FOSTER BO POROČAL O RAZ MERAH V SOVJETSKI RUSIJI, ' UKRADENA VOŽNJA JE O-PRAVIÛENA V TEH OA-BIH JE DEJ AL SODNIK. Washington, D. O, Presa). — Bulo je Ji PROS-VET GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE «r ! r Ur«dailkl is aprarattki pro 22 lflûlurta SaST B. Law »dal« av. Offtss ef yebUaaUsa: 8S57 Bo. Lawadalt a»«. TtUpton»! Lawadal* OU. LETO—YEAR XIV. Im Smi** 1 * >1 ss lacoad alma eémMv < a. m ChkM«0. Mfc, Iba 4 SVo^Vatrtffír Chkai^ HU mrak, tla jMJa «um 21 ) 1MB, S«kMrip«tee M-00 Yeerljr. ŠTEV.—NUMBER 142. P«MkW mmé üatviUUd nm im, peí mit (No. 14a> antksM 1 kr tke Ae« ef Octeker a, tOlT, m fUe a« tke Po.t Office ef Ckicae». lUleeU. By «r4er el tke Fi roUeal, A. t. Barle»« PcMlwealer Generel. Aeweta.ee fer mal Ka« at «ptrial vato ef eaamg« Ui «Mtie« 1103, Ae« ef Oat. S. taiT, antkertaed ea Jane 14, lata. fifSžj' i- ' ali dobi 60mpers protikandidata? Vaa mamenja kažejo, da se moral alar! pala bojevati s predaedništvo. bo DRÜOE VESTI S KONVENCIJE AMERIŠKE DELAVSKE FERERAOlÜlí:- V, $ ¿ (Poroča Robert M. Buck, ko respondent Fed. Press.) % ' Denver, C$lo., 19. jun. 4- Volilna agitacija je v polnem zamahu na konvenciji Ameriške delav-eke federacije. Oompersovi pristati, ki se sprva niso zmenili za gibanje proti Gompersu, so začeli v petek resno razmišljati o stvari in basati svoje topova. Centralna unija v Washingtonu, d. C., je poslala telegram konvenciji a priporočilom, da delegatje vpošteva-'jo ''velike zasluge" Gompersa in ga ponovno izvolijo. Brzojavkama bila nedvomno naročenu. ' ' Agitacija za Lewisa, predsednika rudarske organizacije, je v zadnjih štiriindvajsetih urah po-stala zelo močna. Kampanjo za Lewisa vodi William Green, tajnik rudarjev, ki nagovarja delegate, da volijo proti Oompersu. Obljubljeni glasovi za Lewisa se dnevno štejejo. Splošno mnenje na konvenciji je, če Lewis sprejme kandidaturo, da mogoče porazi Gompersa. ^ > 1 V ostalem se vrši hudi boj za resolucijo št. B9, ki urgira nacionaliziran je železnic ■ po Plumbo-vem načrtu. Resolucija jé spisana v drugačnem tonu kakor je bila prejšnja, katero Je sprejela konvencija t JEKLARSKI BARONI RAVAJO ZAPRETI TOVARNE V SPLOŠNEM. { Pittsburgh, Pa.—Jeklarski mogotci bo te dni namignili, da v kratkem zapro vse jeklenke in železarske tovarne zaradi slabih trgov. Večje število tovarn še danes obratuje samo nekaj dni v tednu, veliko drugih tovarn pa je, v katerih se ni zasukalo nobeno kolo Že več mesecev. — Tako pripravljajo kapitalisti 4'dobre čase" delavcem, ki so jim bili svesti pri zadnjih volitvah 1 kakšni uudje zavzema jjo važna mesta? POLITIČNI VPLIVI ODLOČAJO ■PRI ZASEDANJU VAŽNIH Na sposobnosti se malo ozira stranka, Id ima politično meč. TAKO JE NAZNANIL ILLINOI-SO OOVERNER. Oaa še ni naznanjen. Pod streho šali spraviti proračunsko predlogo in peteaatao vosnino aa ulične šelesnioa. "7 m, • [} Springflald. Dl. - V Chleagu so še v soboto zvečer vriskali vsi časniki veselja, ki zastopajo iz-ključno veiefotzniške intoreee, ker je bila proračunska predloga aprejeta pa njih šel ji, odklonjena je pa bila predloga, po kateri bi bilo mogoče uvesti petoentno vozniuo na uličnih šeleznieah, ako g*• izvedejo takoavani diatrikti sa ulica! promet, ki bi ae včasi raz-tesali na en ali dva ograja. V pondeljek zjutraj ni bilo o-paziti več tega veeelja v velebi-znlškem čaaopisju, kajti governer naznanil v nedelja o polnoči. ali pa univerzitetnega predsedni ka, kdo je Tigert, pa bo odkimal, da ga ne pozna. Vprašajte katerokoli osebo, ki sc mogoče še sklical minjani, ali čakajte, ali J vsk, ki ga je priporočal senator Prvega dktobrg I ______________________^m^t^sm ri^tod^^deZkraeUrnel *erfkanizacijo pri Ameriški Ufi predlogo aa ^^^^ samo glede ¿leznic, marveč vsehW J» J» 0 " "" temeljnih industrij v »Ameriki. V1^8'; £ f[oy<*' Gompersovem tabcmisc priprav-1?*»"«*} Ha opozicija proti tej resoluciji. Tmdi" Železniški delavci hočejo Mtl1^ *JL morftjo - Pariz, 20. jun. —• Anglija, Francija bi Italija so včeraj popoldno poslalo ultimat v Atene z zahtevo, da grške čete ne smejo pričeti otenaive proti turškim nacionalistom, pač pa mora grška vlada prepustiti vso sporno zadevo en-tenti za mirno pobotanje s turško vlado v ¿ngori. TIÖI V SPRBMBMBNIH PRED LOOIH K^FO^VEMU P V;' • " ««ni r.'m V zbornici ni glas delavoem naklonjenih kongraanlkov skoraj "i nič pdal. [ffl Washington, D. 0. — Varnost potnikov na ladljah, plovečHt na Velikih jeserib, je zelo omajana saradi sprememb k La Follettove mu mornarskemu zakonu. J 'IV apmncnfbe so bile sprejete v aboruiol in zdaj jih uvaluje ae-nnt. Dasiravno so ae delavcem naklonjeni in delavsko atvar žago-vsrjaj«tčl kongresnikl 'kot J. 1. Nobn iz Kalifornije, Meyer l^on-don ir. New Yorka In Henry Al-len Cooper Iz Wlseonalna potrudili, da aa aprmnemhe odklonijo, so bde sprejete s 190 proti 103 glasovom. remnnbe določajo, ds se število ističenih mornarjev na krovu sniša na ladljah na Ve. likih jezerih od Ofi odst ns 60 odst. Dasiravno nieo mogli ti kon. PpHH ta sprememba sprejeta, so imeli vseeno nekaj uspeha. Boj je trajal šest ur, vtfilo sa je šest glsso-vanj po Imenih In doaegU so, da se delovni čas sa oljarjf In kotlo-vodje nI podaljšal ojd osem na dvanajst ur. Kongresnikl, sestavili ultimat, bilo sprejetih osemdeset pred e| og »ai"itVTrfaak■ u"*twinimn| To J« cp,a povest, kako človek, tudi pripravljeni to so brzojavnoL^^ ride ^ vifoke urAd,itke pozvali Glenna . Plumba da naj I luW> ki ffovori| da ^ odlo. pride v Denver in adresira kon-Li)no b#(jedo prf im0QoTimju ^. vencijo glede nacionaliziran ja žM litični in osebni vplivi leznic. Plumb je v Iowi in najbrž John Jflme|1 Tltfept n| v pride prve dni tega tedna. Lčiteljgkih in profesorskih krogih. Vroč boj se vrši tudi glede irake Pa>tftj je pa vseeno zvezni koipi-bojkotne rezolucije. KonvenčniLar u pac|uv nečak. Ko je pa časnikarski manj radikalna frakcija, kateri poročevalec hotel izvedeti, če Je načelu je Peter J. Brady iz New I to resnica, je prejel od komisar je-Yorka, je danes krožila peticijo Vega med delegati, ki so podpisali boj- nisem slišal dosdaj. fteveda, en je kotno resolucijo, da prekliče jO zelo blizo tajniku sa notranje za svoje podpise. Nekateri so podpi- deve." ssli preklic, drugi pa nočejo. Ako Tigertova slava kot učitelj in resolucija za bojkot angleškega izobraževalec je znana le v Ten-blaga v Ameriki propade, bodo nesst eju tn KentuAyjn. I« prve Irci aami krivi, ker se ne morejo države je šel kot Rhodeyv i^e zediniti bied sabo. nec na Anglriko, v drugi državi Na petkovi popoldanski seji je je ns univerzi predaval o psiholo govoril John Mooney. brat Tom gijl. Ker ni imel d«kton*aira na Hooneya, ki zaprt v doamrtni ječi «lova, mu je prišla na pomoč unl v Kaliforniji zaradi znane bombe verza v Kent«^yju na ta na^n leta 191«. Govornik je informiral «la ga je ^ delegate v detajlih, kako ^ drobi k-pri« trkmg kspftslističns zarota, katera bila akovana .proti njagaman ■ . -J bratu in drugim, ki ^ bili z njim ^ J^rt ^ vred obtoženi »«mbnegs napada, - ¿^ M Dru- Dejal je da je zvezni jenator Um I ^ krUmkSk «ož. Hpi ghortridge prejel $10.000 ad I ^ tudi «ftouBfr »vetovne trgovske sbomiee in pwjofl „ ^ ^ ^ šWl komi-Baria Hatcher ja, da naj podpUe! mr grw>u u j)Rvne Informsri zapriseženo ..........— m^u pomagala obra\na\ i izjavo, katera ga bol. DrtHcm^e je pa bilo njegovo li oprostiti pri njegovi L ran>0 d#|o ^ Msnke i zaradi krive prisege ^rijodWlnih ^aaopisih večlnoms Dotična izjava je bila tudi po kri- j^aT vem aaprišežens. Hateher je pod | ^ da je duševni amntor pisal novo izjavo, v kateri dr. TWrerU dr. Newell Dwiaht g veduje, kako ga je fthortridge |f¿1U| ^ Brooklyna, ki )ß napad, pripravil, da je prej podpiesl kri- ln radikaW. aoeiallete ve izjavo. pacifiste in verske na*rirfaike Ako človek čita poročilo ekse. vojnt Kajti dr. Tigert Je edkri kntivnega odbora Ameriške de- fik|f ^ & Kil korali v " lavske federaMjs, mara abialova- ksmpanji za " ti, da tako vaina konveneija stro-UsadelHev deeet kovno organiziranega delav»gva|nmha. zboruje bres enotnega pmirrsmsl prvikrat J* bil an izboljšanje dslevskega giba-Lies javno, od kar^HI Iven kemisarjeo« sa w iilmf. P" Poslovni red zborovanja je tndi Ma v Leaingtonm. Ky.. ki ae ga Vae rezol ne i je I pri redil* trie - (Dalje aa t (Dalja aa S. Nibče ni napravil poizkusa, da argumentira ali ds jih pojss-ajuje. v fiksne ao bile številke predlog in glaeovalo ae je. .Veš ko tri sto predlo* je bilo predloŠenih govemerju po polno-v četrtek. Taka teška naloaa ni še bila odkazana nobenemu go-vernerju. kajti governer bi moral zdaj preštudirati te predloge, da h odobri ali vetlra. Hudoumneši revije, če bo legislatura tako sprejemala še nadalje postave, da m> vsak advokat moral najeti najmanj trinadatropno bilo, da bo v nji hranil knjige, v katerih ao ti-sksne postave. ^ * * i* . Osem ki dvajset predlog je bilo četrtek ponoči odkazanih konferenčnemu odboru. Kako ao mo* gli kenferenčniki temeljito ln ot>-širaet raapravljatl o teh predlo-gib V tem kratkem časn, je seve- ^VefftbUniško časopisje poroča z veseljem, da Je bila protltrustov-slu predloga id>ita, kar je valovala dolo^t)o, da se postava na ti-deleveev in farmarjev. Velebieniškl interesi so bili najbolj jezni nš transportno pred ogo, po kateri bi ae znižala voz nina na pet centov. Neki državni senator, Otis F. Glenn mu ja Imo ln prihaja Iz mesta Murphjnsboro. katerem hudomušni ljudje trdi o, da je zaostslo sto let za duhom ¡asa, js i meno vsi čikaškege žnpa na Thonspsoos boljševika. daai ravno ja Thomraoa deadaj po-snan po vsi Ameriki še kot repu blikanee. Henstor is maata s zi čilnim imenom je rekel» V "Kmma Goldman je odšla Rastjo. AlSks Berkman js šel tu di t je. Tam zdaj učita komunUti^ no Ali nikdar nista bolj direktno napadla lastnin Bjprlil ia praviee držsvljs ki ae a svojim delom, bra njen jem ia Aonomijo pri«! do lastnine .kot šnpen Tkompeon "Illinois ae As adaj ae nahaja v anrabiji. komunizma in beljševi Petnajst minut je govoril ter in take si ja ohladil dušo Zdelo 'aa m«, d« vfdl prihaja joto ■iatllai poplavo, če bo Ijud-etve plačevata le po pel featov ne na d^ni ¿Isaniel. (Dalje aaXetanni). zahtovsjo, da drčlja na smo za-J četi sovražnosti v MaU Aziji, do-kler ententa ne . dobi priložnosti aa aranžiran je mirnega pogajanja lurškimi nseionsllstl. Ako grški kralj Konštantiu prezre ultimat in prične ofenzivo, M>do ententne velesile nadaljevale finančno blokado Orške — ki ohatoji odkar je bil Venizelos strmoglafljen — dalje bodo obdr-žavale striogo nevtralnost v Dar-danelah in Črnem morju in preprečile grško hlokfdo anatohkih »ristsnišč, vsled česar bo Kemal ahko prejemal pomoč v streljlvu n drugih vojnih potrebščinah. ^ Ultimat tudi določa, da mora Grška sprejeti rezivljo sevrsske pogodbe, Pogodba sa spremeni toliko, da Bmlms prWe začastio pod kontrolo ententej zavezniki »ričakujsjo, ds bo Kemsl aadovo. jen a to koncesijo. Vpraftsnje Trs« »je ps ša danes nI reteno in prepuščeno je vrhovnemu avotu, da ?s reši, kadar se aopot snldo. Aka GrMja sprejme ultimat In mir s turškimi nacionalisti, tsdaj ententa odpravi finančni embargo n dovoli grški vladi aranžlranje njenih denarnih za«p<»Helna delavca, ki sts bila aretirana v tovornem železniškem vagonu zaradi ukradene vožnje. Izpovedala sta, da sts blla^hamenjenai v New York sa «letom. "Ukrasti vožnjo 2a tovornem vlaku ni nol>*n zločin i reveža, ki si išče delo,M js raz-sodil sodnik in clsl oproščencetua nekaj denarja sa kosilo . ali se bolgarija združi z jugoslavijo? Pogajanja v Selgrada izgledajo I uspešna; gibanja aa neodvisno M a oo doni i o BALKANSKA FEDERACIJA. Pariš, 90. jun. - (Poroča P. s Mowrer.) — Nedavna konfsrenoa Bel gradu rnecf bolgarskim ministrom sa notranja stvari Dimltro-vom in jugoslovanskim ministrskim predsednikom Pašičem aa «e smatra v Parizu kot dogodek vsllke važnosti na Balkanu. Na tej konferenci ss je raapravljalo doflnltlvnem predlogu Bolgarija aa fedsriranje a Jugoalavljo. Priključen je Bolgarske k Jugoslaviji bi ustvarilo mogočno državo, ki hI se razprostirala od Js-'(Iranskega do Črnega morja in bi tiuels toliko dvsjsst miljonov prebivalcev. Kmatska stranka a* Bolgarskem, ki Ima zdaj vlado v avojih rokah,, deluje As dalgo časa aa fs- ntemfb, posnanlh kot Beottova predloga, ki ao bile ia skdme postavljene ladije aa prevažanje pot-nlkov ia tovora, ki so vozile samo kratko pot. Znižasjc Izučenlh mornarjev na krovu od 95 odstotkov na 50 od-totkov Je komentiral Patrick 0*-irien, zastopnik Mednarodna mornarske unije pri zaslišali ju pred zborničnim In senstnlm odsekom: "Če bo t s postava sprejeta, te-aj bo povečana šivljenska ne-varnost za potnike na Ipdljsh na Velikih jeaarih. Celo po stsn-m zakona je bilo komaj m pot* nlkov varnih pred nezgodami, kajti ladije ao bile primorans, ds so Imeli zs 90 odstotkov potnikov raŠUna čolna ln 90 odstotkov pot-tiHtev rešilne plavce, za drugih 50 edatotkov potnikov so ps bili rsštttfclpasori. Tukaj Imamo do. godek a pa mikom "Kmprass of reisad." U se js pogreznil v re-ki ttr.iLsvreneljs v maju 1914 in bilo izgubljenih 1027 človeških ŽivljgnJ, dsslrsvno j^ bil parnlk aamo tri milje od obrežja In je jila pomoč na potu, pokazuje, kako malo Izdajo rešilni pasovi, "Meottov smendmsnt odpravlja varnost še bolj. Od inornsrjev, ki Imajo voditi rcillne čolne v in leresu 80 odstotkov potnHiov. če ne dogodi nesgods, je ssmo 60 odstotkov izvelbsnth inornsrjev mesto 05 odstotkov, ki so potrri» nI. OstsIHt 50 olatotkev bo nrfz-vešbantti mornarjev, ki m» rasu-mejo ničesar od plovbe. 'Beottov emendment ae sni*«-je rešilne oprtme, kot gs določs La Kol H tov sakon. Ali kaj po maga rešilns oprems, če ni vritflh ljudi, Id jo znajo rabiti. Zagovor niki Heottove pndloge «le r^za mejo vprašan js, ča pravijo. "Ml, Člaai mornarske orgsnka elja sms lanensdenl radi br««>riš nosil javnosti glede njene lasi ur varnosti, ds Jsvaost prepnščs da ae bojujemo sa njen« 'Hevnls bom« nadaljevali t M Jsm In sdaj ga l»omo oen^iot^il kateremu je Idla zda Hecltova predloga." aa težko otreaajo sovraštva napram Bo|gar6m ln ki aa ša niso sporasumell a Bolgari saradi ma-cedonakega vprašanja. ^S? . Bolgarska kmrtaka- stranka je pripravljena aavr< Al maaedonako vprašanje aa vselej, toda na Bolgarskem je velik in patrljotIČan ebtinent, ki as nikakor noče odra> čl propagandi za oavobodltsv Mncsdoncev, anektlranlh k Hrbl-jI In Grški. To je takozvana "Ma-eedonska Wga»iKaclja'', ki js danes v navskrižju s bolgarsko vlado ln Js Še vedno aktivna. Ampak ta organ izaelja ja zdaj spremenila svoj program. Medtem ko js doslej zahtevala, da se Maeedonl* ja zdruši s Bolgarsko, ja adaj njeno geslo i Macedonlja Mbce-< oneem bres ozirs na Iiolgsrs, Grke, Albanca, Srbe ln Turka, M tam bivajo in ki ae sanimajo sa neodvisnost. Tsko ss Je pričele propsgsnda za neodvisno Maesdo-nljo, ki nšj bi Imels dva lukli Holttn in Kavalo, Belgradaka vlada js naravno nasprotna tem« gibanju In še par kriit ss je z Grčijo vrsd pritožila v-Hofljl. Bolgarska vlada ja bila na sumu, da skrivaj podpira ma-cedonsko gibanje. Minister 1)1 mit rov ja pa na ssdnjl konferenci ■Mgradu zagotovil Jugoslovan-sko vlado, da bolgarska vlada nima shnpstij a maeedonsko propa-gsndo in skušs zatrstl komitaše, ki Izvršujejo oborožene vpade čez url »ako mejo, I Minit rov je celo predlagal( da se uvede ¿skupna srbsko bolgsrsks policij« na meji, Ako as Bolgarska priključi jugoslovanski fsdsrseijl, tedaj po-stans maeedonsko vprašanje Aa akutneJŠe, kajti Jugoslovani bodo gledali, da dobe Holun od Grške, ker to pristaniške je ust urno la-hod išče za Macedonijo, I i% S i'hieago In okolleat V sred« jasno In vroAe, Temperatura v zednJih 24. ureh: nsjvlšje Hi. najnižja 70. Moins» lalde ui, 544, zahle «rl» i (39. Danaa oh šsail ari Vi minut aeečer js začetek pobija. Najdaljši dan In najkrajša — V Cent ra I i JI, Wash.. Js bile zadnji teden aretiranih «»M-mnajst članov I. W W. «UHošettl ao Vri-minalaegs alndiksllsma. PROSVETA GLAflLO SLOVENSKI NAAODNE FODPQKW1 JtPNOTS ipessqa i atmina SLOVpi Narsčsl/Zadinjane pol IrU in ll.SC m tri |1 il m tri m»—ca, la ia S JhfcaK<> HM fh.oo. •) $t M M Uto. 1*40 M no loto, $1.2* ao »ol lote. "PROSVETA" 2SS7-S9 So. ■MM ssaMtmmm ^Adrrrtidn|f raU«oa j Subaeriptlun : United Stat*. (ai^aptChksgo) «ud C—da 15 por year* H $6.60, and foreign countries $8 00 jggkj■■■■ funlja 30-21 j poUg »•»•«• ittfM v oklep« ju o. pr. ■ lilj-f." š na )* • 4mtm potafcla aarololsa. Km«*, da m na «a a.tawl liai. KAKO ZNAJO PRIVATNI BIZNIâKI INTE -KRITI SVOJE OPLENJEVALNE MET Im Ü v} , P R 08VRTA ■ i i * — /ak«j «U n.. u»t* vili t ' ' W tožitelj»tvo h poslužuje posebne r . TV»f zetti pa govori zlomljeno angle eialnega _Doja ročnega tieia UlHMif- ¿čioo. kar lahko potrdi mnogo o- ^»ti koriati. A saželjenega z javil, da ao bile fccsode iz( jene v dovršeni angled mi, zet t i pa govori zlomljeno angle TAKTIKA JI SUCHA TAKTI KI PRI PRVI OBRAVNAVI. Avtomobil ae tail porotnikom od daleč, daziravno ni bU nikdar pri vi preoiozen Zvezna obrtna komisija je bila ustanovljena, da preiskuje bizniške metode in poda o svojih preiskavah poročilo. Zgodaj v letu 1920 je kongres naročil zvezni komisiji, da preišče premogovniško industrijo in c koliko stane, da pride ena tona premoga iz rudn trg. V ta namen je dovolil sto petdeset tisoč dolarj se je zgodilo ob času, kp so najbolj gonili cene na Komisija je bila pri volji izvršiti to delo vestno in kot jt?foada.i vršila vse take preiskave. ^ JhT^^H Premogovniškim baronom, ki so organizirani v National Coal Association pa taka preiskava ni bila vieč. Obrnili so se na sodišče za^sodnijsko prepoved, čei, da kopanje premoga ne spada v meddržavno trgovino. To pomeni, da naj beseda «nega človeka več zaleže kot beseda kongresa. Za ameriško ljudstvo je bilo izredno važno, da izve ob času, kako visoki so produkcijski troški, ko se je premog prodajal po^pravih oderuških cenah. Za podjetnike je bilo važno, da se taka preiskava zadrži, kajti vsak dan zavlačevanja je zanje pomenil profit. Kadar je izdana takale sodnijska prepoved in če-se proti njih vloži priziv na najvišje inštanco, tedaj mine več ko leto dni, predno zadnja inštanca odloči. In če se zadnja inštanca izreče proti podjetnikom, niso podjetniki prav nič izgubili, kajti v tem času, ko je ¿la zadeva od inštance do inltance, so ie oplenili ljudstvo temeljito in spravili naplenjenl profit na varno. Kako znajo profitarji moleti ljudstvo, dokazuje fakt, ko je predsednikova komisija priznala rudarjem pet in dvajset odstotkov povišanja, podjetniki so pa takoj podražili tono premoga za dva dolarja. Takrat je zvezna obrtna komisija dokazala, da so produkcijski troški pri toni premoga povprečno povišali samo za pet in štirideset centov. Profitarji so pa vzeli trikrat več zase, za kolikor se je podražila produkcija. Ali tako ni le s premogom. Tako je z vsemi potrebščinami. Kadar vidijo privatni bizniški interesi, da so proflti v nevarnosti, se zatečejo na sodišče. Naša naloga ni, da argumentiramo s sodniki, kakšne sodbe naj izrekajo. To je njih stvar. Ampak pred nami je neko drugo važno vprašanje. Kdo naj tvori najvišjo oblast, da odloči o postavah: zastopniki ljudstva, izvoljeni od ljudstva in ljudstvu odgovorni, ali sodniki, ki so bili imenovani do njih smrti? Združene države so republika. Ta beseda Domfl da je vsa zakonodajna moč poverjena ljudstvu, ki jo izvaja nedirektno po svojih izvoljenih zastopnikih ali pa direktno skozi inicijativo in referendum. Dedharn. Masa (Fed. Preea). Javno tožlteljsstvo ae poslužu je čudne taktike, ki ae mogoče zdi pravilna državnemu tajniku, ki pa obuja pri vzeh reanieol j plinih ljudeh opravičeno kritiko, dokazuje ae avtomobil od daleč, kot ae je to zgodilo pri obrayna vi proti Vanzettiju zaradi polz-kuftenega roparskega napada v Brldgevraterju. Avtomobil ni bil predložen kot dokaz pri prvt dbrfcvnavi proti Vairzettiju. Ampak državni ptgv dnik u« je dal' poataviti zunaj sodnijskega poslopja. da ao gg videli porotniki, kadar ao odhajal! k obedu. Ko pridejo porotniki «kozi zadnja vrata, stoji tam ob vogalu velik avtomobil Buiekovega aiatema za »edem oacA), z li& njo od krogle v njegovem telesu krog njega pa stoji grttča ljudi, ki ga zvedavo ogleduje. ' Nihče ne dvomi o tem, da po gled na avtoiridbil vpliva ng mnenj e porotnikov. To je znani banditskl av_ Prisiljeni ko tako misliti. Javni toilteli je namignil, da ponudi mogoče avtomobil kot ekahftjjt. Če javno tožitefjstvo toTsvfci.le daj nastopi proti temu «agoVor nifttvo. Poročila iz zanesljivih virov govore, da se"avtomobil ne niha ja več v tiatem atanju, ko ao ga naftli dva dni po umoru in,orops-nju Pannenterja in Berardelllja v šumi. Državno pravdhiltvo se je poaludHlo avtomobila na avo-jih preiskovalnih potih. Claal državne polieije ao ze volili z njim v razna meata v okraju Norfolku, kjer člani porote in priče pM>i-vajo. Tudi nekateri kod n^ avto merilu so izmenjani. ^ Državni pravdnik je pozval neko pričo, ki Je v septembru priznala na sodišču Webater Thaarer *eb. _% - ' DELAVEC IM INTELIGENT. Svet trpi pod težo vojnih poaio-die, če več pa trpi pod udah?i ln mtiakom kapitalizma. Kapitalizem čuti, kako ugodna to danaa IhjpS njegovo fatanako delova-nje. v* OT tO je poaledlea, da ze je pričelo Vl sreče, povsod gibanje proletarijata «a ■ tako vehemenco. -t Velkavrh: Svoboda, avOboda! — to je ge-zlo delavnim «lojem. Nakane kapitalizma napram proletarijatu ao ■ I ■ J ■ ^M m izerpljive in vedno bo prfliajal Ne tm, v kafram grobu po^ novimi vijaki in natezalnicah»! «vajo njegovč fco»ti in že zdavtmj Borba proletarijata proti avoje- bi bil pozabU iiapj, če bi ne videl mu izkoriščevalcu je borba ljtid- tolikokrat »jegore gttke ki jo ztva ta evoje pravice. Toda kako hranim med evojimi spomini na rešiti proletarljat iz šap kapita- tvetovno vojno. *ajhna je ta izma T ALI BO TO KAJ POMAGALO FARMARJEM? »J *m* kapitalizem njegova re- ^ f gova di* da pozdravi £ čitev. Duševno delavstvo, ki je ™Aete> «f*1 proletarijat, pa lavlm dane. tried »f™J «J«*™ aro4b» 114 tei bor kapitalizmom In delavstvom ter ni 8 lki: .HHHllL ^ tvori aekto oportunktov. Med^ BU« * pitaliate ae ne more prištevtfi, f ^ nJim« W w «ašli v plen ao- ker ee zaveda, da je njih zužrt*. ^Ulj. ao da bi pa pridalo, dg je tudi da. ^ v IU vUčlh- rft' lavee, aa to pa je duševno delav- ' ^ff^ffll Udki 4p m m i v bara- ja, da je izvršila zločin. To * je ¿¿talfenta, nainrëf izvršilo v aepterabru. T» tiate oAporae sile, ki Tajnika Hoover in Wallace sta povabila zastopnike farmarjev, ki pridelujejo žito na konferenco v WwMngton. Namen te konference je, da se pron^jde način, po katerem bi farmarji vzkladiščlli pšenico in drugo žito, dokler ni pridelek prodan, če potrebujejo denar, se jim nakaže pa gotova vsota kot predujem. - f ¿1 '% * V, ST" V v Ce se bo zadeva poverila privatnim interesom, tedaj ne bo to prav nobena odpomoč za farmarje. Farmar tudi zdaj lahko dobi poeojilo na svoj pridelek, če je pri volji plačati visoke obresti*od poeojila. Privatni finančni interesi ne posodijo denarja, če ne nosi obresti, pa naj farmar vozi žito v določena skladišča ali če ga obdrži doma. Priporočljiv je edino avstralski sistem, po katerem kupi vlada vse žito in da farmarju že nekaj denarja, predno žito dozori, drugo tretjino prejme, ko dostavi žito v skladišče ali žitnico, zadnja tretjina se mu iaplača, ko je žito prodano. Farmar seveda ne plača nobenih obresti od posojila. Vaako posojilo, od katerega mora farmar plačali obresti, je /.anj novo breme, ki slednji tako težko, da ga ne more več noaiti. priča je iapove^ala, da je paketo v banditakem avtomobilu name ril nanj aamokrea, ko je prišel he Inljardnioe. Ta priča je Charle* E. Goodrich, ki prodaja "vietro-le." "Ali ate od onega časa videli kdaj onega človeka T" je vpraSal državni prnvdnik. " Da, v HOptçmbru v tej aodnij-akl dvorani, ko ao ga prignali ti njo, ker je «bil tdrtoŽen." "Ali ga sedaj vidite t" Pritrdil je in pokazal je na Saoea v železnem kuroiku. "Ali ste bili takrat obtoženec v kriminalni zadevi na tem zodl-Ičut* je vpralal zagovornik Me-Anarney. ;r ' ' f' ' "To nI kompetentno,' 'je roke sodnik Thayer. "Vi ne moreta napasti priče na ta način, ako ni bi-la kriva in Obsojena." Zaradi tega aodnijakega odloka je bilo nemogoče zagovorniku razgrniti pred porotniki fakte, ki se tičejo Ooodricha. Ali sodnii-skl akti govore, da ae je prlanat krivim tatvine, da je ukradel eno "vietrolo" in da je till Izpuščen na besedo, da ae poboljša. Elmer Clark, trgoveki pomočnik, je priacjiel sdaj, da je ban-ditaki avtomobil Buiekovega al-•tema, v januarju je pa rekel sa-govorniku William J. Callahanu da je bil avtomobil lfudaonovega ali pa Buiekovega aiatema. Ko je bil izprašan Clark o njegovi prej in j i izpovedi, je večinoma vae pozabil. K jego v odgovor ee jo gla-Kil: "8em twzabll." "AH poznate razliko na zad njem koneu avtomobila pri aiate-mth Hudson ln Bulekf" je vpra »nI pričo zagovornik Hoore. Clark nI poanal razlike. "Ali veate, da sta aadnja konea liopolnoma različna!" jo >-prašal zavovornik. Clark je kil zopet v zadregi in vedel ni, kaj odnovo-liti "Opišite aadnji konec avtomobila Buiekovega aistoma," je nadaljeval zagovornik Clark ni mo-k*I atoriti tegg. Aunt In Reed, krlžiščid čuvaj na ieleaniei. nekaj mili proč od llralntreeja, je M^rngl v Vanzot-tiju človeka, ki je aodel v avto-mubifci. ki je ustavil caradi prihajajočem vlaka Ta človek je jekNeal Iz razdalje 40 čevljev v perfoktnl angieščinii "V pekel. Duševno delavatyo pa stoji na etalitčn imrteaata, ki prodaja aamegg seh^, hoteč iz avojega ao-eialnega .boja ročnega delavea e taki» aekun ni, kajti to nam kaže ngjbole nizki aoclalnl nivo dnševnaga delavatva. Ifroletarijat, združi aol Duševno delavstvo, ti ai proletarijat m tvoje meato je v vratah tvojih sotrpinov — ročnih delavcev! Pade naj a ivpjlh oči varljiva aaveaa — fata morgana — epr^glej in ročni in duševni delevee podajte zl ro fo občuti tudi delavstvo ln ke - potem pa pritfejo jazni dne Ročno delavstvo se zaveda svo- i pa jega položaja, zaveda se, da je ..... suženj, va pa tndl, da je nj^V v dobro pozna njegçv po k, ki ga ji je utiani o je odhajala iz te Živinskem atvo preošabno In vendar hrfcpe« merts'da meata. Ko sveta. Psisa). — V Oklahoma Cityju je upr tU) sto»stavbinskih delavcev, ki noeejo aprejetL znižanja mezde Delodajalci so dobili od zunaj Štirideaet atavkokazov. ' J ; Okrog 900,000 delavcev je brez dela v meatu New Yorku. Tristo do žtiriato ^ Tisto noč je Nikolaj, ki je bil že blisu konca, izredno dobro spal. Zjutraj sem mu takoj po zdravniški viziti sam neael k postelji "poetiko", ki je prišla zanj od njegove žene. "Glej, Nikolaj, tu je zate več kot platno!" Sklonil se je pokonci, hlastno po veliko večino glasov zsvrgli kombajni, fmnijsko "unijo." Družba je podpisala pogodbo e priznanjem Unije, oeeimirnim delavnikom in z drugimi starimi pogoji. —Konvencija Ameriške delavske federacije je odlttižila zaenkrat natfrt za organiziranje delavcev v jeklarski in železarski induatriji. — Kakšne razmere vladajo med rudarji v Zapadni Virginiji razvidno Iz poročila Johna h. isa, predsednika rudarakc a-na konvenciji iAmeriške de-federateije v Penverju. U-wis je dejal med drugim: "V as-»adni VlnrfnMi je vet ko 50,000 SraMl zavoj ln poljubljal prvi po-udrav avoje daljtie domovine Zbral je «voje poslednje moči in ■ trudim razmotal zavitek, v katerem je bilo nekaj preauffenega kruha, JMtvjtek čajaf fc platnena vrečica s sladkorjem. Koščeni ro-kj sta blagpslavljali darove rodne kemije, v očesu pa mu je zableste-la velika in poslednji solza. "Goapodin, pisma ni!" GLpboko je vsdihnil, sa skloni na slanino bUudao in srl nemo na poslane stvari. Tovariš, Id je ležal poleg njega in ki je dobil od doma še več po-ŠUjatev s vloženimi pismi, pristopi in pokaže na vrečico s sladkor "Gotovo je tu notri pismo." Odveaal mu je vročico in po-tagnil iz nje drdbno pismo s fotografijo, ki jo hranim že danet| F "tu, Nikolaji" Nemo je dvignil glavo, segel pt^ pismu, ga odprl, a ne prebral. Oči ao mu saatale na oliki njegovih dragih. Krčevito jo atianil aliko k aebi, pritianil na ledeni uatni, še enkrat vzdihnil in aklenil WM Pokopali ao ga tam srori sredi jelovegs gozda, kjer še danes ee meva zapuščeno ujetniško poko paiišče. t^m^ma^^m Kadar «g |WmV\m naa^j v one dni atrašnega trpljenja, pregledu jem spomine na avoje make znanec, izmed katerih mi je najdražji slika Nikolaj Semjenova. Veelej, ko jo gasrem, vidim, kako ae dv{ gajo njegovo koščene roke. blagoslavljajoče svoje drage. Bog ve, kje ao in kako jim je. A on, ki se Je usmilil Nikolaja, gotovo tu di ni pozabil njegovih, ki še more WU čakajo odrešenja. Da bi že akoro prišlo njka in vsem dobrim sem I ja kom svete Rusije Kom» Nikolajeve pa bodo sko-»rhnele mri v germanski aoas-I ji. Njihov prah ao bo pomešal s njo In zraslo ho ia nje drevo, ki bo a svojo tajhmtveni senco objelo in odesšiUi «m človeštvoY. . kjer rudarji delajo organi tirani ,je mir, toda v jušnovzhod-nem d^hi države, kjer je še 80,000 rudarjev neorganiziranih, vlada jo prave pecmgžne (tlačanske) razmere. Ondotui lastniki rudni-kov »"»ajo stotlnf (Oboroženih mol, ki ualljujejo njihovo absolutno voljo delavcem. Tam je večen boj. Ko so se organizirali rudarji v Mingo okraju do zadnje-g^ moža, so operatorji takoj drogi dan zaprli 168 rovov ln teprli vse rudarje." 'i 'f■ wm * s,*.r 67-etni stariek ja dosegel brzino Okiease, ni — Na cestnem vogalu sta stala detektiva Bierndt in «lauasak in motrils pssante Proti njims je prišfpal 67-letni John Sebec ln jn prosil sa pet ia dvajset eentov, da aa pelje domov. Detektiva sta mu ipričels poj" njevstk da voznina stane samo o-sem centov. V tem trenotku so « odprla vrata bližnjega saluua in na pragu ae je nekdo zadri: "Ti pre — — — lump, ravno kar sem ti dal denar za voznino, pa zopet druge padlega)A" "Aha." je nekel deU-ktiv Bierndt. "le pojdi z menoj," in pokazal ma je zvezdo. Komaj je detektiv spregovoril te besede, je bil stari Bebec že deset korakov od nje«« "Stoj," sta kričala detektiva, tpda Sebee je tekel. De tektiva sU imela svtomobU Fordovega aiatema in aedla sta nanj ia se zapodila za stsrlm Sebe« m Mimo je pri vozil vos ulične žele* nlce s vso hltrlco, s kot blisk je bU stsri ftebee že ns njem. Ops zovsl je s vozs, kdo je hitreji. vos sli svtomobil. Ko je opsril. ds svtomobil dohaja vos ulične le letnice, se je Sebee obrnil proti šprevodplku ln rekel: "Ah. vi vo rit« prc^očasl;, in skočil je z vo-Zdsj je pričel s divjs gnnis ftebee je tekal semint je. Zdsj lien, po zopet v stransko ulieo. semintje gs je rešil skok v kišn. navaceadnje sta ga detektiva n-«4a. Na polieijaki postaji ao našli pri njem dvajaet enodolarakih baidcoveov In ca pet dolarjev dro biža Trije ubiti to 29 ranjenih. KBVAV FOOREB BIVSEOA bej ims, kekor znano, kot dober h diplomat vee zasluge, de ao zavezniki pred malo Aygoro padli na kolena. — Njegov odstop bi pomenil morda pričetck trikih notranjih konfliktov v angoraki Turčiji in morda celo nov poloftaj v zapadni in južni Aziji v prid sa-veznikom. Tak zavezniški uapeh bi pa občutila tudi Ruaija in posredno tudi mi. Havana, Kuba, 20. jun. — Tri oaebe ao bile ubite, deset je teško iu 19 drugih lahko ranjenih vče-raj popoldne, ko je policija napadla nemirneše na pokopališču ob čaau pogreba prejšnjega pred-Medntka in voditelja liberalne stranke Jose Migucl Oomeza. Izgredi ao izbruhnili, ko je peščica priatašev konservstivne - stranke — katera je bila v ljutem boju z Uomezovo stranko tekom zadnjih predsedniških volitev na Kubi — demonstrirala proti liberalcem. Demonstracije se niso amenili, da je šel za pogrebom tudi njihov vodja dr. Zayaa, aedanji predaed- g™ nik Kube. • Udelešba pri pogrgbu je bila velikanska kakršne še ni imel noben politični voditelj in državnik Kube. Na stotine vencev so nosili v sprevodu in nsjvečjegs je dalo mesto Havana. , ' ZAMORCI V TULSI MORAJO NOSITI IDENTIFIONI «t| "U KOT mi N ' Tuhta, Okla. — (Fed. Preaa).— Vaem tukajfinjim zamorcem je u-kazano pod kaznijo aretacije, da se ne smejo pokazati na ulici, če nimajo na prsih zelenega znaka s podpisom njilipvih delodajalcev, ki ima služiti kot sredstvo identifikacije. Zamorci smatrajo Kako je s prometnimi sredstvi v Rusiji? Sledeča maka komiaij ska statistika nam odgovarja: V osli Rusiji je 62.000 verst (1 ver sta — 1067 m) železnih tirov i 19.157 lokomotiv, med temi 56.7% poškodovanih. 455132 vagonov, med temi 350.000 uporabljivih. Popravila se jsvršujejo precej zadovoljivo, promet narašča, daai ga ovira pomanjkanje kuriva. Na 5000. verat železuiŠko ga tira ao morali promet popolno^ ma ustaviti. Tračnice in drugi železničarski materijsl je v precej mizernem stanju, tako da bi morali nadomestiti kakih 13,000.-000 pragov, a jih je samo 6,000.-000. Manjka pa predvsem brzojavnega in telefonakega materijala. Telefonskih aparatov je ss-mo 38.000 in še od teh bi bilo treba 32.000 popraviti. Telegraf log. da bi zavedno rnogii smero-vati k nekakšnemu viajeiuu ura vnema smotru, to je pravsa prav smisel vaeaa znanstvenega filozof avanja- Nele aa prakso, i aa teorijo ima filozofija pomen: vedam naj kaže. kje kaj ostaja v eclotnem svetovnem naaoru nejasnega. nedo-gnanega. ki kje je toeej treba o-«diiftam znanstveno delo, da bi veda I življenju koristila Vb lgaofija mora torej izhajati od /uanatveuega spoznanja in ae vračati zapet k njemu s novimi vprašanji, mora pripravljati nove strokovne vede. Ako hočemo sedsj govoriti o aocljalni filoaofiji, moramo v nji dobiti odgovor ua ta-le vprašanja; 1. Ker je daudanca sprejemljiva zgolj filozofija, Utemeljena na vedah, — ali aocialna filozofija Uhaja Iz znanst veneta spoznanja T 2. AH ta aocialna filozo-iflja gradi ansnatveni svVtovtd uazor, oziroma, ali je dandanes možns «ocislna metafiaikaf 3. Ali aocialna flloaoflja raamotri-va predloge našega vedenja, ali govori o zakonitosti našega miš-Umije U odgovarja «a vprašanja o izviru in snačsju našega spoznanja! 4. Ali daje vprašanja strokovnim vedam t * * l skih aparatov je 10.250, med temi ipreduo odgovorim, navedem 8500 neporabnih. In tako nava ja statistika še vae polno težko* ln slabih rezultatov preiakovanja. Sovjetska vlada-dela na vso moč, > ds bi težkoče odpravile, doslej ji jo bilo radi večnih vojn nemogo JUiiniiiRavijr. Miuuiit nmBuu^" - - to naredbo za plemensko «poniža- H ^ P® 1)0 PokaMla> k*J nje na paa, ki mora nositi znam-1 ...... ,-- ko na vratu. Družinam, ki imajo ^ ^ služinead, je prepovedano imeti|U nOVl 8 < lozoi nekaj kiatoričnih, pslhologišnih m aociologotfnib oppuiib sa orientad jo: Razvoj znanstvenega mišljenja je bil pospešen oaokito v XIX. stoletju. Vpliv verskega doirma-tisma ja bÜ oslabljen, in. v obče bil na vseh straneh videu rs«- 'Dr. Ant. Uhlir. zamorce pod streho, rasen tistih, so uslufiberKii. Rdaša armada ustavila baluharja WWrijl- Riga, 20. jun. - Brzojavke la I Najprej nekoliko opomb o fflo-Cite preko Hoskve sporoča, da *>Ufiji sploh. Dandanes ni enotne bele čete pod vodstvom generala definicije filozofije; zíío je ba-in barona Ungern-Sternborga Mlahj^ áñ karakterizujamo fllozo*-poroŠene in razpršene di\c 13. ju- h0 s teIU> (\A povdsrkno njene po. nija blizo Trolkozavska, južnoza-Luvkna naloge in povemo, v čem padno od Petrovsks v vzhodni I da razlikuje dd strokovnega Sibiriji. Zmagovite rdeče čete «lanetvenega dela. To so meta vzhodnosibirske republike so fizike* vsdoslovje in priprava no-vplenile pet topov in večjo zalogo vih strokovnih ved. drugega materijala. Metafizika je panoga mišlje llidori, «0. jún. - Iz ttarWha „jHi ie bila sicer "l razvoja v Mandžuriji je prišla veat, da je Ved diskredHiranja, ki pa bašdan general Unger-Stfernberg izdal danes, po veri prirodosloviitKa proklamacijo za vpostavljenje ru- materializma, dolbiva zopet velja skf ga carja v osebi velikega kneza Mihaela AleksandroviČa. BRUTALNO LDfČAJfJE. vo in čast, seveds le pod predpogojem, da se je iznebila stare di slektlke in obstala v o trnju naj strotjih izkušenj ¿empiričnih nau ko\r. Metafizika je stremljenje MoOormick, 8. 0. — Drhal se po znariotveni zgradbi svetovne-je polastila zamorca HerbertIga nazora, s katerim bi dopolni-Quarrelsa, ki je bil obdolžen o- H in dovršili svoje znsnstveno bieajncga pregreška — napada sposnanj* bi ki nam naj tudi na belopoltno ženo in «a prisilila, praktično koristi, da bi namreč da jc splezal na drevo. Ko je bil ua njem mogli zasnovati tudi vae na drevesu, je potfivjsns drhal svoje življenje. Dobe, ko je fllo-strcljale nanj «a zalbavo kot v zoflja bila kraljica ved, so š»ml-tarčo. To niso izvršili nekdanji nile;, takšne arietokratlčne vsvi-poganski Indijanci, atopak belo- šcnostl dsnašnjs demokrsttfns poltnl ljudje, ki se čutijo skrajno orgsnksdja «nstiatvenega dala užaljene, če kdo pravi, da nisojne dopušča. Dandanes tudi filo- — |Naša oaebna, individualna, aub jektivna za vrat je preenOatavna, nego da bi rasjaanNa neizmerno kompliciranost' kolektivnih idpj. Individualna zavest je vezana s tileanim organizmom, ki ima le omejen krog duševne učinkovitosti : občutek, sprejemanje, čutne in splošue predstave, — torej sgolj efektivne, premeni ji ve, bežne, ne-stalne pojave, dočim so ideje kolektivne zavesti atauovljeul, ob jektivul, nujni in splošui pojmi Oa bi bil naš razuui od kaze u le na plodove našega organlčm>-pailii>' gega življenja, bi Splok ue , bil razum, ampak zgolj zbirališče Čutnih dojmov, brea logike, reda. «veze. Intelektualna dejavnost jc pač nekaj več nago čutna peatroat brez soglaaja. Ideje, kl tvorijo naš razumov aiatem, nadkriljujejo vae naše organ^čne možnosti, segaj" nad našo individulano iakušenost, nad našo oaebno, subjektivno em pirijo: pojmi, s katerimi mislimo, niso le atvsri naše oacbne čutne iz-kušenoatl. Vprašanje, odkod so ti pojmi, je bilo vedno glavni filoaoflčni problem. Kakšna je rasliks med Čutnimi pradstavami in nadčuttil-ml pojmi t Ali ja možno tudi spoznanje, ki nI odvisno le od čutne iikušenoatif Ali je kakšen svet ittoj, pojmoV, mišljenja po sornlm kotom večnosti, sub specle aeter-vir najviije trajne, po vsodpričujoče, neosebne, objek tirne, brezpogojne in logične res- »icef v' —-.f1 / • (Konec prih.) Podpom Jedooti Halja Iga? GLAVNI STAN. leST^e ga LAWHDAL* AVI., CHICAGO, ILLINOIS. IzvTŠevalni odbori ¡t HE1® ^ miMiMtaAl^. »Ml m. .m M, » , i» ~ ■ i■ i ipww*. w w v.1 ■ m. k* _ |lrioowo awa^'ai wt t*)!^*1-**1 a«*, i oaaofja i! if , J K * il» KaSar. M Misa, aa je nu ns vsen siranen viuen rsu- Villka r^iAm na JaPOllikam. mati kulturnega, narodnega, po- nSKtn^T^ - Več ko at Utičnega življenja pp preporod-nem vplivu revolucijakega fran-eoskega prosvetljenatva ; izza konca XVIII. st(4etjf, Duh svobode js pronicsl v se jsvno šiv-Ijcuje in znanstveno mišljenje je blia.v tem novem svdbodnejiem o vzdušju le ofeeejčeuo. Veda za vedo je postsjsls aamozavestnej-ša, ampak tudi strožja napram lamiaefoi; kajti nehali io verovati v dogmatlčno tradicijo, ln snan-itven! duh je tsdaj tem večjo i>o-sornost obračal na stvsri, kakrž-ne to v resnici, in ne kot je dag» ma velevala vanje verovati. Vedi ao taiko postale avtonomne, t. j. kImIHnovele, raserščšb^ 'ae se strogo po stroksh in ae osredoto-Čevsle ns svoje lestne fttudijne redmete. Počim so se vede prej itovetile s pojmom filozofije in verstva, so se sedaj otresle vozi nepotrjene, avtoritativne metalke. Stvarno in historično so ae Vede tako rasvijale, da so as najprej ustanavljali in organkd-rali oddelki, rssiskujoli svst ns-organičnlh pojavov, neorgauično prirodot f laik a, kearfja. Od gmotne prirode se ja nadalje rsgliko-valo šivljeneko dogajanje, svet pojavov i - biologičnc ■i m oaeb je utonilo in več tl*6č hiš je vasdejanih v voliki poplavi, kl j«' /alila Fukuoko v severnem delu t/toka Klušluvs. PovoUonj, ki je paitáis vsled japonske dežovne sezone, je največja v zadnjih tri aesetlh letih. AU DOK OOMFSBi PROTI-EAMDmATAt (Nadaljevanje a L itranL) mi m - --- al .. I.IL raw f*. »^«Hf a«. Nadzorni odbor: k. ter a »«ais s», csat.«^ osa, Pata» M StSi a Marilss tva, i Tiskovni odbori m MU rwim. Zdruiitrani odbori R - —, v®** a*a i|t«|iiooi% ra ass Iftlwui D»lr»ll, MM ""IA t, Ï^ÎT^ m>_______• J* mm m. gga^^^nMVšA jBÉIt' _____ ---•TaoavsTZ". uš» bvaaa. pozo a i mm kmimsaha s ii> «asaM, m v fgsaaa |g|ia aa mM aMbi via »uma y M gg^wi. _ i tl-- »iikni »__j-- »-... S. M. " ilfTr T T jrtrT/BjShas»- m,------- ' • ' sJM^l^flAK® ^OO^O^® NAJILOVRi WkS^âStvs s. r J « Vao Bftyika MMil ast^Hifa mîmmMm mm mt fv*tst. m f so iporale biti predlošene v prvih dveh dneh in potem as ne sms več Mbena predložiti, ako nI soglas-hčir* sporazuma. Predloženih je bilo 130 rozoluclj In vse so objav-jjene. Kdor jih prečiU, najde velika puščobo t tppatam js nekaj svetlih točk, toda programa ni, niti ni materijala u kak pro. gram. To je zelo kritičen položsj ga ndaracijo ln delegatje glasno Kodrnjajo o veliki zanemarjenosti njenega vodstva. I Najsvetlejša točka v tekstu dolge vrste rasoluclj je sahteva za naclonaliziranje železnic. Ekaeku-tlva je enoatavno ^ prezrla «neko _ U. a. ,,, rezolucijo, ki je bila aprejeU na "T^ZtZlL impetcUesa konvenciji in ki je nals- JtJSdi Tl^Sl*** izvršcvalnemu odboru, da naj-um MMoctiuii ia dirfovne aUvnoatUrW»W vm_vpUv_sa< Ipravo. š«- nala, ima ravno toliko prilike sa tmsvo kakor pruíj^ za «plezanje ns drevo. Qompiti ji sebll deli-j gatom v glavo, da ji amatordsm-«ks internacionala soeUllatlčns in veruje v revolucijo — in liasti! Resolucija za priznanje aovjet-«ka Rusijo ji bila sadušsns v od-aeku, M da ni bila pravočasno predložena in vilid tega «ploh nI Wla niti natisnjena. POBLUfcTl SS! ¿(Misks lsksliilos dels, ns Al) Chatham St., Pittsburgh. Ps. Ml vedno potrebujemo Žanake «s hišni dels. Uglasite ae do 2i30 po-uoîdno. (Adv.) BOLGARSKI KRVNI CAJ daj« sdravja ln moi dflfori zriatJanL MAJfflE® VZROK, VBLIK VûanOL Washington, D. O. — Samuel I fizika predpolaga Crawford je imel msjhen pre- pripravo, ona je plrček s svojo soprogo. Ts prepir ved, ons hoče dognati, ga je tako rsatouril, ds je odprl |ri vse naše apoznanji. in izkuša zof mora iti skozi šolo umornege znanstvenega dela. earn sa mora podvreči trdi disciplini znanstvene delavnice, če naj be filozof v modernem pomenu besede. M'>ta-znanatveno nadaljevanje ga epurianja duševne delavnosti, do štrtijs subjektivnih duševnih stanj, k faftUu individualne ssve-stl v psihologiji. Naposled se je koncem'gtoletja znenatveno 4>o-kazalo, da nad Individualno za-vcstlo ekzlstuje še višja ia kon-plikovanejšs zsvest, kgUrs se ne da^loütl le iz naše adbjektivi- f! in tsko zastrupil sebe in svo-tri malenčke. . . f*1.' 'I 1 '""-' Razne vesti* izraziti zadnje približne saključ , do katsrih smeruje iHMtiij mišljenje. Metaflaika «e tedaj ravno razvija a vedami, ia ka-kor se poglablja naše positivno . .spoznanje .tsko nsrsWs tudi re- Kari ja Ml na Dunaju I ftpsnskl «n1.'01!"1 naWh meU«nuij.. p» »rtoj^j. *■> ><• Tt>i*l U Iibndona: T.koii «Mo,- «i*«viH iir. .lp..t««. nu »oJu. j. motrilUlr»l« l.rii.n.k. por»j.-v in »k«illo«i. drUr. .kupn» mol Od l.fnIV. ta I H* jih J* Ml" «' Brtt.nU. .■■'<. »SJ» »+■*> WUZr, U kolonij in «S m#a in i. Indij. M-» -.: k.lti .vH » «JT» V^ " " (123. - Ololnr bpta » ^ ¿./M,,!^! 3iM.M2 n.ot, od M» 44.023 ^^»«. «k.1 ta fHJ-« ^ število metrih I I Mo m „„bmo* veega ftztt«Kga Baktr flaaai bej. angoraki vezir L davnega bistva. Najti enota (ministrski predsednik), je podat,U« eevianoat vseaa niku kakor javlja nepotrjena vrst 1'Uanje. da U imeli i sa ****** Carigrada, oatavko Bekir HamililvljenK tetr,1 ampak kl je posebna slnte za vseh individalnih zsvesti, nam reč Motivna zavest. Ta jo predmet eoelologijs kot abstrskt ne vede, v koji ao zspopadene konkretne vede kot primerjshie vede o verskih In nsrsvntt», c pravnih in gospodsrakMi fsktlh n pod. In v ko jo spadajo tudi stroke socijslae prakee; držav-na, narodna. IrosiMMlsrska. socialna. kulturna (verska, šolska) pe-Itilca kdo^^^^^^^^B Sosedstvo psihologije H MNM ogije v Časovnem In stvarnem razvoju še dendsnra povzroča nogo nsaporasumljenja o aamo-bitnoati socialnih pojavov in tore sociologije kot ?ode, Običaji, nra vi, veiakft nasori, gospodaraka in pravna našela aprejemamo kkrstu s vzgojo in vso kulturo, v keje o vzdušju Šiviaso To sa utvar» predelav I jaješa sisteme pojmov in oMšajev, ki doMaja, determi-nujejo vse naše mišljenje, kotenje in dejanje. TI utvari, tl verski nravni, pravni in gospodsraki d-ao vsnikidll pred nami In se «lajajo kot gotove etvan ki emo jih posamezniki prknemu bodisi s odpo rom sprejemati, la te aael pravne ia gospo-is, ki ss iatUvidi-ja vsiljujejo in prihajajo kakor ■Ml izniškega zakona is lsta4lD20 kongresu, ki se naj nadome«ti podršavljenjom lu demokratično pravo šelesnišklh sistemov." Konvecije ima letos pred aelmj še ostrejšo .resolucijo, toda ksj pomaga, če bo sprejeta, ako pa konvencija izvoli nasaj staro eksriut« jtivo, ki ss ne briga sa njene sklepe. ' totiVit*?-^, J y i V kupu resolucij so trj, kl sa-htevajo, da federacija ustanovi svoje dnevno šaMlN»' Nl*ki predlog se glasi, da m uatanovi deset dnevnikov v desetih najvaš-ih indnstrijalnik mestih ■■■■ 11 Druga zadeva, sa katero as «le» f Katje jako zanimajo, ao delav-ske banke. Veš rseolarij predlaga nstsnovitev delavskik bank, medtem ko druge resolucije priporočajo, da unije pokupijo bends državne banke v Severni Dakoti. Kao teh recolpeij je priprlo 24 |Ma|B,<'v ■Baaolueije glede brezposelnosti X H« »Ml je jO dva vašna predloga t prvič, da se «vede šest urni <1*1 sv-nik, in drugič, da vlada plačuje trecposelftoetno podporo, ■«¿morski dele vel « predložili pet prošenj zs aprajem v uniji. Federacija je sleer še davna Isjs-vila, da P|isnava našelo enaka-pravnosti sa vsa pUauma ia polti« (Nadaljevanji i 1. strani). jo i Trgovska Kbornlea. Rotil? Club. Kiwanis, Lyon« bi Pyramid Club. "Redikslcl v tej dašfll ao me. nI napovedali vojno, jaz arm pa lUH» napovedal vbjno,*' jt rekel mr. TlgrH. Dejal jo, da so proti njcgoveuiu Imenovanju nastopili radikale! in da J«' prejel veliko grozilnih pisem, ml kar je bil i» meno van. "Dnuc* jo v Ameriki veliko vpralanje, «ll naj se drfhno na-čsl naših prednikov aH pa oulb radikale v, kl Mejo strmogli vili vlado." jo nadsljovil, "Težak položaj V tej deželi, jn> vzročen po narašča j<»čam radlksl-nem elementu, se «ftlošao uo reill-žira. Prvi iMiljej v kampanji za aimrikii^n(,lio bo Storjen s pre davaiyi po vsej deželi o lunotl «o-clslfrms. komunizma« bolj|i«vl riba -In drugega takega poduka." -/oj sa ll.ftl, I «svoje ss —. (Nadaljivanji i 1. itr.) Govern e r Kmsll je podal kasneje Izjavo, sekaj skliče leaisla-turo k Isrednanm zsssdsnju. V tej svoji isjavl pravi, da jo le-fialgture "«»klonila predlogo za nizko obdavčenje in ravno (ako je odklonile ljudstvu v Chlcsgu pravico, da glasuje za uvedbo pet centov vosnine na bllčulh želes-nieab. / / ' I ' !• osiso onirtivo (Nadaljevsnjs s t tU.) Grčija bo morda tudi ashtevela otok Ciper f Meno sa Tradjo, še ■iftkljyj— avtonomne _ _ „_____ ^ ^JUkvi Med britakimi «U ploma t i toda mnoge prikljaŠMe unije, ki se flpvort, da ji Anglijo pripry HM» WHITE STAR LIHE naravnost v L JUGOSLAVIJO " Mürrfjl HMlkl : OLYMPIC AfMUATtC ■ mmm -i «4*041 IN iRLui. 1. Uwpwtlfw Im Vf WW v wrmm JuhIMhE is. ADRIATIC JttUJ« S-MfMS Z i aa rasreds Jadlu^ra- žejo natakarji v jedili «oST Sa nsdaltia pojaanila < sita ao v aašaa arsdu asi 14 No, Dearborn St., Chicago, III., mmmm uživajo avtonomijo, ne marajo zamorcev v svojih muh in sata aa te prošnje Draga resotaeija predlaga, da I pódele Šaaam enake pre gleda vstope v -unije, odbora ks delovanja flfMa i i Boaolaeija strojnlla»v, ki «kl.-|t ekaekative glede isatopa fs d«'ta' ij» n at rukovna I jena dali, Grkom jkhL po-go>m. da atok ne ba utrjeg. Koalerenšnlki ao včeraj po-poldtw ímU pbalall nato plebiscitni komisiji V Homjl fce/iji, vjff tari zahisvajo, da mora komialja Ukoj |,r«p..r.M.,|. nove šleske m< .....................je. Ako «e urne «godi, Im komisl vsjo. de lunvsneije razveljavi ja adstiaujena >n ng njeno m'Mo pride kumisije volšakor, ki '^Ml pave mej» V STARI KRAJ v vuko tu iiikilitU«. aaiai- SZS?:^ mn*ww> jpipftroio. , tii iWa tfc'iM i ' ^ m SliYêflk Innifrul Bâok K*piui noo.ooaoo. ^"•Saopâflï Jimmie Hlfflis. mi« ( Nsdtl JtTtD) M -iM "Uniformo _ "To ni uniforma rojaka; asmo motoreiklje popravljam". "Ali ti pomagaš! Ubijaš rusko ljmlako! Uničuješ sovjetel Zakaj 1" t a Nieem vedel, po kaj grma ▼ Brnijo", j« po-tošil Jimmie. "Hotel aem ae boievati proti kajzer-jo, pa ao me poalali aem, ne da bi bili povedali, »t Ah, tak Je miliUrhmn,.tak je kapitalizem! Vsi amo sužnji 1 »Ampak osi bomo svobodni! In ti ne boš pomagal« ne boš ubijal ruskega ljudstva!*' " Nikdar 1" je rekel Jimmie naglo in odločno. Tujec ga ja ponovno objel in ga je prijel za roko. j "Hitro s menoj, tovariši Pokažem ti nekaj". Gasila sta sneg po temni cesti in se končno ustsvils pred vrsto delavalrih fcolš is brun, ki so imele s blatom In slsmo gamašene eaapoke. Ameriški kmet ne bi kotel imeti živine v takih luknjah! "Tako ftva delavci", ja radikali tujec, ko je udartt s pestjo na vrata bajte. Odprla je že-na. katera ea js držslo ve« otrok sa umazano krilo. Zakajena petrolejka je slabo ramvetljc-vals prostor. Na eni strani je bila velika peč s kotlom, v katerem ae je kuhalo zelje. Go»g>odsr je pfftairf1 Jimmieju klop poleg poči in ko sta sedela, je zapičil vanj svoj oster pogled. < "Pokaži knjttleo!" Jimmie je siekel a kožuhovino podšito vrhnjo /uknjo, odpel jopič Is volne in iz notranje-gs (epa bluee je privt«kel dragoceno knjižico, napolnjeno a članskimi ansuftami, ki so imele pečste lokalnih organisacij v Leeevillu, liope-laudu In Irontonu. Tujec je nekaj hipov ogledoval znamke in dejsl kimajo s glsvo: "Dobro, zaupam ti. Moje ime ja Kalenldn. Jaz sem boljševik." m - Jimmiejevo srce je poskotfilo, dssiravno je še prej slutta, kdo je njegov novi ananec. "Našo organizacijo v irontonu smo imenovali boljieviško", je odffovril Higgins, kakor da je to sdaj najbolj vsfaol "Pognali so nas od tukaj", js nadaljeval Kalcnkin. "ampak jas ssin ostsl zaradi propagande. Iščem aodruge med Amertkanci ki Angleži ter jim pravim: Ne vojskujte se »orper delavce, vojgkujte sa sopar gospodarje, kapitali-ste! Rasnmsšf" : "Da." "Ako ms gospodarji najdejo, me ulbljejo, toda jaz ti saapam". "Ne povem nikomur." "Pomagaj mi, tovariši Pojdi med ameri-ške vojaka in jim raeii Rusko ljudstvo je hlap-ČevaJo mnogo lat. a vi ste prišli, d* jih potisnete v staro sušnoat. Zakaj! Kaj bodo rekli, tovariši!' "Pravijo, da hočejo nabudkati kajserja." "Tndi aii aa bojujemo a kajserjetn in nate-pemo ga." "Govora, da ste Sklenil! mir s njim". ■ j. "NaN orodje je propagande — in tega se ksjscr nsjboij boji. Potrošimo miljone rubljev, tiskamo llsts, letake — ti vaš, so4rug. kaj delajo socialisti. Pošiljamo liste in letake v Nemčijo. mečemo JIH s eroplsnov; imamo tiskarne v fj 8vMt Holandiji, povsod. Nemci čitajo, mislijo In pravijo t Zsksj se borimo sa ksjserjs, zakaj ne bi bili svobodni kakor Rusi T Vero. tovariš, govoril sem g mnogimi nemškimi vojaki. Ns Nemškem gre kdbor ogenj. . . Mords vzame leto sli dvs — ali sodtrat bodo ljudje spoznali, da imajo boljše viki prav, aaj poznajo delsvee, sres delsveev — imajo tivljenje, ogenj, ki se ne ds ngasnid v aren." "Gotovo, ampak teb reči ni vredno pripovedovati emerUfctm vojakom". "Ah. moj Bog, saj vem. aaj anam! Bil v Ameriki! Mlelijo. da ao ljudjs po bolji volji I Vse veda — na morril jih učiti! Demokracija ao, nimajo rasmdov; meadnl sulnji — hs„to jim je nekaj tujsga, grdega kaj T Streljell bodo na naa — videl sem, kako ao tolkli delavec v Grsnd Btreetu." "Tudi jsa aem videl - vse sem še doživel. Kako naj vam pomagam f" "Propagaadd!" je kricnil Kalcnkin. "Pro-pagsndal ' Prvič Inmmo sdaj dovolj denarja za propagasldo — v« denar v Rusiji je as propa-gsndo! Po vstal na svetu dbaesamo delsvee in I jim pravimo t Vatanke! Vfctanite In sdrohite • svoje verigs! — Ali mislil. tovsriš, da nsa ne čujejot Kapitalisti vedo. de nas delsvci slišijo, ps se tiraejo Ia poMjajo armade nad naa. Mislijo. ds jih bodo armade ubogsle — vedno — ali ni tako tM "AtnicHaal aakiljo. nafto silno moč proti imperialisirtu. Kadar spoanate, bootc «i z nstnl viad s roko v roki — v življenje in svobodo." Jimmie je pogledal Riisa. "Kaj ipravlit" je krfknil Kalenkin ratlo-vedno. '¿V• f'Jj' i;' ' "Imenitno! Ravno to je, «esar potrebujemo! Nihče ae ne more spotikstl Ob to. To je res. Tako delajo boljše viki". Rus se je bOlestno nasmehnil. "Tovariš, ali ne vel, da te uatrele kakor psa. ako najdejo ta letalk pri teWÍ Naa vse póstrele." "Zakaj?" -mm^ •*'*4 "Zato, k.Mf^ je boljieviškl". — čfuvaj sel-Pokali aamo tistim, ki jim saupaš. Skrij letake. Vaemi enega in ga zameti ln potem reci: To eem naM na cesti. Glej, glej^kaj pa je tot Hm, hm. tako se torej In.ljšcvttd vojakuje.^ s ksjzorjem! Óe je tako, zakaj smo mi tuksjT — Vidiš, tako reci! In ko vse rssdeMa, pridi zopet k meni ln dcfclŠ nekaj novega." Jimmie jevprlznal, da je to najboljši način protmgandc. Vzel je kakih dvajset letakov, jih svil in stlačil v notrsnjl lep svojega jopiča. Oblekel je težko vrhnjo srikujo ln nataknil rokavice. Skoraj ga je abita lelja. da bi podaril suknjo ln rokavice bolnetmu napol imtradane-niu in napol zmrsnjenemu boljleviku. Potapljal je Rusa po rsmi,$rokoš: "Le bres skibi so-drug*, vse rs »det ha ln stavka nekaj, da ne bo ssgtonj." '. • v ■ l^Sttti^msL 9 "Mane ne iadalf" je vsklttcnü Kalcnkin s strašno lnt<*ivnoatjo. "Nikdar - pa magari me kukajo živega!" • _ XXVI. .'"f Jimmie Higgina odkrijs svojo dalo. Jimmie je šel k večerji v vojaško jedilnica, Ko so stale pred njim polne sklede gorke, okusna jedi — se je spomnil napol imtrsdanega. mslega Rima. Trideset srebrnikov v lapo njegovega vojaškega jopiča ga je šgalo kakor šrjavica} hotel aa je obesiti kakor atarodavnl Judež, bi star i In hltlt». Zraven njega je sedel motorcikljist, ki je bil pred vojno unijaki polagalec cevi Spustil m je' s njim v razgovor In mol js Uiggineu pritrdil, da delava! morajo dohiti svoja dela aassj po vojni, ako na, bodo taka navili polHičarja v Ameriki, da kodo krvavi pot potili Ko sta aspnMala je-dllnh-o, je Jlnuale potegnil tovariša na stran Ia mu dejal skrivnostno: "Cnj, Imam nekaj m&i-ml vega *jj ' * , i. (Ml« Venček nuldk na- *T3hs5a sam mu HI j roman pravljic. (Poslovenil Fran Pogačnik.) Ponatis is Napreja, Uto 1820. Trije bratje. y nekem earstvu je livel car, Id je imel tri sinove. Ti mu reko: " Milosti j i vi gospodar - očka, blagoslovi nas, gremo na lov T' Oče jik blsgoslovi in oni se ra* idejo na razne strani Najmlajši gre in zaide. Prijezdi nš poljano. Tu leži poginul konj, okoli njega pa se je zbrala množica zve ri, ptic in golazni. ■Vsdlgne se sokol, poleti k ear jevieu, mu sede na ramo in reče: "Carjevič, razdeli nam konja!" Že dolgo leži tu, a mi se prepiramo in ga de znamo razdeliti." Carjevič skoči s konja in razdeli mrhovino. Zverem odloči ko sti, pticam meao, golazni kožo, i mravljam glavo. ,"Hvala ti, carjevimi" pravi so kol. Za to uslugo ae lahko izpre-minjaŠ v sokola in mravljo, kadar ti drago!" Carjevič udari ob zemljo, ae is-premeni v sokola, dvigne v zrak in poleti v deveto deželo. Od tte dežele je več ko polovica izginjalo v kristalno goro. Prileti naravnoet na dvor, se Sremeni v mladeidlf* in vorno stražo: "Ali me vssme vsi car v službo!" "Kdo bi ne vzel takegs junaka!" Stopi tedaj v carjevo slulbo in živi pri njem par tednov. Carična zaprosi očeta: "Moj gospodar-očka, dovoli, da grem (urjeviČem letat po kriatalni gori r Car dovoli. Onadva sedets na konja in odjezdita. Prijahata do kriatalne gore, kar akoČi pred nju zlata koza. Carjevič ae požene za njo, a kose ne dohiti'in se vrne. A glej, carične ne najde več! Napravi so v starčka, da ga n bilo mogoče sposnati, gre v grad in prosi carjs:. "Veličanstvo, najemi me za pastirja!" "Dobro, bodi pastir! Ako prileti troglavi zmaj, mu daj tri krave, ako lesteroglavi, mu daj leat krav in ako dvanajstCroglavi, mu odštej dvanajst krav!" Carjevič požene čredo čez hribe in doline. Zdajci prileti z je-zera troglavi zmaj: "Eh, carjevič, Česa si se lotil 1 Ko bi se moral junak boriti, pese Čredo! Sedaj pa mi izroči tri krave!" h"jA11 nebo preveč i Jaz pojem na dan račko, a ti zahteval tri krave! Niti ene ne dobil!" Zmaj se razsrdi in zgrabi mesto treh kar teet krav. Carjevič s^ hipoma izpremeni v sivega sokola odbije zmaju tri glave in čredo domov. "No, dedek," gs vprsšš ear, "ali je priletel troglavi zmgjf" Ali ai mu dal tri krave?"-"Ne, veličanstvo, niti ene Aam dal!" ■■ Drugi dan žene carjevič zopet na pašo. Z jezera prileti lesteroglavi zmaj in sahtevs lest glfol "Ej, požeruh! Jaz pojeni na dan račko, a ti bi rad leat krav! Ne dam nio!"HppflM Zmaj se razljuti in zgrabi mesto testih krav kar dvanajst. Carjevič ee izpremeni v sivega soko ls, se vrže na zmaja ln mu odbije llsst glsv. Ko prižene domov, gs csr vpraša: "Ali jo priletel lesteroglavi smajf Ali ti mnogo črede manj Imf" "Priletel, prilgtel, tods ničesar ni vsel!" Pozno zvečer se csrjevič izpre meni v mravljo slese skozi malo razpoko v kristalno goro. Tu je aedela carična. " Zdrs vat vuj!" jo posdravi ear javič. "Kako si prišla aemf" "Odnesel me je dvanajstero-glavi zmaj, Id živi na očetovem jeseru. V zmaju tiči akrinjiea, v skrinjici zajec, v njen račka, v ¡ki jajce, v jajcu zrno. |Ako o-M ješ jajce in dobiš smo, takoj ti je molno kristalno u<.n» rajtvaliti In mene rešiti** Carjevič aleae is gore, se zopet lapremenl v paatirja in požene Kar prileti dvanajajsraglavl smaj: "Nisi se polotil pravega deU! Namesto, da sa kat junak H<»rU. paseš Čredo t A ?ft«-daj ml odštej dvanajst krav!" ? Vevač bi bHof Jas ssm po-I jem vsak dan račko. JM |t| ne sslslill" Spopadeta sa in kmslu esrjevič dvanajsterpgUvegs zmaja, mu razpara trebuh in najde na drsni struui akHnjico. V njej je Ml zajec, r zajcu račka, v rački ajee, v jajcu srno. Csrjevič gs e, selgne in neee pepel h kriatalni gori Gora ae rszvali: Car ,»vič ot » Starec se zgane, zravna, zažvižga in le pribiti kot atrela .konj, /.emlja ae treee pod njegovimi nogami, is ušes in nozdrv mu Šviga plamen. Prhne in obetane pred mladeničem kakor okopan: "Ka velevaš t" Vanja slese konju v uho, pri drugem skoči ven in bil je junak, da nI mošno v pravljici povedsti, niti s peresom opisati. Sede na konja, upre roke v bok in zdirja kakor sokol naravnost do krasne Jelene. Zavihti se, mleti, a dveh vencev ne doseže. Zaleti ii^ zavihti se vnovič, poskoči, enega venca ne doaeže. Se bolj se zaleti in požene, kakor ogenj švigne mimo o-čl krasne Jelene, ae skloni in jo poljubi naravnoet na ustne. {¡^ "Kdo je, kdo jo!" Drži ga, lovi ga!" Prišel je in izginil. . Vrne ae na očetov grob in spu sti konja na polje, mm pa se po kloni do .zemlje in prosi roditelj skega nasveta. Starec mu -gvetu je in on se vrne domov, kakor da ni bil nikjer. Brata pripovedujeta, kje ata bila in kaj sta videla; on pa se dela, kakor da čujc o tem prvič. Drugi dan se sestanejo plemiči in dvorjani; bilo jih je toliko, da si jih komaj pregledal. Tudi sta rejša brata greata. Za njima jo ubere Vanja peš, skromno in tiho, kakor da ni on tisti, ki je Jeleno poljubil. Ko pride, sede v odda jen kot. ■t'ir Lijfcfrm-- Kraana Jelena je iskala Ženina, JioteU ga je v pokazati vsemu svetu, hotela mu je dati pol carstva, ženin se nI pokrfzal. Iščejo ga med plemiči in generali; vse pregledajo, a ni ga. Va nja pa gleda, se smehlja in čaka, da pride nevesta aama k njemu. Misli si: "Poljubil sem jo kot junak, sedaj naj me poljubi ona v preprostem kaftanu J i Zdajci ona vstane, pogleda bistro naokoli in pregleda vse. Ozre se in sposna svojega ženina. Takoj ga odvede s seboj in se z njim poroči. A on! Mili bože, kako umen In smel in kako lep je poatal! Kadar sede na konja, zaviha čepico in upre roki v bok, tedaj je kakor kralj, pravi kralj! Gledsš ga in ne moreš ai misliti, da je bil to ne-koč Vanja. 1 mu (Konec prihodnjič). m VAŠE KKJIGli ; mm Zajedalo!. Povest iz življenja slovenskih trpinov v Ameriki. Vessno. Stene s poštnino vred Vrlo poilčns knjiga, ki pove, kako deherin človek ponavlja v sebi rssvoj vseh svojih živalskih in divjaških prednikov. S slikami. Ve-zano. S poštnino vred $1.50. Oba knjigi» ki ee naročita obenem, za tri dolarje poštnine prosto. Naročila sprejema tajnik Književne matice S. N. P. J.: Frank Alc*. 2124 S. Crewford Ave., Chicago, IU. — Adv. vJLkfcp '"» v, t'' Brotherly Building k Loan Am. potrebuje sanesljivs sastopnike sa Pennsylvanljo; saslnlek je pre-eej velik. Toraj ako alulite aedaj manj kakor $160XX) na meaec, mi Vam hočemo rasjaaniti kako morete ¡svoj dohodek povsdigniti, ako pilete na: Brotherly Bldg. k Loan Ass., 848 Lawn St^ Pittsburgh, Pa.| (M*) .............................es DETROIT, MICHIGAN VABILO K PRVEMU VELIKEMU I?LETU (PIKNIKU) katerega priredi DRUŠTVO "LJUBLJANSKI VRH" ▼ nedeljo dna 26. junija, 1921, m C B. Tr*TRÍkari«TÍ farni to j. 11 milj b« D.ylnJr. R¿ Rojaki vsa ns plan v priljubljeno naravo, kjsr bo dovolj * ; pristine sabevs in najboljša vrste okrepčfla u kar vam jamči odbor. ,, KaUpoti Vzemite Stephenson karo, katero dobHe na Woodward i , ave. ta «eni milj Road, potem ae peljite do 101 milj «d. in tam vas < ; bode čakal pripravljeni «utomobif kateri ns popelje na liee BMSts. , ¡^hhmm i PESKY BED BUGS aisnlm Isleše navadne po sedem aadaljae ieaerseije stenic, šiavta^» Cms pa si ISešejo f tkJflSkdS j-