Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/]. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI MARIS
Stanovsko
glasilo UJU. - PoverieniStvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
ERNEST ŠUŠTERŠ1Č:
Nacionalna smer učiteljstva.
»Učitelji morajo biti kulturni in nacionalni voditelji v vasi. Žalostno ie, da se nahaja med učitelji toliko komunistov. Učitelji naj bi se brigali bolj za šolo. kakor za politiko.«
Ljuba Jovanovič.
Zakaj »politika postaje glavno, a ško-la sporedno«? (Besede ministra prosvete V. Vukičeviča). Radi tega v prvi vrsti, ker se dotičnim učiteljem hoče vidnega uspeha in večkrat tudi materialnih dobrin. Včasih so res stranke krive, če propada šolstvo, ker hočejo njihovi voditelji učiteljstvo vpreči v politične ojnice.
Takim voditeljem se ne sanja prav nič, kaj je šola in njena naloga, recte, kaj je tudi prva naloga učiteljeva. Ti politiki ne morejo razumeti, da ie šolstvo stvar, kj tvori eminenten del temelja v moderni državi, ki ga ni zlorabljati za politiko v vsakdanjem pomenu.
Stvar je čisto v redu: vojak bodi samo vojak, duhovnik v prvi vrsti duhovnik. a vzgojitelj in učitelj naj bi služil dvema gospodoma?
Nikjer pa ni zapisano, da se učitelj sploh ne sme pečati s politiko. O učitelj, le pridno študiraj razna znanstvena politična dela, o nastanku in o upravi držav itd. Pojasnjuj to ljudstvu in ga vzgajaj politično. Pridno čitaj razne časopise, a bodi pri tem budno na straži, da ne utone tvoj duh v lokalnih političnih zadevah in prepirih, ker baš ti tvorijo tisto plehko politiko, ki jo imata v mislih g. Vukičevič in Jovanovič. Ravno tu gre ponajvečkrat toliko energije v izgubo, da postane šola učitelju postranska stvar.
Poglejmo: ali se to izplača in če se je tej in oni osebi izplačalo; poglejmo, kaj pa ima mladina in država od takega delovanja?
Imamo res učitelje, ki niso po svojih zmožnostih prišli do mest, ki jih zavzemajo danes. A če pogledamo v njihov duševni laboratorij, vidimo vse pusto in prazno. Vse se vrši po šabloni, nikjer kakega napredka, inicijative, veselja do prave stvari — do vzgojnega in poučnega delovanja. Vse gre počasi, a sigurno navzdol!
Kako bi bilo tudi drugače mogoče tam, kjer se ie uporabljala energija redno in vedno v to. da ie gnala tuja mlinska kolesa. Človeška energija ni voda. ki služi lahko mnogim gospodarjem.
In če takega učitelja dvignejo politiki za komolec višje, je za šolstvo skoraj vedno malo uporabljiv — saj se mu je odtujil. Ker to čuti sam, postane največkrat škodljiv absolutist.
Da. njegovi lastni osebi se je »izplačalo«. a mladina in država imata od njegovega poklicnega delovanja — in ne samo radi potrate njegovih sil drugam — škodo, ker ie ovira pravemu napredku v šolstvu. Tudi njegova okolica, njegovi sodelavci, nimajo pravega veselja do dela. ker čutijo, da ni vse v redu, a često ie tudi užaljen čut pravice.
In prav to je tista bolestna rana pri pravih vzgojiteljih, ki je v stanu uničiti najfinejše tvorbe v njihovih dušah!
Včasih pa ga posnemajo drugi vzgojitelji in se udinjajo vsakdanji politiki — in šolski voz leze zaspano naprej. Ko ura odbije, tedaj se iim zgane veselje v prsih, oko zaiskri in energija se zbudi!
Stran z vsakdanjo politiko!
Delujmo v politiki, ki ima širše polje in obzorje, katere objekt ie naš jugoslovanski narod in naša nacionalna država. To delo te bo dvigalo, v tem delu boš rastel in v njem se ti razmahnejo krila v zavesti, da delaš za veliko našo skupno domovino, za njen procvit in silo!
To delo. prijatelj, pa ni bučno, ampak povsem mirno in tiho. a prinaša narodu in državi lepših blagoslovljenih plodov. In ko boš zazrl, kako hiti seme v klasje, tedaj boš vesel, če drugi opazijo tvoje delo — ali ne!
Dajte nam tihih mravelj, ki bodo gradile naš dom v miru. dajte nam tihih čebel, ki bodo nosile med v naš skupni čebelnjak, našemu jugoslovenskemu naraščaju v radost in korist, ki bodo dvigale v prvi vrsti šolstvo in prosveto naroda!
Izjava ministra prosvete g. St. Radiča o nalogah in pogledih državne prosvetne politike.
Novi minister prosvete g. St. Radič je podal novinarjem izjavo o prosvetni politiki,
ki jo prinašamo v celoti in originalu:
Kupujte knjige ki so izšle v založbi Učiteljske tiskarne!
LISTEK.
ANTON BEO:
Brezplodno premišljevanje.
(Pedagoški vodniki, avtoritete, kje ste?)
Predragi tovariši — bravci! Odkrito premišljevanje nai ne zadene nikogar kot žalitev, ker vsemogočnost in vsevednost ni z nami.
Dobil sem nalogo, da napišem predavanje.
Premišljujem cele ure in si belim glavo: Napišem 39 potrebnih tem. Pa kaj boš, ko je že vse to desetkrat pre-mleto in desetkrat zavrženo!
Še niti naslova ne veš tisti znameniti pedagoški knjigi, ki jo pozna mnogo odličnih reorganizatorjev najnovejše struje na polju vzgoje in pouka. Pravijo, da bo pri nas kmalu izšla. Si slišal o njej? Moj dragi — danes to ni aktualno! Uči kakor je učil tvoj prednik in hodi izven šole po njegovih preizkušenih stopnjah. Ti sicer tega ne razumeš, ker si mlad. Ko boš v letih, ti zašije spodobna zvezda, ki te bo vodila v srečno zasluženi pokoj.
Tista revna učenost, kar ti jo podajo v šoli kot bogato dediščino na pot in v užitek ob vsaki priliki, se izkaže
Popolno soglasje med radik. stranko glede prosvetne politike min. St. Radiča.
Naipre izvolite to naglasiti: Na konferenciji, koja je bila juče od 5 i po do 6 časova, ja sam g. Pašiču i dvojici radikalnih prvaka gg. Srškiču i Uzunoviču uzložio ukratko načela, kojih ču se držati kao ministar prosvete.
Depolitizacija prosvete.
Ja sam to naglasio ovako: Kazao sam prvo depolitizacija prosvete: depolitizirati ministarstvo prosvete od aktuelne stranačke politike i udahniti još više onu našu veliku nacionalni! i državnu politiku, koja je stvorila ovu državu.
Šolsko mladino je oprostiti političnega stran-karstva.
Ja ču imati ovo na umu: Školska raladež od najmlade pa sve do one brkate nije i nesme biti oružje ni stranke, ni vlade, i ja idem čak dalje: ni države. To je buduči narod, to je buduče vodstvo naroda, buduči možak naroda, i ne samo možak, intelekat, to je buduča svest naroda.
Pojm »prosveta« pri nas in drugje.
Naš izraz »prosveta« sadrži mnogo više u sebi nego engleski Education, nego francuski Instruction publique ili nemački Unterrichts-Ministerium.
Kaj morajo vsebovati šolski in prosvetni programi'
Prosvečen čovek je onaj kome su u skladu njegove intelektualne, moralne i fizičke sposobnosti. To je velika zadača. Naš narod imade kultura staru, i s toga gledišta je prosvečen prosve-tom. Nema tehničke civilizacije, i onda vrlo često mu fali, kao što znate, i higijenska civilizacija. Tehnika i higijena u jednu ruku. i onda istom u drugom redu klasične, literarne strane stvari. To je veliki pravac svili naših školskih programa.
Kaj vse mora znati otrok iz osnovne šole?
Naš deček več u pučkoj školi kad izade, mora imati jasan pogled da se svet do temelja promenio, mora imati jasnu spoznaju. šta je Nju-jork, gde su kuče pod zemljom, nad zemljom, gde je promet, šta je to aeroplan, automobil... On treba da zna da postoje tri velika moralna sveta: anglosaksonski, slavenski i indo-kitaiski. Englezi imaju tako snažan moral s obzirom na javno pravo: oni su uzor konstitucionalizma itd. Slavenski svet ima tako velika etička načela on voli, on je pun težnje, žedi za socialnom pravicom; indo-kitajski svet ima staru filozofiju bez praktične primene, i on se sad koleba izmedu anglo-saskog i slavenskog, ali kod njih u prvom redu moral premaša materijalizam.
Šola mora biti le posvetna.
Škola nije pravi izraz da je naša. hrvatska, srpska ili siovenačka. Današnja je škola ili svet-ska, ili ne znači ništa, i ne može biti sposobna za ovaj nov život, koji traži od nas sasvim druge sposobnosti.
Za prosveto se mora dobiti denar, kakor za vojaštvo!
Veli se: nema novaca. Za prosvetu mora biti novaca. kao i za vojsku i za odbranu.
Nadarjenost Srbov, Hrvatov In Slovencev.
Darovit narod imati, a neimati školstvo i dovoljno kompetentnih ljudi za te stvari, to je
jedan užas! Moram o tome jasno reči: Najdaro-vitiji su Srbi, ali i najlakoumniji, a što je daro-vitiji, obično je opasniji i nema moralnog ekvi-libra; Hrvat je manje darovit, ali ie več srede-niji; Slovenac je najsredeniji, samo ako nije kle-rikalac (buran smeh kod novinara), gde ga postavite. dobro če raditi. Kad uzmete Bugarina, još je manje darovit, ali je neizmerno solidan.
Centralistična direktiva za prosveto.
Pustimo Bugarina na stranu, ali mi sami po sebi Srbi, Hrvati i Slovenci s gledišta te školske prosvete sačinjavamo jedno tako savršenstvo, da onaj koji vodi računa o tim temeljnim odlikama našeg celokupnog naroda, mora doči do toga da napravimo školstvo, kakvo nam zbilja treba, i kome nema para. Zato vidite tu centralizam kakav je, jedna direktiva centralistička neče škoditi, nego če hiti blagotvorna, ali če morati voditi računa o tim potrebama.
Tehniški in gospodarski strokovnjaki pri pro-sveti.
Na koji način? Ja ču gledati da to učinim da imade ministar prosvete jednog stručnjaka, kad on putuje, on inspicira škole, mora odmah biti tu nekoga da kaže, kakve su s gledišta higijen-skog, šta je s proračunom, šta traži jedna škola, malo ili previše, rasipa li novac itd. Moramo po-stiči da škole budu s tehničkog i higijenskog gledišta uzor; ne da odgajamo gospodu, nego da ljudi vide, i to ne mora biti skupo, te kupaonice, svla-eionice, tako da život učinimo jeftinim i ugodnim. Tu mora biti jedan praktičan čovek. koji ide s ministrom.
Osebne inšpekcije ministra in zasliševanje učiteljstva in staršev.
Ja moram dobiti u kratko vreme pregled, i zato, ako me Bog poživi i dade mi zdravlje, jako ču malo biti u kabinetu, biču vani: neču držati političke zborove, drugi če držati, — nego konferencije: pozvaču profesore, učitelje, roditelje, slušati šta oni govore i žele i dati im malo inicijative, ne mnogo da ih ne zbunim. ne da im smetani.
Boj proti nepismenosti.
Mi smo u svetu još uvek poznati kao narod analiabeta. Pismenost više koristi nego sve naše pobede, kreditu i svemu. Ko ide u Ameriku i svet, pitaju ga: Koliko imate analfabeta?- Ja naravski odgovaram: Može se biti sa svima doktoratima analfabet. Ali to ne koristi, ti moraš znati citati ili pisati, i ja držim: briga za pismenost, za mene je prva zadača u školi i izvan škole. U tom je pogledu več čitav plan izradjen.
»Odelenje za narodno prosvečivanje«. o ministrstvu prosvete in boj proti analfabetizmu.
U mlnistarstvu prosvete ima danas jedan mrtav resor ili poluživ: za narodno prosvečivanje, gde ima idealista, ali ima i spekulanata. Ima ih najidealnijih, ali ima ih koji su došli da pare po-biru. Od toga treba napraviti odeljenje za širenje ne samo pismenosti; treba zadržati tamo one sjaine snage i nove probrati i učinki da se u svima školama, naročito u selu, organizuje poučava-nje ne odraslih analfabeta, — to je drugi sistem — nego dece koja bilo iz kojih razloga ne idu u školu; a ima ih jedna trečina koja u školu ne idu, to je 1U0.000 dece, koju moramo naučiti čitati i
kmalu kot beračija. Mnogi iščejo po vseh mogočih starih in novih, priznanih in neznanih, pedagoških in poljudnih knjigah in brošurah, da odkrijejo in najdejo to česar niso izgubili, a so prepričani. da bi bilo neizogibno potrebno pr1 vzgoji in pouku naše dece. Trudijo se i manjšim in večjim uspehom. Poskušajo na zaupanem cvetu našega naroda, f^ak je oficialen naslov današnjih dni naši mladini). Včasih je otrokom in učitelju v prid: drugič mladini v škodo, a učitelju dober nauk; včasih pa je obema strankama žalostna pesem.
Predragi tovariš — kako in kje bi začel? Drugi ničesar ne iščejo. Kar so slišali in deloma prebavili, to jim je več kot preveč. Z mirnim duhom in srcem gnjavijo našo mladino brezobzirno in ne stopijo s te poti niti za korak. In ponosni so na svoj naslov in svoje delo. Dostojanstveno sede na namišljenih lavorikah in prežvekujejo čas ter njega neizbežno, določeno pot.
Kje so možje — vzgojitelji in učitelji. da nam podajo v pisani besedi nekako enciklopedijo moderne pedagogike za vzgojo današnje dece, ki se gotovo razlikuje od sovrstnikov pred tremi desetletji?
V novi domovini smo! Naše duševno razpoloženje nai bi bilo usmerjeno
drugam. Naša duša naj bi bila drugoro-jena in vezala tri ločene, stoletja ograjene in nasilno razdeljene duše bratov, v mogočno, enotno jugoslovensko dušo. To vam je gigantsko delo desetletij. Kot učitelji smo k temu delu poklicani. Pot še ni izdelana. Sadove poskusov današnjih dni bomo ogledovali v bližnji bodočnosti.
človek napreduje. Ali koraka šola z napredkom časa? Uči šola otroka resnično za današnje življenje?
Pouk naj bo koncentričen, domoljuben, rokotvoren. delaven, zanimiv, nazoren itd. Tako se glase besede to stroga pravila pedagogov. Si vse preizkusil, drag} tovariš?
Kje ste izkušeni možje deset in desetletne šolske prakse, da nam pokažete preizkušeno pravo pot? Visoko nad glavo pravo luč vodnico, poklicani vojskovodje svete pedagoške vojske! Mislite vedno, da capljajo za vami nešteti ne-bogljenci, ki stopajo na prste in junaško stegujejo vratove, da zagledajo pravo luč.
Ker* je pa danes ta preslaba in pre-mnogokrat pomežikuje, mnogi izmed oddaljenih omagajo in hodijo brez potov. Ne štejte jim tega v zlo. vi vodniki! Kajti mnogo je poklicanih, še več ie nepoklicanih in malo izvoljenih.
V Pariz.
(Dalje.)
Pred Louvrom so krasni parki in nasadi, kjer je vmes velika množica raznih umetniških kipov.
Cerkev v Parizu ni ravno mnogo, toda krasne so in dobro obiskane. Kar odkrito povem, da je tam pobožnost zelo velika in tako prisrčna, da človeka prevzame ... Na stotine svečk gori na raznih stojalih v ta in oni namen. Vojnih spominov visi silno po stenah in v Mar-selju sem videl pod kipom Matere Božje obešenih dve vrsti vojaških odlikovanj, po zidu pa orožje. Svetovno znana je no-terdamska cerkev, ki je krasna in je ponos Parižanov. Cerkev Jezusovega srca stoji na griču, odkoder ie lep razgled. Cerkev ie sicer že dograjena, okolica pa še ne. ker je projekt precej velik in gre delo počasi od rok. Cerkev svete Magdalene je podobna starogrškim templjem in ni bila zidana prvotno kot cerkev, kasneje so jo izpremenili v svetišče.
Nočno življenje v Parizu tvori posebno poglavje. Po nemških šundroma-nih opisanih pikanterij ni prav za prav nikjer in vse javno življenje je mnogo bolj dostojno kakor drugod. Policija ima povsodi svoje prste vmes. Tako je n. pr. popolnoma izključeno priti v Casino de
pisati osnivajuči zimske tečajeve jedne za odrasle druge za tu decu. Svi ti učitelji za dobru nagra-du, o ferijama biče dvostruko nagradeni, morače raditi i naučiti tu decu citati i pisati. Treba orga-nizovati i tih 10.000 učitelja, ne kojoj partiji pri-padaju, nego kako posao vrše. Po tome eemo pro-sudivati, šta vredi učitelj za naš narod.
Pobijanje analtabetizma pri vojakih.
Po tom u vojsci. Nišam razgovarao s ministrom vojnim, ali je moj plan ovaj: dovesti učenje citati i pisati u vezu sa skračenjem voine službe. Ti Srbin naučičeš čirilicu za 2 meseca, latinicu za druga dva meseca, isto tako Hrvat i Slovenac, pa onda ideš kuči iz vojske. Čudesa če se dogoditi. Kad bude znao da če iči kuči, svojoj curi ili ženi, tome neče biti ništa teško, — i mi čemo postiči jedan kolosalan renome u svetu.
Vsa prosvetna društva in Sokol mora pobijati analfabctizem!
Naša sva prosvetna društva, ti sokoli, jugo-slovenski i hrvatski, neka se takmiče u tom poslu. Več je previše parade, to je krasno vežbati se, ali je vreme da uzmu na sebe brigu širiti pismenost za sada naročito u gradovima. Tih pisme-njaka gradskih imate negde 20, a negde 30 od sto,
—	a to ne može biti! Dačemo im jaku subvenciju. Imamo 60 do 70.000 Sokola, pa da nauči svako 5 do 6 ljudi čitati i pisati, kakve bi to cifre bile!
Zimski tečaji, kjer ni šol, da se pobija analiabe-tizem.
Kazao sam da jedna trečina dece ne idu u školu. To je i zato što nema zgrada. Tu sad do-lazi pitanje da mi uvodimo ne samo redovite male tečajeve, nego i redovite zimske škole u kučama seoskim. Onaj ko u selu nade kuču ili učitelja, jer učitelj može biti i seljak. dobije sme-sta materijal, toliko knjiga i neku nagradu za toga učitelja i neku malu oštetu za tu kuču. Treba taj narod da daje pola, a pola država, ali ne da se to nagrajuje, da se tu špekulira. To mora biti neka pripomoč. To mora biti u svakom selu od 10 do 15 kuča.
Srednješolci se morajo učiti rokodelstva.
Drugi je posao srednja škola: 80.000 daka,
—	pomislite, prijatelji, šta znači toliki broj ljudi! Kroz osam do deset godina i kroz 15, čak i 20 go-dina življenja u školi! Prvo to su mandarini. Ru-gamo se Kitajcima, što nose perčin, a mi imamo perčin! Tolike godine škole to znači biti dece-nijama odsečen od privrede. Pogledaimo samo, kako žive naši študenti, koliko je patnje ,i neskri-vene patnje Poslužitelji, to su naši daci. Toga nesme biti! Mesto da poslužuju, toga je sad ma-nje — ali treba da mi uvedemo — to neče lako iči — ali svaki srednjoškolac več u prva 4 razreda, mora izučiti jedan zanat. Kad vladari mo-raju jedan zanat izučiti, mora i demokracija!
Govoreno je: Bilo je u Grčkoj studenata, koji su pravili revolucije, bune, pa su ih morali zatvoriti. Da se to ne dogodi, da ne bude toga, valja svu tu mladež koja ide u školu. zaposliti, pola dana da ide u školu, ne tražeči da kod kuče. radi i prepisuje; ko radi šest sati, dosta ie. Koji od nas odraslih i koji ministar više radi? Treba im dati jedan zanat da ga nauče. Kad nauče zanat. iz njih mogu izači kvalifikovani radnici iz srednjih škola, koji če podizati danas-sutra naše fabrike. To je engleski sistem pre svega praksa. Englez zna napraviti lokomotivu, ne zna ie opisati, a Francus zna opisati, ali ne zna napraviti. Dakle treba uzeti engleski sistem, ne francuski ni ne-mački.
Češki sistem samouprave.
U tom pravcu sve škole valja spretnati za život uopšte. To je lakše reči nego učiniti, ali s tirne se mora početi, a da se uzmogne s tim stva-rima početi, potrebna je šira gradska samouprava. Gradske opštine moraju to učiniti. Mi čemo morati dati svima gradovima autonomije. kao i seoskim opštinama. Kad dobijemo sreske samouprave, onda kod celog sreza moramo stvoriti sistem, koji če biti kao u Ceškoj. Ono što su Čeci napravili, n.ije niko drugi učinio nego njihova sreska autonomija. Država je naimenovala načelnika, ali je sres izobrao svoga tajnika i vodi sve svoje stručne škole. Kad načine domačinsku školu, traže
od države da je pomaže. Kad je koji Čeh stvorio uslove za podizanje škole, imao je prava na dr-žavnu subvenciiu.
Naše univerze.
Dolaze sad na red univerziteti. Mi tu mo-/.emo učiniti temeljite reforme: kod svakog uni-verziteta strogo lučiti znanstveni rad. seminare. Ovo što se zove pravnički fakultet, ti dečki moraju iči na predavanja, na vežbe kod sudova, kao što ,idu študenti preparandisti u školu pučku da se vežbaju. Strahota je ovakav sistem formalnih ispita. To je potpun mandarinat. To ne može biti. Treba pre svega: sudačka, profesorska škola, leč-nička škola. Ono što je danas kod lečničke i teh-ničke škole, to je dobro. Mesto srednjevekovnog pojma: univerzitetski i akademski gradani, koji se tuku za akademske slobode. mora sve to da se uputi na privredu i praktički život.
Proti Orjuni, Srnao in političnemu strankarstvu učiteljstva.
Onda ovo što sam našao osnovano, promena velikih neče biti. Ja se moramo kružiti s Ijudima, koje dobro poznajem i koji če mi pomagati, inače me ne smeta niko, koje je stranke, apsolutno se za to ne brinem. Jedino u školi nesme biti dnevne politike! Učitelji, profesori ne mogu iči na javne i političke zborove, i onda mladež ne može biti ni u jednoj organizaciji, koja sebi arogira, prisvaja državne funkcije policije, kao Orjuna. Srnao! Ja ču još promisliti, i' ko bude u toj organizaciji, biče ¡sključen! 1 sa univerziteta! Svuda!
Ne sme biti organizacij, ki hočejo fizično nadomeščati državo!
Ne može biti u organizaciji, koja hoče fizički nadomeštavati državu, jer je to kontradikcija! On je s najplemenitijom namerom ušao u te organizacije. — ima tamo najidealnijih ljudi, — al on sam sebe odgaja za antidržavnog elementa, jer ne pri-znaje da smo mi tako iaka država da ne treba omladina da preuzima funkcije države. Ona če štititi ili progoniti frankovce ili radičevce, — premda je to danas nemoguče, — a to ie nezdrava misao! Onaj cilj koji imaju, najidealniji je, ali je pogrešan.
Jugosloven je državni pojm, ki ne obstoja.
Jugoslovenskog naroda u smislu, kako hoče Orjuna ili druga politička frakcija, nema. Postoji jugoslovenska, naša ideja, i postoji jedno duhovno jedinstvo u narodu, hvala Bogu, svuda. ali nema ljudi u narodu samom, seljak, radnik, trgovac, koji veli: ja sam Jugosloven! To je državni pojam, jer nas svet ne zove Jugoslovenima nego Srbima, Hrvatima i Slovencima. To je prvo realnost, to je zakon i Ustav, i treče to je medunarodna naša situacija. Mi smo medunarodno Srbi. Hrvati i Slovenci. To je svaki jedno od toga, a nije sve u isti mah.
Oni pišu: Narod je zaveden, masa koju zavodi Pašič, Radič, Korošec itd. Te zavedene mase, mi smo njezini spasitelji; ne valja šta hoče ona nego mi, i ono se mora nametnuti!
Kmet je bistvo naroda, on tvori državo, zato je suveren!
Čim dodemo na pojam da smo masa i nemarno naroda, onda je naše ujedinjenje anahro-nizam, onda naša država nema prava na opsta-nak. Onaj koji je državu stvorio, to je seljak srp-ski, hrvatski i slovenački, koji je drži porezom, mišicama itd., on je suveren. Ko toga suverena u najboljoj nameri ne priznaje, on ie apsolutista jedne i druge vrste, nije demokrat, i nijedna demokracija ne može praviti kompromis s idejama, koje su negacija narodne suverenosti.
In to dušo naroda se mora unesti tudi v prosveto!
Ja u ministarstvu prosvete. kao što sam rekao, hoču da radim ne samo s naslonom na radikalnu i seljačku stranku, a ja to mogu da zajedničku politiku sporazuma potpuno personifi-ciram i izvršim, nego itnam neizrecivu volju i odluku da se oslonim na čitav naš narod, staro, mlado, muško i žensko, kao što sam kazao:
Ja u ministarstvo prosvete ne unosim samo svoju dušu, — j ja imam dušu — ja unosim dušu i našega naroda, a on je ima, i ona če pobediti!
S. MROVLJE: „
Se o učiteljski izobrazbi.
\ zvezi naj bodo tudi izobraževalni tečaji (bodisi dramatski, glasbeni itd.). O važnosti teh znanosti bi bila vsaka beseda odveč. Specialno te tečaje bi lahko obiskovali tudi učiteljski kandidati. Od učitelja pričakujejo kulturna društva, da bodi igralec (režiser), pevec (pevo-vodja) itd., in ti tečaji bi ustrezali željam podeželskega ljudstva, ker ravno temu delu naroda je treba kulture, ker je treba v Drvi vrsti izobraževati kmetsko ljudstvo, ne vse sile izčrpavati pri inteligenci po mestih!
Isti razvoj se opaža tudi pri obrtno-nadaljevalnem šolstvu in v manjši meri tudi porastek trgovsko-gremijalnih šol. Treba bo zopet za to usposobljenih učiteljev !
Tečaji, ki bi uspostbljali učitelja za te šole, bi bili nujno potrebni! — Če se ne motim, je bil tak tečaj pred 4 leti (1. 1912. zadnji — Uredn.) in mi ga sedaj nestrpno pričakujemo!
Na sedežih višje pedagoške šole bi bila knjižnica, ki bi res vstrezala svojemu namenu. Vsebovala bi vse najnovejše pedagoške knjige, bodisi v češkem, nemškem ali drugem jeziku, katerih v našem jeziku tako pogrešamo. Množile bi se prestave, ki bi našle pri organizaciji založnika.
To bi bile naše želje poleg mnogih drugih, ki jih narekuje in bo narekoval čas za učitelje po usposobljenostnein izpitu za ljudske šole.
Preostane nam še glavno vprašanje» od česa smo se preveč oddaljili? To je izobrazba učiteljskega naraščaja!
Bodimo odkriti in priznajmo, da v tem vprašanju nismo opazili nikakega napredka.
Spominjam se, ko smo maturirali pred štirimi leti, je *bil govor že o razširjenju učiteljišča za V. lernik, a je še sedaj pri starem.
Kako bodo merodajni faktorji reorganizirali učiteljišča, ie zelo kočljivo vprašanje. Brezdvomno pa mora biti pri tem vprašanju soudeleženo v prvi vrsti izkušeno učiteljstvo.
Kakor pravi dopisnik v zadnjem »Učit. Tovarišu«, so ukinili v Nemčiji učiteljišča in za učitelje se pripravljajo abiturijenti srednjih šol v nadaljnih dveh letih, kar imenujejo v Češkoslovaški »Pedagoško akademijo«.
Eno je gotovo, če ne pride do druge reforme, da bo moralo učiteljišče se
razširiti še na V. in VI. letnik; sedanji 4 letniki ne ustrezajo več zahtevam in potrebam učiteljske izobrazbe.
Že za mojih let se je povdarjalo, da naj učiteljski kandidat v 4 letih pridobi samo teoretično znanje, v nadaljnih letih naj bo pa pouk usmerjen na metodiko in samo ob sebi umevno — na pedagogiko in prakso.
Nadaljni 2 oziroma 3 leta bi odgovarjala sedanji višji pedagoški šoli, ki naj bi bila po značaju enaka univerzi d- kat.). Absolventi te šole. ki bi dokazali svojo sposobnost, bi bili nastavljeni na učiteljiščih, saj so izšli iz osnovne šole za katero bi usposabljali.
S svojo prakso in študijami bi imeli zmožnejši prosto pot. da poučujejo tudi na višji pedagoški šoli.
Tok časa in izkušenj bi izboljšal učne načrte na vseh teh navedenih šolah.
Tako bi bilo rešeno vprašanje pomanjkanja sposobnih moči za te šole in učni načrt bi ustrezal vedno izpopolnjen modernemu času v katerem živimo.
Tako bi bilo tudi sanirano finančno vprašanje učitelja.
Vprašanje, kako izpopolniti učiteljsko izobrazbo, naj tangira nas vseh. Treba je, da stavimo temo: »Učiteljska pred- in n a d a 1 j n a izobrazba« na vseh zborovanjih učiteljskih društev na dnevni red. da se sliši mnenje vseh učiteljev, tako naj se izkristalizirajo smernice. Referenti bi poslali svoje predloge dvo ali večč lanskemu odseku ali referentu, ki bi predaval na prihodnji učiteljski skupščini in 'kongresu, kjer bi slišali mnenja tovarišev iz ostalih pokrajin.
Pri tem vprašanju je treba sodelovanja vseh — prav vseh!
Prihodnje leto podamo že lahko smernice v obliki resolucije na pristojno mesto, ki bo gotovo upoštevalo naše želje.
T o v a r i š i (i c e)! Pomagajmo si sami, da ne bomo zaostali in dvignimo ugled učitelja na ono stopnjo, ki jo zasluži, najsibo v materialnem, pravnem ali kulturnem o žiru!
(Konec.)
H. VAUDA:
Par opomb k novopredpisa oi oceni učencev.
PODPIRAJTE PROSVETNI SKLAD!
Do leta 1921. smo v vseh šolah imeli uvedeno redovanje učencev glasom § 87. dokončnega šolskega in učnega reda s petimi redi. Dne 13. aprila 1921 je poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani odredilo redovanje po štirih redih in s tem torej reduciralo prvotno lestvo redov za eno stopnjo. S to od-
redbo so za rede v »vedenju« izšli novi izrazi. Za pridnost so bili prevzeti isti izrazi, kakor so bili že prej določeni za napredek. Ta enakost redov za napredek in marljivost za zadnje ni bila primerna. Tudi je izpadel 4. red, t. j. oni v napredku nato marsikje zelo pogrešani »komaj zadostno«. Glede zunanje oblike
Pariš, ki je največji variete celo gostom-režiserjem inozemskih gledališč za kulise, ker tega policija ne dovoli. Po raznih varijetejih se predstavljajo razne scene, kjer nastopajo lepe ženske v trikojih, kar je za esteta slednjič tudi estetsko. Seveda pa ne manjka tudi sumljivih beznic, kakor pri nas tudi ne in kadar so ljudje pijani izgubijo pamet, pa naj bo to že sredi Pariza, ali pa na kakem kmečkem žegnanju — v bistvu pridemo povsod na isti račun. Razgrajačev, kakršnih smo vajeni pri nas, v Parizu ni. »Krokarji« morajo poiskati čisto svoje privatne prostore, če hočejo priti na svoi račun, kajti opolnoči pomečejo brez par-dona vse goste na cesto. Takrat preneha tudi tramvajski promet in podzemska železnica. Ob pol eni uri pa dovažajo po tramvajskih relzah lokomotive od kolodvora ogromno množino živil na trž-^ nico, kjer se začne promet že ob dveh zjutraj.
Na Eifelovem stolpu pregledamo ogromnost Pariza. Veličasten je pogled na morje hiš in palač z lepimi zelenimi oazami vmes. Z daljnogledom motriš gibanje milijonskega mesta in v mislih po-letiš v našo veliko Ljubljano, ki je hipoma ponižana na majhno provincijalno mestece, pa četudi ima tramvaj, 4 avto-takse in celo bar... Stolp je visok kakor Šmarna gora in gori se danes več ne hodi, ampak vozi po vzpenjači. Tudi v stolpu je opaziti podjetnost. V prvem
nadstropju je velik restavran, v drugem kavarna, prav na vrhu pa prodajajo razne spominke in okrepčiia. če te je volja čakati 5 minut, te karikist hitro karikira za 5 Fr.
Zopet smo po triurnem obisku na Eifelu prišli na sigurna zemeljska tla. To pot ne gremo k našemu Srbijancu na kosilo, ampak jo mahnemo v drugi restavran, ki je bliže. V prvo nadstropje gremo — zasedemo odkazani prostor. Človek ne potrebuje jelovnika, ampak kar čaka, da nosijo in nosijo. Potem odrineš 5 ali 6 frankov za celo pojedino, strežajki pa 10 p napitnine in se umakneš drugim, ki že čakajo na tvoj prostor. Kaditi v restavranih ni dovoljeno in zato je atmosfera v njih tudi veliko bolj znosna kakor po kranjskih oštarijah, kjer se včasih skozi dim komaj vidi.
Jedna marljiva, svestrana i vrlo plodna radenica — naša drugarica.
(Dalje.)
1. 110 igara za mladež; 2. ¿skrice iz svjetske književnosti; 3. Naša omladin-ska literatura; 4. Dječija psihologija današnjega vremena; 5. Iz moga albuma: psihološke fotografije: 6. Poljsko cveče: Narodne pripovedke iz Herceg-Bosne:
7. Meanderi: Knjiga kevicama; 8. Razgovor cviječa: narodne priče; 9. Intelektualni i moralni razvitak djeteta od G. Kompejzeja (prevod s franc.); 10. Kako bi valjalo urediti izložbu narodnih rado-va; 11. Naše kevice prilog psihologiji; 12. O preporodu hrvatske vezilačke industrije; 13. Hrvatska čitrna; 14. O raz-vitku tekstilne ornamentike u Hrvata i Srba; 15. Gradja za tehnološki rječnik ženskog ručnog rada; 16. O renesansi naše vezilačke umetnosti; 17. Katalog narodopisne zbirke trgovačko - obrtni-škog muzeja u Zagrebu (u više jezika); 18. Hrvatski narodni vezovi; 19. Narodno tehničko nazivlje; 20. Album srpskih vezova; 21. Katalog zemaljskog umjet-ničkog-obrtnog muzeja u Zagrebu (u više jezika); 22. Mali album hrvatskih vezova (za osnovne škole); 23. Hrvatske jelice: narodne priče; 24. Srpski narodni vez i tekstilna ornamentika. (Originalna monografija na osnovu istorij-skih dokumenata); 25. Mlada učiteljica, roman; 26. Hrvatski narodni vezovi; 27. Božičnice; 28. Srpkinja: njezin život i rodna umetnost do danas; 29. Zabutca ^ad. njezin kulturni razvitak i njezina na-za dobru djecu u slobodnoj Jugoslaviji; 30. Recenzije i prikazi; 31. Bijelo roblje (problem prostitucije). — 1. Erotische Einschläge in den Stickornamenten der Serben; 2. Das Hemd im Glauben und in den Sitten der Südslaven; 3. Eine Frauenschürze bei den Südslaven; 4. Der Web-
stuhl im Zauberglauben der Südslaven; 5. Handtuch und Goldtüchlein im Glauben, Brauch und Gewohnheitsrecht der Slaven; 6. Die Brautnacht im Glauben, Sitte, Brauch und Recht der Völker; 7. Die Nachgeburt im Glauben der Völker; 8. Fruchtbarkeitzauber; 9. Von den Muscheln und Schnecken; 10. Von der Niederkunft in Brauch und Glauben; 11. Erotik und Skatologie in der südslavi-schen Küche; 12. Das Guslarenlied; 13. Bei der Zauberin Hanuša Fatima, einer Zigeunerin aus Gorica; 14. Bei Hodscha's Zauberver Schreibungen; 15. Musik und Gesang bei den Südslaven. Sve su nove knjige izašle u Leipzigu, osim poslednje, koja je tiskana u Berlinu. Prošle godine sklopila je ugovor sa nemač. izdavačkom knjižarom u Drez-denu, da napiše kulturnu istoriju Južnih Slavena.
Mnogo radova ima v časopisima: »Školski vjesnik« (Sarajevo), »Napre-,dak« (Zagreb), »Hrvat, učitelj« (Zagreb), »Škola« (Osijek). »Školski odjek« (Novi Sad), »Školski list« (Sombor), »Novi va-spitač (Sr. Kar lovci), »Ženski svet« (Novi Sad), »Srpska Vezilja« (Vršac). »Srp. riječ« (Sarajevo), »Spomenak« (Panče-vo) itd., te »Frankfurter Zeit.«, te »Frauenzeitung«, »Drau«, »Slavonische Presse«, »Revue Slave«, »Revue des Deux Mondes«. »The Gypsy Lore« itd.
(Dalje prih.)
je bil izbacnjen istotako 4. red (nelična) ter v isto stopnjo pritegnjen bivši 5. red »nemarna« z novim izrazom »površna«.
Ob izidu te naredbe je marsikje završalo, to pa v prvi vrsti zaradi že navedenega, odpravljenega reda »komaj zadostno« v napredku. Bilo je res ne-zmiselno, v štiristopni oceni predzadnji red, n. pr. v pridnosti in napredku označiti z »zadostno«, torej z lepo pozitivno donečim izrazom, dočim bi predzadnja stopnja naj že bila pomanjkljivost, deloma že negativnost v uspehu. Skok od »zadostno« na »nezadostno« je prevelik; ta prehod je poprej dobro tvoril 4. red »nestanovitno« (v pridnosti) in »komaj zadostno« (v napredku). Tudi je reduciranje ocenjevalne lestve na štiri rede povzročilo v administrativnem oziru precej težkoč. n. pr.: imel si kot šolski upravitelj novopredpisane odpustnice in spričevala, pa ie prišel po duplikat odpustnice ali do zadnje šolsko spričevalo nekdanji učenec, morda že star možakar, ki je kot javni nameščenec ob prevedbi nujno rabil odpustnico, ker je sv°j° prvotno odpustnico izgubil itd. To je bilo »prijetno« delo, primerno v reduci-ranem smislu prenašati rede iz starih imenikov na sedanje odpustnice. Red »ena« je lahko mirno ostal »ena«. Tudi red »pet« (za šolsko spričevalo) je neodgovorno prevzel ulogo novega reda »štiri«. A z redi med »ena« in »pet« pa niso bile 'male težave. Marsikdo si je morda pomagal s tem, da je v takih slučajih uporabljal stare tiskovine šolskih
naznanil, ako je iste imel še v zalogi in ako si ie upal iste uporabljati kljub odrejeni uvedbi novih tiskovin. Zopet drugi si je morda pomagal na ta način, da je pri redovni lestvici naredil potrebne popravke oziroma opombe. V vsakem slučaju pa ie eden kakor drugi bil v zadregi in težavi.
Sčasoma smo se »hočeš, nočeš, moraš« — kakor pri vseh sličnih odrejenih »iznajdbah« sprijaznili s to šolarsko oceno. Dobili smo izkaze o šolskem napredku, odpustnice in spričevala, tiskanj z omenjeno ocenjevalno lestvo ter j>o isti sedai uradovali že čez štiri leta. Sedaj pa nenadoma, kakor »strela z jasnega neba«, udari med to naše delo nova odredba O. N. br. 49.024 z dne 5. septembra 1925 že s šolskim letom 1925./26. menda z namenom toliko hvaljenega »poenotenja« uvedlo novo oceno učencev na učiteljiščih, meščanskih in osnovnih šolah. Srednje šole so namreč dobile slični odlok že 24. avgusta t. 1. in seveda — kar velja ondi, morajo najmanj prenesti tudi osnovnošolski učitelji. Ali še več: Kar velja za zapadno-evropske. nam »naklonjene« države, to iz vračane naše naklonjenosti mora obveljati tudi v naši državi.
Ob tem odloku med nami ni več završalo. oziroma le malo. Spričo dežujo-čih sprememb, ki nas kot odloki in odredbe sedai obiskujejo, smo postali že nekam apatični, vendar ni na mestu, da molčimo popolnoma. (Dalje prih.)
Gibanje učiteljstva in prosvete v drugih državah.
pa le oni, ki so izrekli tozadevno željo, ali pa učitelji z večjim imetkom. — V po-štev so prišle tudi učiteljice, poročene z uradniki ali učitelji, ki so najmanj v VII. čin. razredu in imajo več kakor 10 službenih let ter pravico do pokojnine.
Iz Cehoslovaške.
E. Š.:
—čh_ Kandidature učiteljstva na češkem. Čehoslovaška delavska socialdemokratska stranka je kandidirala 21, socialistična 58, zemljedelniška 35, narodna demokratska 38 učiteljev. Na prvih mestih je bilo v celoti 15 učiteljev. — Več tisoč učiteljev ni strankarsko organiziranih, od tod mala navedena števila.
—čh Likvidacija Pedagoškega zavoda .1. A. Komensky. Radi te je pridobil ZUS del muzejskih zbirk, v celoti 502S komadov, in sicer iz oddelkov: »Učni pripomočki«, »Nravstvena vzgoja«, »Stavba in higiena šol«, »Veliki naši možje-učitelji«. Za definitivno instalacijo bo treba ca 30.000 Kč.
—čh Smernice ZUS deželnemu šolskemu svetu za učit. restrikcijo. V prvi vrsti so bili restringirani nekvalificiranci, dalje z rojstno 1. 1864. in starejši, mlajši
Iz Poljske.
—pol Za slovensko učiteljsko zvezo.
Glavna uprava Zveze poljskih učiteljev se je obrnila s posebnim pismom na Udruženje Jugoslovenskega Učiteljstva ter je pri tej priliki predlagala, naj bi se navezali čim ožji stiki med našimi in poljskimi učitelji, s čimer bi se mnogo doprineslo za izboljšanje kulturnih in političnih odnošajev med Poljsko in našo državo. Glavna uprava poljske učiteljske zveze je naše učiteljsko udruženje obenem obvestila, da je v Pragi in Sofiji, pa tudi v Moskvi, sprožila misel, naj bi se ustanovila Slovanska učiteljska zveza. Zaradi tega poziva tudi jugoslovenske učitelje, naj v tei akciji podpro svoje poljske tovariše.
Podmladek Rdečega Križa.
Dan Podmladka 1. decembra.
Po odredbi glavnega odbora priredi Podmladek R. K. svoj dan v celi državi. Kot dan Podmladka je določen 1. december, to je dan našega osvobojenja in u j e d i n j e n j a.
Ker je to prvi dan Podmladka, ki se proslavlja v naši državi, bodo tudi šole od svoje strani vse ukrenile, da čimbolje uspe ta manifestacija idej našega pokreta.
Na ta dan se pokaže, kaj je doslej storjeno na podlagi Podmladkovega programa in kaj se ima storiti v teku šolskega leta.
Poskrbelo se bo, da se na ta dan starši učencev čimbolje zainteresirajo za delo svoje dece v Podmladku.
Vsaka šola, zlasti z organiziranim Podmladkom, bo ta dan čim svečaneje proslavila:
1- s šolsko akademijo, na kateri se bo poročalo o delu Podmladka in pojasnil mladini pomen dneva in važnost organizacije Podmladka;
2. z manifestacijo (sprevodom) v večjih krajih, ako to dopuščajo krajevne prilike in vreme;
'3. s prireditvijo popoldanskih ali večernih koncertov in zabav za širše občinstvo, odnosno za starše.
Ako je v kakem kraju več šol, se bodo šolske akademije vfšile posamezno, a sprevod, koncert in zabava skupno.
Tudi šolska deca bo po svojih močeh prispevala, četudi z najmanjšim darom, bodisi v denarju ali v obleki ali s čim drugim v zmislu našega programa potrebnim tovarišem svojega razreda, svoje šole ali svojega kraja.
Ves ta dan bo v znamenju Rdečega križa, to je v znamenju milosrčnosti in dela za druge.
V Ljubljani, dne 24. nov. 1925.
Fran Gabršek.
Neodrešeno ozemlje in obmejno šolstvo.
—r Omiljenje protislovenske politike na Koroškem. Koroški deželni zbor jc razpravljal o nujnem predlogu socialno-demokratskega deželnega poslanca Zei-nitzerja, po katerem naj bi se za proučitev pritožb slovenskega prebivalstva Koroške o pravnih razmerah v jezikovno mešanih krajih Koroške in o šolskih razmerah imenovali dve komisiji iz deželnih poslancev, ki bi proučili vse ie pritožbe ter stavili deželnemu zboru predloge za odpravo nedostatkov. Ta nujni predlog je bil soglasno sprejet. V obeh komisijah, ki sta enakopravni odborom deželnega zbora, sta zastopana oba slovenska poslanca. Komisiji glede šolstva predseduje dež. glavar Schumi.
Splošne vesti.
— Imenovanje šefa prosvetnega oddelka velikega župana v Ljubljani. Dosedanji šef g. dr. P a v e 1 P e s t o t n i k je razrešen svoje dolžnosti. Kakor poročajo je imenovan za inšpektorja ministrstva prosvete in referenta velikega župana ljubljanske oblasti g. dr. Drago-t i n Lončar, prof. in predsednik Slovenske Matice v Ljubljani. — Dr. Drag. Lončar je znan med učiteljstvom po svoječasnih razpravah o šolski reformi, ki jih je priobčeval v »Učiteljskem
Tovarišu«. Razprave so izšle 1. 1908. kot ponatisk v posebni brošuri pod naslovom »Šolska reforma«. Spis temelji na najmodernejših principih šolske reforme in je še danes aktualen, ker bazirajo načela na temeljih najširše in najgloblje demokracije. Ker smo pred uveljavljenjem modernih načel prosvete v šolskem zakonu, želimo, da bi se tudi v praksi izvajala moderna stremljenja v šolstvu. Novi g. šef je lahko uverjen, da bo za temelje, ki jih je razvil v citiranem spisu, našel vedno mnogo razumevanja in opore tudi pri slovenskem učiteljstvu.
—	Laskave izjave g. ministra prosvete Si. Radiča pri posetu v Ljubljani o slovenskem šolstvu in učiteljstvu. Na shodu je g. minister podal sledečo izjavo: »Slovence se mora staviti za vzgled. Učiteljstvo imate dobro, celo o klerikalnih učiteljih so mi poročali, da so dobri. Vaše osnovne šole so najboljše v državi, ravno tako vaše srednje šole. Univerza se. kakor vidite, lepo razvija.« — Po shodu ie g. minister posetil več ljubljanskih šol, kjer so se mu na uraden poziv velikega župana predstavili učiteljski zbori. Nekemu šolskemu upravitelju je minister g. Radič izjavil: »Z e desetletja zasledujem razvoj slovenskega šolstva in sem spoznal, da so bili Slovenci vedno Čehi na jugu.«
—	Za 32-letno službeno dobo. »Jutranji list« piše v članku »Ministarstvo pro^svjete i dvanajstine«: »Nastavnici u svim pokrajinama osim u Hrvatskoj, Slavoniji i Srijemu imaju pravo na pen-ziju nakon 30 godina službe, dok u gornjim pokrajinama imaju to pravo nakon 35 godina, a učitelji nakon 32 godine. Ministar prosvjete predlaže, da bi nastavnici u Hrvatskoj i Slavoniji i Srijemu dobili ista prava kao i njihovi kolege u drugim pokrajinama, pošto imaju i iste dužnosti. U tom pogledu predložen je slijedeči amandman: »Stav 2. člana 72. zakona, u srednjim školama o pravu na penziju direktora i profesora, proteže se na cijelu zemlju.« — Kakor znano, je z zadnjimi dvanajstinami za leto 1925. v čl. 50. osporena 32-letna službena doba učiteljstva, ker ni učiteljstvo izrecno navedeno v tem členu. Opozarjamo tem potom Izvršni odbor UJU na gornje korake ministrsllva. posebno ker v gornjem predlogu ministrstva ni omenjeno osnovnošolsko učiteljstvo.
—	Disciplinarni senati za učiteljstvo. »Jutranji list« poroča, da je ministrstvo prosvete za finančni zakon o dvanajsti-nah stavilo sledeči predlog: »U pogledu činovničkog zakona u članu 169. izrično se navodi, da disciplinarne stvari spro-
#vode upravni sudovi. Kako te medjutim bilo regulirano kod velikog župana kar-nosno povjerenstvo za nastavnike osnovnih škola, to bi se donekle moglo dopustiti da nastavnici osnovnih škola u di-sciplinarnom postupku spadaju pod ta I^ovjerenstva, dok nastavnici srednjih škola na nikakav način ne mogu spadati pod te sudove i ta povjerenstva. Na njih je bio naredbenim putem 1923. godine protegnut zakon o karnosnoj odgovornosti službenika kod županijskih i kotar-skih oblasti iz 1886. godine. Taj se zakon više ne primjenjuje ni na političke činovnike. Zakon koji je donešen imao bi sada da vrijedi za nastavnike srednjih škola. To vrijedi za Hrvatska i Slavoniju. U zakon o srednjim školama u članu 66. govori se o disciplinarnom postupku za nastavnike u Srbiji i Crnoi Gori. U jed-nom jedinom sltfčaju govori se o disciplinarnom postupku u Dalmaciji i Sloveniji. A isto tako su oskudne odredbe u Bosni i Hercegovini. S toga ie predložen slijedeči amandman: »Član 85. zakona i član 12. o dvanaestinama za april-juli, kojim se tumači član 40. zakona o državnim činovnicima i ostalim službenicima gradjanskog reda u pogledu disciplinarne krivice, odnosi se i na nastavnike osnovnih i srednjih škola.«
—	Depolitizacija prosvete in učiteljstva v Sloveniji. E. Demetrovič piše v zagrebškem »Jutranjem listu« od 24. t- m. sledeče: »Mislim, ako je gospodin Radič izrekao apsolutnu istinu, da dja-štvo ne spada ni u Hanao ni u Srnao ni u Orjunu, onda to pogotovo vrijedi za nčiteljstvo i to za učiteljstvo u Sloveniji. Ako se je mogla provesti pod novom odlučnom upravom depolitizacija pošte u Sloveniji, tad se to može i mora provesti medju učiteljstvom. Za vremena izbora dolazilo ie u Sloveniji, a pogotovo u Štajerskoj, do sukoba izmedju či-tavih sela i učitelja, jer su sela zastupala
drugo političko mišljenje, a učitelj ostav-ljao škole i preko djece terorizirao roditelje za svoga kandidata. Bilo ie i sluča-jeva štrajkova. Kakva je to nastava, gdje nema harmonije izmedju škole, dje-teta i roditelja? Moderna nastava na-stoji približiti ova tri faktora, a pogotovo ie to važno na selu, kada se znade, da je velik dio seljaka još uvijek smatra svojim nepotrebnim teretom.«
—	Štetje službene dobe in naknadno izplačilo pripadajočih službenih prejemkov primorskim učiteljem-beguncem. V tej zadevi je podvzelo naše poverjeništvo akcijo, da se ustreže upravičenim zahtevam prizadetih tovarišev in tova-rišic. Na naš poziv se je odzvalo 17 naših članov in članic in poslalo potrebne podatke. Več članom smo morali njihove vloge vrniti v izpopolnitev in zaradi pomanjkanja dokumentov (odpustilnih dekretov). Nekateri člani takega dokaza niso mogli navesti, zato ne spadajo v predmetno akcijo, ki se tiče samo onega učiteljstva. ki ie bilo prisiljeno zapustiti svoje prejšnje službeno mesto v Italiji in tudi lahko predloži tak dokazil-ni dokument (nepotrditev v službi, zavrnjena opcija). Iz navedenih vzrokov se je zadeva nekoliko zakasnila. Sedaj pa je poverjeništvo izdelalo točen seznam s potrebnimi podatki in poslalo ves ta materijal s spremno vlogo potom g. ministra dr. Žerjava narodni skupščini, odboru za molbe in žalbe. G. minister je že svoječasno obljubil, da bo interveniral v tej zadevi ter smo uverjeni, da bo storil, kolikor je v njegovi moči, da se stvar ugodno reši za prizadete. O nadaljnem poteku zadeve bomo poročali.
—	Rodbinsko slavje. Dne 29. t. m. slavita v Vučji vasi v domačem krogu srebrno poroko tov. Fran Cvetko, sreski šolski nadzornik v Murski Soboti in njegova soproga tovarišica Alojzija roj. Freuensfeldova. Vrlima našima članoma kličemo: na mnoga leta!
—	Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani pošilja z ozirom na našo zadnjo pripombo glede prenočišč dopis, v katerem trdi, da je oddalo osebne prošnje za vse učiteljstvo vsem upraviteljem osnovnih in meščanskih šol. Pomotoma ie izostala le šola na Prulah in menda Cojzova cesta, ker urednik, ki ie tudi upravitelj, ni prejel okrožnice. Ko smo prejeli članek tov. Ceruta, smo se osebno obrnili do posameznih tovarišev in niti eden ni vedel povedati kaj o teh okrožnicah. V dolžnost smo si šteli to pripomniti k članku tov. Ceruta. da se ne bo v javnosti sodilo napačno o ljubljanskem učiteljstvu. S tem je za nas zadeva končana, ker naša pripomba ni vsebovala ničesar slabega in ničesar žaljivega in smo dovolj dokazali, da smo stremljenje zbora podpirali. — Uredništvo.
—	Nabiralci naročnikov »Zvončka« naj nam preostale izvode 1. .in 2. številke »Zvončka« nemudoma plačajo ali pa vrnejo, ker imamo mnogo povpraševanja po teh zvezkih, ki so nam pošli. Na naš poziv v zadnji številki »Učit. Tovariša« se ni oglasilo dovolj naročnikov za 1. številko »Zvončka«, zato ie ne bomo ponatisnili, ker bj bila predraga.
—	Otvoritev nove šole na Žvirčem pri Žužemberku. V nedeljo 15. t. m. je bila slovesna otvoritev novega šolskega poslopja na Žvirčem pri Hinjah. K slovesnosti se ie zbralo poleg uradne komisije skoro polnoštevilno učiteljstvo žu-žemberškega sodnega okraja, zastopniki občine in mnogo občinstva. Po maši so odšli vsi udeleženci pred novo šolo, kjer je sreski poglavar g. Dr. Svetek proglasil otvoritev šole, podal g. upraviteljici ključe in povabil vse občinstvo k ogledu. V lično okrašenem razredu so nato domači otroci podali nekaj dobro uspelih deklainacij, nakar se je predsednik kraj-nega šolskega sveta gosp. Plut zahvalil vsem. ki so kakorkoli pripomogli k lepi stavbi. Potem je sreski nadzornik tov. Matko v krasno zasnovanem govoru podal jasno sliko važnosti nove stavbe in se zahvalil domačinom za njih trud in požrtvovalnost. Vsi navzoči so nato za-
ARGUS ie "aš najboljši informacijski zavod
ARGUS 'ma v vseh mestih svoja poverjenike_
ARGUS daje informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjeti) In privatnikov ARGUS-ove informacije so vsikdar točne izčrpne
in hitre	_
ARGUS se "ahaja v Vuka Karadžiča ul. II. Beograd ARfillS.^ telefon je 6-25, a brzojavni naslov Argus
Najlepše mladinske knjige za Miklavževo darilo deci so v založbi Učiteljske tiskarne.
Obdarite deco s knjigami iz založbe Učiteljske tiskarne!
peli himno »Bože pravde«. Cerkveno blagoslovljenje šole je odpadlo, ker je hinjskj župnik v zadnjem hipu odpovedal sodelovanje v protest, ker žužember.ški dekan radi kazni ne sme več poučevati na šoli na Dvoru. Mašo ie imel zato po-lomski župnik, ki pa blagoslova ni smel izvršiti. — Stavba ie zelo lepa s prostorno, svetlo učno sobo in lepim, družinskim stanovanjem. Stoji na mali višini nad cesto in je tudi njeno vnanje lice z betonskim stopnjiščem spredaj nadvse krasno. Veljala ie 450.000 Din in bo stroške krila cela žužemberška občina, ki je zelo velika.
—	Uradniški zaostanki ¡n razlika na plači. Nedavno so nekateri listi objavili vest. da morajo vsi državni uradniki, ki imajo pravico na izplačilo kakih prejemkov, prijaviti te terjatve tekom treh mesecev, da ne zastarajo. Ker ta vest ni točna, ie razposlala delegacija ministrstva financ v Ljubljani okrožnico, v kateri opozarja, da se vse državne obveznosti, ki so nastale po 1. aprilu 1925, v okviru razpoložljivih sredstev izplačujejo iz kreditov tekočih proračunskih dvanajstin. dočim so se starejše terjatve prijavile v svrho otvoritve kredita po partiji 55. kot državne obveznosti iz
. prejšnjih let generalni direkciji državnega računovodstva. Ko ta otvori potrebni kredit, se likvidacija teh obveznosti postopoma izvrši. Vsled tega je vsaka naknadna prijava ali intervencija nepotrebna in bi izplačila tudi ne mogla pospešiti.
—	Učiteljski dom v Mariboru. Društveno vodstvo prosi ona učiteljska društva, ki še niso poravnala članarine za tekoče leto, da to v kratkem store. Ud-nina znaša 10 Din od vsakega člana. Dalje prosi predsedništva vseh učiteljskih društev mariborske oblasti za seznam članov, ki so plačali udnino za Učiteljski dom. Rabi ga, ker je treba voditi natančno evidenco darovalcev in plačujočih članov, da ne bode pozneje mogel druj štva izkoriščati kakšen »zastonjkar«.
—	Na prodaj ie več celih letnikov »Zvona« in »Planinskega V e s t-n i k a« ter tudi posameznih številk, potem nekaj posameznih številk »S 1 o -venskega Gl a s. n i k a» in Slovana«. Natančneje pri »Tovariševi« upravi.
—	Oglas. Po novem učnem načrtu so uvedena na naše osnovne in meščanske šole ročna dela kot obvezen predmet. za uspešnost poduka neizvežban učitelj gotovo ne more jamčiti, navodil in knjig pa nimamo. Iztaknil sem na Češkem 6 knjig z okoli 2000 predlogami za pouk deških ročnih del. Za razumevanje ni pogoi znanje češčine, zakaj slike nam povedo postop in vse kar je potrebno od začetka do izgotovitve posameznih predmetov. Qosp. ravnatelj Alojzij Novak je knjige pregledal, naročil za svojo šolo in jih vsakomur toplo priporoča. Kdor želi naročiti, nai to z dopisnico javi podpisanemu, ki bo naročila oskrbel naravnost od založništev na Češkem. Vseh šest del s predlogami stane okoli 450 Din. Naročila sprejemam do 1. decembra t. 1. Albin L a j o v e c,, ravnatelj.
—	Usposobijenostni izpiti za osnovne šole so se vršili pred izpraševalno komisijo v Mariboru pod predsedstvom g. ravnatelja Matije Pirca v času od 3. do 14. novembra. Izpit za osnovne šole so napravili: gg. Vidmar - Kvac, Pečarič Boris, Ferenčak Edo, Peunik Erna, Živ-ko Alojzij, Macarol Rudolf, Serajnik Zlatka, Vrabl Anton, Kotnik Franc, Štraus Milan, Rainer Dragica, Drofenik Štefanija, Štubel Miroslav, Puncer Marija, Schwarz Angela, Golež Albina. Ram-šak Marija, Povh Vaclav, Ocvirk Angela, Pertl Anica, Čonč Karolina, Karba Milica, Šetina-Kandus Marica, Vrečko Marija, Zupevc Slavko. Puhr Drago, Planine Gizela, Täufer Vida, Laznik Ce-lestina. Senica Anton, Kodrič Stanko, Tomažič Maks, Žigart Avgusta, Robnik Katarina, Vobovnik Elizabeta. Štukelj Vida, Šetinc Marija. Gorup Alfonz. Kos Marija, Scheithauer Ema (z odliko), Kocbek Alojzija (z odliko), Aleksič Terezija, Bezjak Marija, Roškar Milka, Kolnik Elizabeta. Janež Lucijan, Haupt-man Angela, Gorup Ljubomir, Miklavc Franjo, Podvršnik Anton, Bračič Olga, Nabergoj Danilo. Čepe Otilija (z odliko), Amalietti Viktorija, Kocuvan Milan, Strašek Mara. Farazin Lovro, Babič Lipče, Selak Kristina. Požar Hilda, Men-cej Franc, Tomovič Vlasta, Kralj Marija,
Cujnik Gabrijela, Mulej Vida (z odliko), Tičar Marija, Košutnik Silvester, Zidan-šek Mara, Konečnik Zmago, Seško Anton. — Dopolnilni izpit iz nacionalne skupine je napravila ga. Marija Bačič (Štrajher). Trije kandidati (kandidatinje) so bili reprobirani.
—	Usposobljenostni izpiti za osnovne in meščanske šole so se vršili pred izpraševalno komisijo v Ljubljani pod predsedstvom g. ravnatelja Antona Doklerjav času od 6.—16. novembra. Izpit za Ineščanske šole <2 sk) je napravila s. Justina Koncilja. Za osnovne šole so bili usposobljeni: gg. Benedi-čič Janko, Bizjan Franc, Bohinc Leopold, Bratok Rudolf, Čuk Ladislav, Dolinar Zdenko, Gerlanc Bogomil, Grom Milan, Jančigaj Stane, Justin Ciril, Petelin Albin, Puš Ludovik, Rihar Rafael, Rott Gotard, Stopar Ivan, Valjavec Franc, Vončina Josip, s- Aljančič Ana, Ambro-žič Roza. Andrejka Katarina. Benedičič Vida, Berce Ana, Berce Darinka, Bolha Roža. Brežnik Jožica, Čuk Zora, Dokler Bogdana, Faganel Miroslava, s. F a j -d i g a O 1 g a (z odliko). Fajdiga Vida, Gregorič Romana, Hočevar Karla, Ja-nežič Doroteja. Jeglič Ana (z odliko), Kavec Marija, Kavšek Franja. Kerrt perle Ljudmila, Kordiš Matilda, Kozjek Ana. s. Kuhar Elizabeta, Kune Marija. Kuželj Frančiška. Lapajne Erna, Lenče Ivana. Mazelj Matilda. Mežan - Gogala Irma, Mihelčič Hilda, Miklavčič Ema, Milavec Josipina, Pavčič Danica. Peterim Marija, Pirnat Terezija, s. Pestotnik Marija, Podboj Marija (z odliko), Pogačnik Vida. Puceli Ivana, Rajšp Magda, s. Sagadin Ivana. Sojar - Kaswinska Štefanija, Svetlič Ana. Šumer Marija, Šuligoj Elizabeta (z odliko), Schwickert Jerica. Šušteršič Frančiška in s- Toplak Antonija. Izpit iz srbohrvaščine za osnovno šolo ie napravil Tončič Franc. 3 kandidati so med izpitom odstopili, reprobiranih je bilo 8 kandidatovimi).
—	Darovi Jugoslovenski Matici. Na
poslovilnem večeru gdč. Jožice Premro-vove v Šmartnem na Pohorju, ob priliki njenega sprejema na višjo pedagoško šolo v Beogradu, so darovali v prid »Ju-goslovenske Matice« v Mariboru: gdč. Premrov Jožica 10 Din, Tite Ljubica 10 Din; gg.: Lešnik Jože 10 Din, Cvetko Iva 5 Din, Makuc Slavoi 10 Din, Jurič Dragotin 50 Din, Motalu Jurij 10 Din, Podoršnik Florijan 10 Din, Furman Maks 5 Din, obitelj Koren 10 Din in obitelj Vorša 10 Din. — Posnemajte te vrle in zavedne Pohorce!
PROSIMO POROČIL O PROSVETNIH DRUŠTVIH ITD.
—	V šolskem okraju Gornja Radgona: Apače, Sv. Duh, Sv. Jurij ob Ščav-nici, Lokavec, Ščavnica.
—	V šolskem okraju Kamnik; Blagovica. Brdo, Čemšenik. Domžale, Golo, Gozd, Jarše pri Domžalah, Krtina, Mot-nik, Peče. Sela. Skaručna, Špitalič, Sv. Trojica, Vranja, Vrhpolje, Zlatopolje, Češnjice, Št. Ožbalt. Mekinje.
Ostale šole, ki nam še niso poslale seznama in od katerih še želimo podatkov, priobčimo v prihodnji številki. Po-služite se frankirane dopisnice, ki je priložena ceniku!
Zopet izpremembe ...
—	Upokojitev šolskih nadzornikov na Hrvatskem. Vršilec velikožupanskih poslov v Zagrebu ie prejel od prosvetnega ministra Radiča brzojavko, da naj se do nadaljnega rešijo službenih poslov na prosvetnem odseku zagrebške oblasti šolski nadzorniki: dr. Branko Tkalčič, Milan Štimac in Ambrož Pestiček.
—	Premeščen je odličen član Jugo-slov. Sok. Sav. tov. B o g u n o v i č iz Zagreba v Skoplje.
—	V karlovški oblasti je odstavljen oblastni inšpektor g. Srnic. Baje se isto zgodi v Splitu.
Naša gospodarska organizacija.
GOSPODARSKI PROGRAM UČITELJSKEGA KONVIKTA.
Trgovce in tvorničarje opozarjamo, da U. K. posreduje pri dobavah vseh šolskih in zasebnih potrebščin proti malenkostni odškodnini v društvene namene. Ponudbe je priglasiti na »Dru-
štvo za zgradbo Učiteljskega konvikta s sedežem v Cerkljhh pri Kranju. Janko Štefe,	Josip Lapajne,
tajnik.	predsednik.
PRVE SMREKE za Učiteljski konvikt so padle. Dal Bog, jih še stotero!	Lapajne-Vidic.
—g Učiteljski dom v Mariboru. D a -rila: Učenci osnovne šole v Št. Vidu pri Ptuju za urnike Kolinske tovarne 'v Ljubljani 41.75 Din; učiteljstvo deške meščanske šole v Mariboru namesto venca na grob rajnega Martina Vodenika, šolskega upravitelja v Mariboru 120 Din; Josip Purkart, šolski upravitelj v Št. Ilju pod Turjakom, ob Martinekovem godu kot Vodenikov kamenček U. D. 1 obveznico 7% državnega posojila a 100 Din (IX. 1922); Poldi Baudekova, učiteljica na Vinici, v spomin tov. M. Vodenika 10 Din; Simon Vodenik, učitelj v pok. v Mariboru, namesto šopka na grob umrlega železniškega uradnika Dragotina Čeha 50 Din. Za spominsko ploščo U. D. (Martin Vodenik): deška osnovna šola IV. v Mariboru 80 Din; Molan Marija, učiteljica na Pobrežju 10 Din; otroški vrtec III. v Mariboru 20 Din. — Nekatere mariborske šole se še niso odzvale vabilu k prispevku za spominsko ploščo Martinu Vodeniku; prosim, da to store naknadno, da bo znesek 1000 Din poln. — Vsem darovalcem iskrena zahvala ! — M. Kožuh, blagajnik.
—g Dohodki brez stroškov v prid Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani.
1.	K os m os — »učilo za mehaniko, akustiko in nauk o toploti«, ponazoruje s 675 poizkusi vse pojave od najenostavnejšega do najkom-pliciranejšega prirodnega zakona oziroma njegove uporabe na raznih strojih in instrumentih. Cena 46 M.
2.	K o s m o s učilo za elektrotehniko vsebuje 36 raznih delov in omogoča s 365 poizkusi ponazoritev slehernega delovanja magnetičnih in električnih sil in njih uporabo na vseh obstoječih iznajdbah (brzojaviš lahko iz sobe v sobo, dinamo, transformator, kratek stik, brezžični brzojav, telefon i. dr.) Cena 26 M.
3.	Kos m os — učilo za opti-k o ponazoruje z 280 poizkusi vse svetlobne pojave (projekcijski aparat, mikroskop, daljnogled, periskop, spektroskop, kaleidoskop. fotografijo i. dr.) Cena 22 M.
Vsa učila nadomeščajo nad 1200 dragih aparatov. Konviktu je tvrdka dovolila najnižjo ceno. za posredovanje pa še 20% provizije.
4.	K m e t i j s k a družba j e izjemoma dovolila po Konviktu naročenim učilom (brez trokarjev, požiralniko-vih cevi ne bi smela biti nobena kmečka šola) tovarniške cene, ki jih izkazuje v »Kmetovalcu« in še 10% popusta.
5.	Šolska lekarna je najpotrebnejše učilo za zdravstvo in varstvo šolske mladine. Stane le 350 Din, dočim bi samo medikamenti brez omare v javni prodaji veljali nad 400 Din.
6.	Dobavo smrek prevzemamo za »Bohlonej« brez popusta.
Vsa navedena učila se lahko razmnože tudi izven šole. Dijakom srednjih in meščanskih šol omogoča »Kosmos« lastno eksperimentiranje, opazovanje, sestavljanje in uporabo prirodnih sil. Proč z igračami!
Šolsko lekarno uvedite v hišo slehernega razumnika!
Zemljevidov kamniškega okrožja in planin imamo v zalogi še več tiso-čev. Cena 7.50 Din vendar ni previsoka
za šestnajstkratni tisk tako lepega dela našega tovariša Dimnika.
Manufaktura Ivana Kosa, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 23 — Šiška, Celovška cesta št. 2 — Srednja vas, Gorenjsko — dovoljuje našim članom' 6% popusta, in sicer pripade 3% stranki takoj pri nakupu. 3% pa se ob mesečnem obračunu izplača Konviktu. — Svoji k svojim!
Naslov za naročila: Učiteljski konvikt v Cerkljah Pri Kranju.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih drufitev v Sloveniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRA.) SLOVENJGRADEC zboruje glasom društvenega sklepa v ponedeljek, dne 7. decembra t. 1. ob 9. uri v Slovenj-gradcu po običajnem vzporedu. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Udeležba je obvezna. Na polnoštevilno snidenje vabi predsednik.
= SLOVENJEBISTR1ŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto 5. decembra 1925 v Slovenski Bistrici ob 10. uri v dekliški šoli po sledečem vzporedu: Zapisnik, dopisi, stanovske in društvene zadeve, predavanje gosp. A. Osterca »O mednarodnem pedagoškem kongresu v Heidelbergu«. Slučajnosti
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARENBERŠKI OKRAJ zboruje v četrtek 3. decembra 1925 v Vuhredu v šoli s sledečim sporedom: 1. Zapisnik. 2. Društvene in stanovske zadeve. 3. »Deška ročna dela v osnovni šoli« (predava tov. ravnatelj Humek). 4. Slučajnosti. Tovariši in tovarišice, ki še za tekoče leto niso poravnali članarine, naj to sigurno store do zborovanja. Udeležba je za vse člane stanovska dolžnost. Odsotnost ie opravičiti. — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ zboruje v ponedeljek 7. decembra 1925 ob pol 11. uri v ormoški okoliški šoli po nastopnem sporedu; 1. Izročitev častnih diplom tovarišema: predsedniku Josipu Rajšpu in ravnatelju Antonu Kosiju. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. 3. Dopisi. 4. Predavanje tovariša Adolfa Rosine: T. G. Masaryk; ob njegovi 75-letnici. 5. Predavanje tovariša Ljudevita Belšaka: Iz Italije v domovino. 6. Blagajnikov proračun za leto 1926. 7. Slučajnosti. Pridite vsi! — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 5. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v »Mladiki« s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poslovnik obrambnega odseka (poroča tov. M. Majcen). 4. Dubro-vačka književnost (predava tov. D. Še-stan). 5. Slučajnosti, želje in predlogi. Da se snidemo vsi pričakuje odbor.
( Radi Izborite kvalitete Vam prlporo» iamo nabaviti si za jesen in zimo
KARO" čevlje
(>»
Lastne delavnice.
Cene solidne.
(L
MARIBOR
KoroSka cesta 19
J
Le najbolje je najceneje
)
PRIMERNO DARILO ZA MIKLAVŽA
JE LIČNO VEZAN ZVONČEK
*
Tovarišice in tovariši, spomnite na to starše prihodnje dni in priporočajte nakup našega mladinskega lista. Uprava ima se na zalogi sledeče letnike: 1919, 1920, 1921, 1923, 1924,
in 1925. *
CENA VEZANIM LETNIKOM ¿45 DIN