .
Xj govo prebivalstvo leta 1939 štelo 830.000 duš ter ima -eg, kot Baltimore ali St. Lorfis. Predno so ga Nemci za~ zel:, je. bil Harkov tudi p. o* vet no in kullurno središče Sov-s»ke Unije..	. . . , . . .
Harkov teži blizu ^O^afiif pr^mojgarsfkih pokrajin £Vcne-orvega bazena ter je tudi blizu velikifi zeileznlh rudnikov okoli Krivojega Boga, ki pa se -vp vedno nahajajo v nemških rokah z.- 'padno od Dnjep:a	-	. , *
V mirnem času je bih? v mestu mnogo tovarn za aeroplane in traktorje, lokomotive, dinaino stroje, kemikalije, električ no izdelke, bicikle itd-	,	. .
Ztlo važ n je Harko\ kot želeaniiko krizječe; <Jve prog: o-n vezeta z Moskvo proti severu, in. s Krimom na jugu; druge proge pa peljejo jugovzhodno na Kavkaz, jugczapa'dno v Krivo,; Rog, zapadno v Ukrajino proti Kijevu ter pr^ti vzhodu iii -everovzhodno v notranjost-Eusijb. .
Pred vojno je bi' Ha- Uov središče Donocevega državne:ga p omegarskega trusla in .iuaiega strojnega in kovinarskega n. Vsakoletni vele^ejem za poljedelstvo in kovinarstvo jo bil največji v Rusiji.	\ " .>
Piedno so Nemci zasedli BBarkov in ga m^nda tudi pozneje porušili, je bil med vsemi inskimi mesti najlepši. Vstanojrljen je bil leta 1654 in pozneje porušen in zopet zgrajen, Po.re-" In iji je Harkov pj«tal najmodernejše mesto s širokimi tro-\ letnimi cestami in mnogimi velikimi n veličastnmi Starmani. m: d najmogočnejše stavbe se mora prištevati poslopje «1 zavri i h industrij. Efemge pomembne zgradbe so: knjižnice, iriedališča, razni klubi in še posebno vel^k stadium, poznan pod imenom Palača telesne krdture.
Kot pravijo poročila zadnjih dni, so Nemci, predno eo o«Kli ia mesta, vs^ te agradbe pomisili in požgali, kakor tudi el ko stanovanjske hiše. hotele, poste pja za urade, moderne ' »varne in druga pcwiopja ki so bila zgrajena v prvem deset-If.-tju pred sedanjo vojno. Porušeno je bilo tudi poslopje v»e-v:	ki je btfo vstane vi jeno leta 1905, in ravno tako mnogo
drugih Sol in *uwejev.
Prvotno je bilo me»to vstanovljeno kot svobodna ukia-i tajava ob sotočm Lcpana in Harkova, sredi med l>n rpnetn in Donom.. 2e pred revolucijo je Harkov postal v >«'»Inq mdnstrijalno »kulturno središče, ped sovjetsko vlado 7-a je postal, največje^ inductrijalno predieče.
Od k ta 1917 do 1920. tekom prvasvxtovne vojue in pozoe ^ Harkov zajedli. Nruici^ ukrajinski ."nacionalisti, rdeč? rnpada ^n Belr-Rnsi., L» ta 1920 pa so ga po zmagi v okto-'	-zavzeli boljšt-vlki in. je mesto ostalo v ruskih
">'■ran do nemškega vpada -	^	» .
K>r ?o Nemci s.Harhrvom iGwrubili tako močno in važno rate'-tor postojanko, ne bodo mogli več.dnkti Ukrajine!
"GLAS NARODA"
i^®®	raofi^i^ w
.—	.	r
OwUfd Hil MMHbed ln- «oiwlr PuMiMa« OemfEaf. <▲ Corporation) Frank Sakaoi - I^m^M ; Ubar IftadC^TrMri^t; Jdbepb Lapaha. 8ee. Plača oC bodDM> oT th4 »»aitiHKOi* no rtfluwa of above omoera: SU WKST iftth STlUUCT. NKW TOR*. N. T.
50A Year
—----- ■	■ ■ —i i i WT\—Ttt-^ i ii' ■
"Olaa NM«d*" U \m*4 My
aai ttilMaya.	_ .
SubacripttoB Tearlv JP • i i iIt i liana t oa figftaamit n -	•- — r — ■ - T1
Za celo leto v^f]a Hat aa ****** td KAado 9B.-»Y aa |fiA leta H.— 1 u 8btrt leu II®..	Hrt m ealo H^tT.—t a» pol leta #»4».
Za tawemm« m let«	pol leta «aso. v v ,
-Ola Nerorta" tak*]a	de^D UtwbI eobot . oedelj in praaoikor
••(.IAS NAROBJr, 1» WWT 1Mb ^ItEIT, NKW VOU, N. I
TWfAtme: tHelsea S—12«
"j___'_I
/ »
"glas naroda- - new iwt__thursday, february 18, 1943	vstanovijen l. mm
--- I.V., —-L^LI --=- I •■ -'. ■—J-V ' ■ i !■■>■ I ■ I J. I — mu I	^ r ..,■.,.„. ■sL vy jft
^BSaSsgaag^Vesti -iz slovenskifanaselfein
" 1 ■ --—'--—----- - - ------------------ *	1 1111 *
O HABSBmiŽA$nH itf
DflSUGO.	r " ''
(N/wV;čmna za 'Grfias Narodar mi' je potekla 30.; ja«uarj& in vam pošiljam tri dolarje za pol letno naročnipO, zakaj -brez te-, ga lista bi mi bilo dolgčas v tej dolgi zimi. Snega imamo prav | dosti, mraz pa m preveč kc-'liko-r je snega.	. . _ .
[ Oh boy, afli je bilo dfolgO' piš-imo o Hasbaraanlhj kT gte j^ pH, občil Mr. Ivan Bukovinški. Z vdikim zanimanjefn 'Sefti gsC I grala. Ja, sla j pravimi, kaj se | je godilo, ko riisfffo trni ntčVe-, deli o tem, ko sem i&la" še v sti-! rem kraju f Drngegi nišmp j vedeli, kakor da ^mo mofili M/ presvetlega cesarja. tukaj, v Ameriki sem že vsak^vnštns-članke čitala o tej rodbini. Naj: zadostuje o tem.	*
, t>e1a ie se precej toka}.' Sa j
«daj se dela povsod s polno pat*;
*>. . ,, ---.. .., >
(PrrTdravIraim vse cita'iefje iri .citat«jice "Glasa Naroda" m
cenjeno uredništvo. -
• . • '■ f
Mr*. Louis Ko^h^r,. ' llunising, Mich.
—-- v»— '
VSI ne moramo iti na bojišče se vojsko- u vati proti sovražniku osebne svbbode; — VSAK pa laško - ■ maga pobiti sovražteh _ i ka. ako kupuje WJ^t BONDE in ZNAM \ - KE redno.	^
• >< ' * '	A *	••
V SPOMIN DOB/21 TETI OKORN .
moža Jakoba, hčere in njenih otrok, zelo pogrešal. Bila je članica SNtPJ nad 30;let in ob, smiti društva št._510 v Newton! Palls, Ohio, katerega člani so! jo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče V Windham, O. J kjer smo jo dne žf. februarja iz- j ročŠi materi zemlji, kjer naj' uživa večni mir blaga žena,! mati, '.stara mati in moja teta,; in naj ji bo lahka ameriška gruda. .	;	'
Erazem Gforshe, i develatfd, 0.
V POMOČ TRPEČI SLO- j
VENUL Vsem Slovencem v Chicagu in okolici naznanjam, da bomo imeli v nedeljo _ 30. maja 1943 veliko prireditev v pomoč trpeči Sloveniji Prireditev se bo vraila v Bohemian Aoneri-, can Hall, ravrfo tam kot la'nsko leto. Na programu bomo imeli, lepo igro in petje Ime igre in I natančen program bo pozneje [naznanjen.
* Vsa slovenska društva in klube prosim, da ne prirejajo na ta dan svojih prireditev, ker - dolžnost vseh slovensekih dru-tštev je, da Sodelujejo v nede-iljo 30 maja 1943 pri tej tako
I potrebni in plemeniti stvari. Slovenci in Slovenke v Chicar gu in okolici,.odločite se že danes, da pridete gotovo na to prireditev, ker dolžnost nas vseh je, da darujemo vsaj en dan v letu umirate čemu narodu v starem kraju
Za podružnico St. 8, JPO slovenska sekcija,
Anton Krapenc. preds.
Chicago, HI.
V nedeljo 31. januarja zvečer ji je Oarr etltsv^le, O., po dolgi m < mučni boletzni umrla Frances i Oko m, rojena Gorse. Pokoj-]: na je bila rojena 27. niovembra ] 1872 v vasi Kožlevc, fara Poli-1, ca na Dolenjskem. Zgodaj spomladi leta iS74"so njeni sta-ri-ši kupili posestvo v- vasi Dra-govšek, v Štangi pri Litiji in] se tja preselili, kjer je bil njih dom do smrti. Pokojna zapu-uča moža Jakoba, s katerim še je poročila v Štangi 1Ž. februarja 1900, hčer Frances, omož. Cos, tri vnuke in pet vnukinj..
Pokojna je prišla za možem v Ameriko 13. marca, leta 1903 v državo Pennsyivanijo. Iz začetka so stanovali v več krajih v Westmoreland County, od c kroj? leta 1907 naprej pa živeli v Arona^ Pa., kjer so imeli I svojo hišo. Leta 1926 so se s zetom in hčerjo selili v Wind-1 ham, O,, na farmo. Pred par leti pa so bili .v tistem okraju vsi farmarji; prisrlfenf prodati • pč«estva vlndi, kjer se je Zjgra-T dilo največji ameriški arzenal kil je že delj ča?a v obratu, PraeH-li so w f ^nrtbvJle, O.,.da faririo zeta.FVanka Čo£a,t kjersosi lansko polet je pOsta-1 vili udobno hišico, toda žal,j uživali so jo tekratek cas. |
"Pokojna Frances Okorn je bila moja teta, sestra nroje matere Ane, in je bila ves čas njenega življenja zelo dobra ram e. Teta Frances in nje mož Jakob sta mi omogočila prihod v Združene d-žave ker sta mi poslala vožnji listek. Ma mi je vedno tako dobra, kot mati. Zato jo bom tudi jaz flpleg
i
i In Anton Rozanec nadzorniki, j V nedeljo 7. marca ob 8. uri »večer se pa bode vršila veselica za pomožno akcijo. Za plesa željne bo na razpolago Martin Kukovičev orkester. Veselica ge bo vršila v Hrvatskem domu na North Ave.. E. Pittsburgh, Pa, Čisti dobiček je namenjen za JPO slovenska sekcija in SANS Torej v imenu našega odbora vabim vse rojake in ostale Jugoslovane, da pridete na to veselico in s tem pripomorete do večjega finančnega, kakor tudi moralnega uspeha. .	« ] Sklenjeno je tudi bilo. da bomo deflovali skupno za JPO slo-j venska sekcija in SANS, ker se i zavedamo, da če ne bo SANS j uspešen, tudi druga pomoč ne bo dosti zalegla. Zatorej alpe-jliramo na vse rojake in roja-1 Rime. da poeežete v žep takoi jrioboko. da bo malo zabolelo, j v zavesti, da žepne bolečine v pvobodni deželi niso niti senca proti mukam in trolienfu, ka-teresra mora naš nbo«n narod rirenašpfi v zasužnieni Sloveniji. — Bai. brat, daj — poma-«ra5. sestra! — • Za odrtfcr JPOjSS. ^t. 33
Anton Sednalc, No Braddock, Pa.
"SPANISH in 20 UŠSS0N8" — 6p» i«in* t n-ob imimh — stuskmif CleUu ilraii- Spbal jo ie B. D.
L' Cortina.
Ta, knjljja popolna in prar niC prt-kraJBana. Od prva do zadnje strani Jo le . popolnoma ista. kot Je J« pisatelj napisal in kot Je bila prvotno izdana za rl8Jo ceno. Gena le lato niska, ker oao se porabile prvotne tiskarske forme. In ter Je pteatei* apreM nijjo cono. *0 , .	... -J
To tej priprofltl stopnjeTalnl metodi ram Oorint* poinagav da-se laHhr —> nitte fipanSčhte.
to praktično nfienje Ima kar najmanj nečanhnlvilL In rapletetrib slomlCnlb nravil ter ran «B brad, govoriti in ta-nwtl Špansko.
Oorlntovo kratko metodo so odobrili •t^teUi, profesorji. Sole. poslaniRtva to »ksportne trrdke po ulna tvetn. Je orakHCpo. priprosto in nspeSna
Prodanih Je bilo Se nad 2.000,000 Cortiaorlb knjl«.
j Če ras ta-knjiga ranimiva. Jo lak lio naroSte prft- ; _ ^ ^ - -
l wfjirrAnNT Rtiovmic PUBLISH
j (NO COMPANY, 218 West 18tb Street F New York. N. T. — Ceea 1e «amo
FERDO JTJVANEC: "'*	'
Zjotraj...................•r*"3* -
Sloranate —........ ,
PFTTEH JEREB: PellD Vofir; vasi- i UJ M1KK : Podoknl««........JI
WRKO PRELOVUO:.......
enkrat «e .-.;;..... .......^
8iaVa dela
HR VOCARIčh Ro2mafin' - iOS PAvCiCt Potrkan p!«* - ----M
» .y	^ .	i* '
IZ STABB ZALOGE PH i^r do se naslednje.pesmi, kateri« smo znižali cene: \mctm* rfimtera Onu. (n i tear? M
*• . \v -qjt Orlovske hhnoe (Vode#lveA-— J* Slevraski akor«; »
i	■ jg ■
Trije nisnl sterl <01 »teas Ste-
tka).............■
Mladini, pea^aamU^Urskltel^ ^
Dw >i —1. (PmUm) sa mM zbor In sala —---
ZA TAMBCHKS;	,f .•
NA 00RENJSSW76 FLETNO;	.
venskih naroda^ '^eris^ za tambwioe, aloiil Mar ko Bajuk .:.......... w JŠ,
sr^ssw .n
Bom M na pMan,' (Bajok). • panpan . . ............
' ZA CIT1UE;	„ ■■
t	-v -	.... v
i Padale sa dlte. — a - ' ' (Ksidjrid) --—
I
a KIAV» ■	^ -
t Bo*« pimm ** m*i*m4Fi&4rm<:
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE
StOVENSKE PESMI
ZMrka 9 aarwkiih pomk Izdala Blm1"" Mallra v Oreisodo.
Cena — SLM
Ml A dam M'—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ra m«U
<EST NARODNIH PESMI sa
ikl ibor ....................*
NARODNIH PESMI aa s*-ftanl sbor ...................-M
Frane Vr*itnHni—AEST MEŠANIH IN MOLKIH ZBOROV ......M
ferdo Jnvanee—Bb MLADIH LET. moški sbori .................M
Peter Jereb—OSEM ZBOROV
fld in mitd) ..h ......... JP
Moški zbori
D8KAR DE V:
BarClca; OJ. mol »očrt A •«»»; Kam mi, fantje, dur v ras poj-
demo ......................JI
'1 ' ^
WU^DtiV:
.8reCno. Uabca moja; Ko pt«-ea na tuja gre; Sod: MoJ oU ma konjiča dva; DobW sem pisemce; Slovo; Jo vpibnlia inS .41
ril
SMEL ADAMI0:
Modra devojka (belfkranJaka..-» Vso not prt potod- ...........
JarJeva ......................Ji
Hodi Micka domo; Kaj dniga> , ga boCem; Edravlea ........JU
VASILIJ MTRK in A. QBOBMTNQ: Votrtet Pa aradtoi .'i.v...<..J
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLIŠHD«^
51B Wort 18th Street.	w'* HmTntHI^.
KUHARSKA KNJIGA:
I Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo S^j^®®
^Knjiga je trdo vezana m ima 82 f stranici
Recepti bo napisani ▼ angleškem jezika; ponekod pa so tndi ▼ jedku naroda, ki mu je kaka jed posvbno ▼ navfuli
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za knhanje in se hočejo ▼ njem Čimbolj izvefbati in Ispopoliiiife,
KNJiGAHNI SLOVENIC PUBLISHING CO
216 fr$t 18th S^D^t x	^ . Ii»w-Yfrk. N V
—^ - — - ^ - - - - - ...... ...... . ■ - -
44 - LETNO PREISKUŠNJ0
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION ft ELY, MINNESOTA
KI DEA
<
I	* i
i r" ' - ". - -26,000 ČLANOV IN TBI MILJ ONE
DOLARJEV PREMOŽENJA
—------ - . i
Organizacija je zanesljiva, nepristranska ifi zelo priporočljiva žavarovalnitir. Za^aftfjft sebe in »Voje otroke pri Ameriški BiMki Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanj« proti bolezni, nesrečam in srmrti
Ako je dva&fe?« A3.Z. v vaši ant^ bfni, rpraSajte krajevnega tajnike sa pojasnila, če ne, pifiite na glavni a rad. EMinnesota.
• c v* id-	. m
suh2i Krajih Imamo upanje na! dobro letino. Kar ee tiče* vojake, siiio kot pov*o<i Tdrngj'e, -da koimaj čakamo, da bi biio xj.-nec, gotovo ž našo zmago in da potem dobimo kakšen glas od svojih, iz naše zaetižnjene SLovenije, ako je se kje kdo živ. Ohogi narod!
Tudi od tukaj je šlo polno (slovenskih fantov služit Strica Sama od vec družin po dva in tudi štiri od ene družine. Tudi Mr. in Mrs. Reded imata dva j sinova v armadi — in gotova' sem, da slovenski sinovi ne bodo med zadnjimi, da ee bodo hrabro borili za demokraciji :n Strica Sama.
Dasi je že poeno, ali vendar vam Selim vsem Slovencem in naročnikom Iširosn Amerike in Kanade srdčno noro leto!
Mar yM. Pbnion,
Roundup, Mont. --
1ZA POMOČ SDOVENUL
V nedeljo 31. januarja ee je vreila seja »astopnikow^ od-j bora JPO SS.„ št. 33. za Braddock, Rankin in East Pitts-] burgh, Pa^v Hrvatskem domu v Pitteburgiiu, Pa.
Izvolil ge je odbor kot sledi r predsednik Frank PavlftkoVič,' podpredsednik Matt Janko, i tainik Anton Rodnak, bla<raj-| ^i k IicuL? Karish, zapisnikar Frank Pocsekf	nada. pd-
borai V. Tumri in Rndolf Celi-1 Peter Malek, Frank, Sam-sa. John Stombul. John Baraga M4r^in Hudale, itjke -KnafeGo,
Tu vam pošljem dve naročnini, mojo in tu živečega, mogoče najstarejšega naročnika lista "Glag Maroda" Mr. Louis-Redel-a. On je naročen že več kot 44 let,^lLet je bil še tednik, ko ee je na njega naročil. Njegova žena je prišla »em ie pred 44 Je ti a on je bil naročnik lista, to je dokaz, kako je priljubljen list med starimi naročniki. Mr. in Mirs. Redel sta že preko 70 let staia in še vedno komaj pričakujeta lista vsak dan in ga preči tata od prve do zadnje strani, ker vse je zanimivo, kar je- v listu.
Ko se večkrat o listu "Glas Naroda" razgovarjamo, res še vsi pogrešamo kolono, ki jo je pisal prekojni Mr. J. Terček, ki je znal tako dobro napisati vsako resno in neresno reč za smeh.
Namestnica te kolone pise tudi tako, da se ne more izpustiti lista, da se iste ne prebere, kakor tudi je zanimivo o **lover»«kr šoli, ker tega nimamo na zapadn in nam gre še bolj k sren vrednost slovenskega jezika. Da. miiadi nčenci, le o-jfasite se v listu;-z veseljem čitamo vaše vrstice v lepem slovfenskem jezika.
Novice iz te naselbine so enake drugim. Premogovniki obratujejo vsak dan, tudi ob nedeljah eni, a ne vsi. .
Zima letos precej pritiska. ;meli smo v januarju do 40 pod ničlo in tudi precej snega, ki pa je vedno dofcrodoSel x teh
NAROČNIK "G. N." ŽE 44 LET
pripomnila:
"Knjiga, ki jo mislite izdati v kraitkemf bo pač najboljša, kar jih je iše bilo izdanih med Slovenci v Ameriki. Saj jo je opisal mojster naše lepe sloven ske govorice — nas ajgatelj in pesnik pa žurnalist Zvonko j NoVak. In pa potreben nam je ta besednjak kakor ribi voda. Zato se obračam do vseh ameriških Slovencev, naj si jo naročilo in vnaprej plačajo, da pride prej na svetlo in med na£. V par tednih se tako prav lahko spravi zadosti denarja «a tiskovne stroške."
j Da, sil, Mary Skalar ima pr*?v. V teh par tednih, ki jih še imamo pVed eaWcv preden bo j cena knjisri po $5.000. irrd tem ko je sMai še po	se lah-
ko odlnci Se ka^ dolber tT«nč tistih. ki so mislijo nabaviti ta-k^i'tro. za to. da si naročiio "NTovpVov ih^ednjak nemudoma. Na	i" tp"kih in če jih pritisne le del. pa bo.-. '
Novak.
2349 Clerolnnd
Ohicasro. Xfll.
Vsakemfu poi*c»5ilu, ki ga dobim ža Novakov besednjak, je f priloženih nekaj prfarčnih vrstic, v katerih se čuti poleg: zna-i ne slovenje dobrohotnosti še ► velika zaželjenost te krvavo » potre^Kie knjige .	1 ' ;i
Tipično je v tem pogledu sledeče pisn*o ia Kanade:	j
j "Kakor eem čital v časopi-jsu, kanite izdati v najbližji bo-| dočnosti veliko knjigo, oziroma z*J(5 Obsežen in popoln besed-(njak za angleški in slovenski i je^ik. Ko izide ta zaželjena knjiga, mi jo pošljite kar v , dv'eh iavodih, za kar Vam pri-j l IWm v tem pismu .$7.22. Po-1 "t ^ljite mi jo pa čim prej, ker . hudo (potrebujem in na vso moč i pogifeam tak besednjak.
j "Gledal bo mtndf na to, da ^ ga bom priporočal še drugim ' rojakom v KanadL Kajti tu-" kaj nas je veliko in nam veem 1 bo jako dobrodošla ta knjiga.'^ Jf'6 Mary Spol ar, žena zna-' neira slovenskega hotelirja Andreja Soolarja v Chfcagu. mii -'e izročila $4.00 za eri izvodi ' Novakovega besednjaka ter t
ČE JIH PRITISNE .LE EN DEL, PA BO
ŽENSKA ZVEZA ŠT. 93 SE ZAHVALJUJE
njn naišo pesem in našo kulturo sedaj, ko v stari naši domovini tako zatirajo naS narod in-uničujejo vse, kar je našega. Mi mitmio tukaj prt »t ost in f»voibo<}o, da lahko negujemo našo slovensko pesem in nafeo kulturo sip}ch ter je prav, da se v tem <4nfsln potrudimo, 'torej enkrat lepa hvala vsem' skuipnj, ki s^ pripomogli k le-j pemu Uispehtt na^e priredbe.
M#s. Helen Corel, preds. ________ t
KO 90 PtffiD nAVNE&I LE 1
TI PR.1 HAJAIiI SLOVENJ.
- ■ •
Prišel je čas, da spet poljem nardeuino za "Glat? Naroda", ki mi priteče kbnccm tega meseca. * "Zopet za e*io leto. Jaz si tffko mislim, da človek, ka-! teri rad bere že do*eo en Ifet, ne more biti brPi Tiiniraj nekaj novic iz stare' domovine, odkoder sino prišli. Ko bo leto« meseca ma^a že 40 let, ko je nas ve? Slovencev prišlo v Waukeegan, 111. nisem Se po-zabr!, ko jih je prišlo v Cleveland ti^to pot 400 en dan. To je bilo IS. maja 1*903. Tudi se^ daj bi radi	od tam; aJ!
žalH>oa? ne morejo, ker so nji in lačni, ali sdaj"§e nimajo pomoči, ker so zvesze pretrgane. IFa prišel bo čas, ko bodo rešeni vseh muk in nadlog, kar mislim, da želijo vsi Slovenci, kateri imajo še kaj sorodnikov ^aim.
Konično s poind^avom aprav-"dpea Naroda" in či-tartebem, listu pa mrtego naročnikov.
Kart Močena,
Rockdale. Xf!. '
Ro talce prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —- II
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POST At. MONEY ORDER, ako je vam le priročno
1
'Četudi je' že malo paznd, se i vseeno »podobi, da se oglasi-' nio in izrečemo najlepSo zahvalo vsem, ki so se udele®li veselice naše Ženske Zvofee 5t. 93," katera je vršila 31'. januarja f 1 tcs.	1
tTdelezba je bila pi-ec^j dt>bra in videla, sem, da so se VšT naJii i l>osetn3li prav 'lepo zabavali. Precej udeleižnikov je seveda i prišlo, da vidi katera od naših žensk se bo postavila z najlep-j šim, oiziroma z najpom«nbnej-šhn predpasnikom. tV) je bilo! nekaj novega in naše ženske in j dekleta so si žare« prizedevala,] da pridejo na veselico v Čim' lepših predpasnikih, ker yide-1 li -sniio, da je bil eden lepši od drugega. Nagrade sta dobili gospodična Mary Žagar in go- ' «p-dična Helen Corel.
Zahvaliti se morava profe-\Filanu Troštu, ker se je ; potmdll, da flo lepo nastopili,' naši mali s petjem; Itako lepo 1 je bilo videti na odru hčerki raše ^osnstre MVs* Jennie Svetlin. kot dve- ljubki rožici sta :7Hedali. Postavi! pa se je tudi Ernest Žagar, ki je v lepi slovenščini zape-1 "Jftz pa ti pa židana marela." Skupno so nastopili trije otroci Mrs. Anne- Pi mat, ? pesmijo "Na planinah solijčice sije". Sledilo je še več nastopov. Johnnie '
gar je pedal par lepih komadov na piano harmoniko, ravno tako je lepo zaigral Johnnie Mo*^. Naša sosestrn Mary Ma-je*;č je tudi nastopila s harmoniko in je i zel ed al a kakor kra-l ica muzikantoV. Prair ddbro stn se odrezala tudi naša mu-7ikanta Jože KrkoviČ in njegov sin. ki je še mlad, pa se prav dobro pestavi.
Lep prizor je nudil občinstvu nastop naše Mihaele Zore. ki nam je zaipela,par lepih pesmi ob sprfmilianni kitare, na l- Mero ie brenkal naš profess" Trošt. To je bil zare« lep nz'+ek..
Vesni, ki so tako velikodn«-no sodelovali pri proir^amu iti dmgač0, se v imenu naše Zveze prnv- ]pt>o zahvalim.
Slovenci se r»t*ecei tru^^rno. da tukaj obdržimo pri življe-
"OLAfl NAKOPA" - Now Tut '
'■THURSDAY, FEBRUARY 18, 1943 -
T8TAM0TUEN L UM
jovicli ibi lahko imela "Ženski kotiček", zato ker zna risati modo, Charlie Penko. pa šjjort. Oharlie je ogovarjal, češ da bi moral imeti kamo.ro. Je mne-nga, da bi bilo pod njegovo častjo, izdajati novice "second hand".
(Sploh so pa dečki mnenja, da bi lahko izdajali svoj čaiso-pis. kaj pravite aa to T Morda bi šlo. Sami bi ga napisali in natiskali
- (PoŠta v "G. N." bi vseeno 'ostala, ali ne?
Prisrčno pozdravljam vse!
Ana Furianova
INVESTIRAJTE V AMERIKO
KUPUJTE
UNITED STATES WAR 8 A VINO'S
BONDS In STAMPS
nik naše sabrate in sose&tre. Prihodnjič kaj več.
Pozdrav!
Josephine in Marion Svet, 165 Montrose Ave.
Brooklyn, N. Y. *
Ljulbi otroci:—
Naj vam vsem skupaj danes jaz napišem pismo. Kar so tiče vaših pisem, so kar dobra in meni se zdi, da «mo jih vsi veselL
In se mnogo več pisem bi lahko prišlo, če bi ne bili vBi,| kar na« je, tako zelo zaposleni. Komaj pridemo v šolo, pa mine ura in drve in smo se komaj utegnili nekoliko pomeniti.
(Prosim vas otroke, naj dol drugič vprašajo starše, koliko! slik iz šole (bodo naročRL Raz- ' ven tiste, ki je bila priobčema v "Glasu Naroda" ima fotograf še eno, zelo lepo. Žalibog na njej tudi niti polovic* otrok vendar pa se mi zdi. da eta obe kot spomin zelo dragoceni.
Nikar mi ne dražite Charleja Perrka, saj je zares priden pa drogi iso tudi in nikoniur Ue odrekamo prizadevanja. Še redkobesedni Donald Orehek prihaja do spoznanja, da zna slovensko. Johnny Grill je imel zadnje velikopotezno idejo: Saj bi zassegrli 'lahko več prostora v "O. N." Dorothy Ger-
Ljubi Bmilf— .
Danes je bil Charlie P. prvi v soli in je povedal, da res zaradi dežja ni prišeL Danes sneži, Oharlie se snega ni ustrašili, pa je prvi stran. Kaj pa se to pravit
Pozdravljam tebe in vse druge.
Charles Kovač, 120 East 7 th St.
New York, N. Y. *
Ljubi prijatelji:—
Danes smo se učili šteti in sem mislil, da si bom zlamS jezik. Učili smo »e tudi o Nikoli Tesli. Bil je iznajditefij. Umrl je 5. januarja letos, star S6 let. Vse pozdravljam.
< Anthony Cerar 64-41 Catatpa Ave.
Brooklyn, N. Y.
Dragi "Glas Naorda" —
Tudi midve z mojo sestrico Marion rade čitava dopise najinih so učencev in soocenk, ki tako pridno dopisujejo v priljubljenem Ifetn "G. N." kate-ti nam je odstopil tedenski koti ček.
Zelo naju veseli, da imave priliko „dbiskovati slovensko šolo, posebno še v teh kritičnih časih, ko v stari domovini Sloveniji pobija kmti sovraj-
DOPISNI KOTIČEK SLOVENSKE ŠOLE m
SlovsncL v JiamzdjL
KONCERT SLOV. PEVSKEGA. DRUŽTVA "TRIGLAV" V KIRKLAND LAKEXJ
5.	"Zvonikarjeva," soLospev L Knafelc, v spremstvu br. Izidor na piano harmoniko.
6.	"Naše prerojen je" dekla-mira Jože Makse ml.
T. "Ujetega ptiča tožba1' poje mešani zbor odrastlih.
8.	"Ha j d na noge" predvajajo naši mladi junaki.
9.	"Kako nasa Mary gospodinji", deklamira Katy Piškur.
10.	"Oj, zato" poje" Mladin-sk zbor.
11.	"vKo lani sem tam mimo šel," pojeta v dvospevu Justi Kraje in M. Otoničar.
12.	"Škrjanček poje žvrgoli\ poje starejši mešani zbor
'13. Igra "Čista vest" predstavlja članstvo Mladinskega zbora.
Za vzpodlbudo malim bo na tem koncertu sodelovali tudi odrasli meški zbor. Da bi kdo
MLADINSKI PEVSKI ZBOR "TRIGLAV."
Mladinki pevski Zbor "Triglav" bo podal svoj koncert zadnijo nedeljo tega meseca, to je 28. februarja v Poljski hali. Začetek ob 8. uri zvečer. Da bo to koncert da je vredno, da se človek istega udeleže, lahko že sklepam iz pričujče »like Kako ti nedolžni obrazki veselo zro v nas, že iz oči jim sije radost in veselje. Kaj pa šele, t ako jih čllovek vidi osebno, ka-I ko ta mladež korektno nastopa sicer so Včasih malo nagajivi, ali to se vse (prezre.
Za 28. februar so pa vsi ob-* ljubili, da bodo prav pridni. Da se prepričamo, ako bodo to obljubo držali, moramo pa na vsak način omenjeni dan iti v Poljsko halo. Da niso to samo prazne besede, nam je porok tn priložen program, kateri je sestavljen primerno današnjim
B-TaškentHH
Ruska povest iz dni velike lakote.
Napisali: ALEKSANDER NEVEROV	;
3
(Serjoska je korakal los na levi strani. , Veliki lapti, pri- 1 merni za nujžika, z dolgimi ženskimi nogavicami, so mu vi-.-eli preko pleč. K laiptom sta bili privezani dfcre vreči, zviti kakor cev.	*
»Šla sta in vzpodlmjala drug drugega. Nič posnišljati, nič »e ne obotavljati! Ako kateri zžboili, min mora drugi «treči. In ako kateri kaj dobi, si med seboj razdelita.
Ko se je pokazala majhna postaja, je rekel Serjoska: i "Glej Miška, dim vidim. Ali ni to nais vlakt"	1
Miška je razširil dlan rad očmi.	i
"Sedaj so vsi vlaki naši. Na katerega prides preje, s tistim se popeljeva"
"Ali jih je mnogo?"	^ „ *
"Dvajset!"	1 119/ # i > I
44Greš ti naprej?"
-<»<>"	\ \ # i nr7 nu
Serjoska se nasmehne.
"Nič se ne bojim. Koliko vrst sva že prehodila — a no-ge še niso utrujene. Poskusiva meriti sežnje. "Moji koraki »e daljši od tvojih!" "Tudi jaz bom delal velike korake." Miška svetuje:	-	V'"
"Ni treba hiteti! Preveč se utrudiva.* Na ujajhnem hribčku -ed-eta, da si oddahneta. Vzela eta cunici s soljo in ju razgrnila po trati. Serjoska je rekel: "Več soli imam, kakor ti." "A kruh, kje imaš kruh?" "Mama mi je dala štiri krompirje.** "Krompirja se ne naješ. Kruha treba.*' "Kje naj ga dobim?'* Miška se je namršil.
V njegovi vrečici je košček travnatega kruha. Dobro, alro bi tudi pri Serjošku bil koseek travnatega kruha. Te-«iaj bi bilo pri dbeh enako. A sedaj je neugodno. Ugriz ueta vsak trikrat — ostan* samo šei polovica. . "Zakaj nisi vzel nekoliko kruha?'*
Serjoska je ležal na trebuhu in sesal travo. Oči so mu postale dolgočasne, zgornja ustnica je jokajoče drhtela. Pogledal je v tisto stran, kjer so ostale vasi. Še zvonika ni videti.. Vse okrog ?amo polje m brzojavni drogovi te bi so hotel vrniti, do večera ne pride nazaj v vas. Miški je postalo žal Serjoške.
Sponmil se je dogovora, da si pomagata drug drugemu I Odlomil je košček kruha. .
"Na, — ko prideva na postajo, povrneš Misliš da mi
je žal za kruh*"
Serjoska molčal.
Snedel bi ga več kakor funt, a Miška je dal majhen košček Na postaji ne bodo delili kruha, pa če čakaš do zjutraj Ne bodo ga dali niti zjutraj, pa če čakaš do večera. Pogledal Je se enkrat v tisto «=tran, kjer je ostala vas in vzdihnil-"Kaj vzdihuješ?" "Tako, nalašč." "Si se ustrašili?"
"Ustrašil? Cesa naj bi se ustrašil?"
"Sedaj je n^eeno. Dymov ne prideš do večera Ponoči pa napadajo volkovi."
Plašno se ogleda Serjcška na vse strani, a Miška ga muči dalje g strašnimi pravljicami.
• "Prideva do Bfimovega klanca. Tam leže ponoči raz-bojmki. Se m dolgo, ko «o mužiku vzeli fconia, in njega samega malo da ne ■ubili.**
, J®erj?^1ka * vstal> zaPft sedel, prekrižal noge in s strahom gledal Miško.
"Koliko dni vizdižiš brez jedi?" ?e viprašal Miška "A tif"
"Tri dni vzdržim." Serjoska je vzditonil.
"Več kakor d!va dni ne zdržim."	1
"A koliko dni bi lahko živel brez vode?"
"Dan"	-	i
"-Malo; a jaz ves dan in še pol dneva."	;
Že sta na drugi stran5 hribčka. Zdaj se oglasi Serjcška j povsem nepričakovano:
"Jaz tudi preživim d«n in še brez vode."
Glej, tu je vlak. Stoji na kolesih, cela ulica hišic. Iz v.^ake gledajo ljudje. Tesno je v izibah; mužiki z balbami lezejo na strehe; drug drugemu pomagajo. 6 strehe padajo na ■'a vreče, čajniki, platneno crulioe. Po strehi hodi vojak s puško in glasno kriči na mužike in Jijihove baibe:
"Ni dovoljeno!" -
Spodi jih z ene strehe, a že zlezejo na druge. Zopet padajo na tla vreče, zopet kriči vojak s puško:
"Ni dovoljeno!"
Miška je tudi hotel plezati na streho, da bi bil bliže ljudem. No, če že ne sme, pa ne bo plezal. Ukazom se je treba pokoriti. Serjoaki je vse to nerazumljivo Gleda s široko odprtimi očmi in se ne gare z mesta.
"Zakaj jih pode od ti.m?"
"Ne sme se. — Str?ha je državna. Vidiš? Vojak s p irsko je tam"
Tudi mužiku z dvema srečama je docela nerazumljivo. Porinil je kapo na tilnik in se globoko zamisli:
"Kam bi skočil?"
Na treh strehah je že bi!. Povsod je bilo isto, ni dovoljeno. Sel je, da bi sedel v prvi vagon. Tam pri kotlu bo morda dovoljeno. Miška jo je mahnil za mužikem; obenem priganja Serjoško:	y
"Hitro, ne zaostajaj!*.'	.........
(Nadaljevanje prihodnjič.!
\
namerno opustil to priliko, da vidi manifest naše mladine, tega naj ne bo med nami. To je dolžnost n as vseh iz bližnje in daljne okolice. Tudi tistih, ki so že postali mlačni na svoj narodni čut, da vidim© omenjeni večer v Poljski dvorani.
Matija Otoničar. Kirkland Lake, Ont Can.
NACISTI POROČAJO O
BITKI NA HRVA&KEM.
(JICJ — "New York Worid Tciegram" prinaša Ifc Stockholm«. brzojavko časniške 8-gencije STFB, ki posluje pod nemlsl^o kontrolo in poroča iz Zagreba, da so v jugovzhodni Hrvaški iaforuhnili srditi boji; jugoslovanske partizanske čete stoje tam v boju proti nemškim italijanskim in vstaškim vojaškim silam. .
Biizojavka zatrjuje, da so partizani opremljeni z modernim orožjem vključno letal in tankov( T), da so pa slabejši od sil osisča, ki imajo veliko številčno premoč..
ZNIŽANA CENA
za koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Ker teli, da ae «im bolj razširi ra
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "MLADI VOJAKI"
je Mr. Jerry YV. Kopriv&ek uredil z založnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po znižani ceni, to je
S^daj 35c
Dva komada za 19 centov.
Naročite lahko tudi pri:
Slovenic Publishing Co.
216 West 18th St, Nw Yarit
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo	f	f
ji vrata v na&e domove, odprimo ji srce ...	J| ^^
{Finigar)	, __
POUČNI SPISI i OBBTNO KNJIGOVODSTVO	IZVIRI
258 strani, ezaoa. — Knjiga J«
ANGLEŠKO SLOVENSKO namenjena r prvi vrsti aa «ta*-	8pl«al IVAH MATlClC BERILO ^no. nmetno in strojno kljn£a*-
olčarstvo ter telezoUvarstvo.
(F. J. Kernt — Z rezan« Oeoa	Knjl«a je avojevraten pojav
Cemm ^ ZDRAVT1JVA »Ki	T alovaaakl knjlievnostl, kaj-
ZDRAVILNA ZELIŠČA	ti t nji je t trtn«|stlb dolgih
Bodofi driavljanl naj aaroa> , -	Ceo* 25 ^^ pociavjlh oplssalh trinajst
knjiiie« __ __________rodov alovenskaga naroda od
-how TO BECOME a CITIZEN	^^^^ *
OF THE UNITED STATES" LISTKI	E^JL t
V tej knjigi ao vaa pojasnila In	nafiaga Hvljenja ta trpljo-
aakoai m naseljence. = Spisal Kaavar Metk«.	nja. In kdor jo prebere bo
r«. u eeatov (144 strani.)	vedel o Slovencih veC kot aa
•	mora nndltl katorukoll aaSe
domaČi živinozdravnih v^ena 7Uc	atodovinako daia
Spisal Franjo Dular. — 278	MAT CinrnflTT
Strani. Trda vea. — Zelo koristna ««-ta-ia*»n avo IX	u PQQLAVU — «U STRANI knjiga ca vsakega tivlnorejca; Spisal Iran Albreht.
opla rasnib bolosnl In sdravljo- (120 ktraaL)	V PI^TNU VEZANO
nje; alike. Ce^ SL* Cena 75c	^ JO
govedoreja	1J™ ^ ^	piaeana
Spisal R- Legvart. 149 strani a	pQ 5()c zveirJc	___________
slikami. CCM $L— ^ ZVCZCJC	——I—..........J )i m L jillmr*
andn| Ternsvac (Ivaa Albrebt)
k^ao dostojnem	P® $1 zvezek
m^L Cena eentav	Verldleua (Pater Ka|etaa)
* (Prosper Mirlme)	Radarska balada (Marija ktajerjeva)
mlekarstvo	Plngvinski o«ok (Anatole Praaea)
8piaal Anton Pere. 8 slikami.	Dn JC^	L.
168 strsnL — Knjiga za mlekar-
Jo ln Zarmerje v apiofcam. Belfegor (artnr Beraede)	i O $ 1.50 ZVCZek
Ceoa m ««tor Pa strani klobuk (Damlr Folgel)	ziofln In kasen (f. m. dsstojovaklj)
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
NOVA ZANIMIVA KNJIGA
Kako je Hitler že nekaj let pred napadom pripravljal "li-mance, zanjke in strup" za uničenje Slovenije in ostale Jugoslavije, potom goljufivih trgovskih pogodb, političnih intrig in pete kolone, kako se je vojna, kako rstrašna pošast bližala slovenskim mejam ter navdajala ves slovenski narod s strahom in grozo, kako je naposled pridivjala vojna vihra na slovensko in ostalo jugoslovansko oaemlje, ter takoj od začetka pridela preganjati, izganjati, tolči in moriti nase brate in sestre v našem starem kraju, to in še mnoge druge zanimive in važne tvarine vsebuje nova knjiga Be v. K. Za-krajšeka, ki je pred kratkim izšla..	.
Pisatelj je ostail še kakih de-^et tednov po napadu v Jugosla viji in je tako od blizu gledal na strahote, ki jih ie Sloveniji prinesel Hitlerjev napad.
En j i ga vsebuje 207 strani ter je vezana v platno. Na njenem ovitku je slika "Tragedija slovenskega naroda" v barvah, a na notranji strani ovitka je zemljevid Slovenije, na katerem ie označena meja med "italijansko" in " nemško** Slovene jO. Knjiga stane $2.50 s poštnino vred. Naroča se pri: SLOVENIC PTRBL. OO., 216 JF«»t lath St. New Tout N.I.
Sedei-i od leve na dt->no- Loidvig Preveč, Anton Kraševec. Franc Makše, Silva Braroeljr Jože Vintar, Franc MSele, Jok^ Makse. — Druga vrsta: L litiju Pichete, Ančka Piškur, Jože Hočevar, Marija Raeič, Helena Maček, Ku*y Tisku r, Ladisla-V Skribe, Ančka Pavček, Vincenc Otoničar, Matija Otoničar. — Tretja visita: Jože Hermosa. Anton Kjrajc, Anoka Berkopec, Joihn Braniselj. Marija Piškur. Jože Kastelic Ivanka Knafele. ^Vnton Hočevar, Franc Btikovee.
žalostnim razmerom v stari domovini.
Na programu bodo proizva-jane sledeče točke:
1.	Živa slika, posvečena spominu zasužnjene doanorine — predstavlja članstvo društva.
2.	Pesem: "Kje je moj mili dom," solist — John Arfeo.
3.	"Moji domovini" deMa-mira Ladislav Skube.
4.	"Oj, hišica očetova", poje Mladinski zbor.
Slovenske Knjige