Izhaja vsako soboto zjutraj. Vsaka, druga številka ima poučno zabavno ilustrira-rano prilogo „Družinski prijatelj
Uredništvo „Zarje“ je v Trstu, Viadei Kiibbri 2 Tja je treba nasloviti vso rokopise, ki naj so objavijo v listu ali pa v pr -logi. Rokopisi se no vračajo, nefrankirana pisma se no sprejemajo. V nujnih slu ajih so je posluževali telefona tiskarno štev. bo'.
Upravništvo „Zarje" je v Trstu, \ ia dei Fabbri št Sprejema naročnino, inserat» in reklamacije. Naročnina „Zarje s pri logo je za vso leto naprej po poš;i K. 6. —, za pol leta K. 'b —. Posamezne številke po f> v.
Cena inseratom je 10 vinarjev za enostopno pet t vrsto Pri večkratnem objavljenju primeren popust Poštno - hranilni enega računa štev. tiU.JO.
Kral ev mor v fizbeni.
M/
Svobodomiselni nauki, da ni Boga, r.e višje oblasti, nenravne odgovornosti, so obrodili minolo soboto v glavnem mestu male portugalske države grozen sad. Zarotniki anarhisti so umorili na javni ulici portugalsl« ga kralja Karola I in njegovega najstarejšega sina prestolonaslednika Ludovika Filipa ter ranili mlajšega princa Emanu la. 0 tem zločinu, ki ga obsoja ves kulturni svet, podajemo čitateljem te-le podatke.
Kako se je izvršil umor?
Kralj Karol in kraljica Amalija sta se vračala v soboto dne 1. febr. pepoldne s svojima dvema sinovoma v odprtem vozu iz vile Vicioze v Lizbono proti svoji palači. V vozu sta sedela na eni strani kralj in kraljica, na drugi prestolonaslednik in mlajši princ. Ko je zavil voz iz Trgovskega trga na Arzenalsko cesto (bilo je ob 5. uri in 10 -minut zvečer), je skočilo proti vozu več mož oboroženih s kratkimi petcevnimi repetirnimi puškami, ki so jih držah prej skrite pod suknjami. V trenotku so začeli hitro streljati na kraljevo družino. Vsak napadalec je izstrelil pet patron. Kralja Karola so zadele tri kroglje; ena v tilnik, ena v pl če in ena v vrat, ki je prebila glavno žilo. Prestolonaslednika so zadele tri kroglje v glavo. Drug. kraljev sin je bil nekoliko zadet v roko in čeljusti Komaj so počili prvi st eli, se je pogumno dvignila kraljica Amalija, da bi s svojim lastnim telesom branila sinova pred puškami zločincev. — Kralj je Lil takoj mrtev. Njegovo truplo so prenesli v arzenal. Mrtvega kralja sta spremljala v arzenal kraljica vdova in mlajši ranjeni sin. Prestolonaslednik je še nekaj časal dihal, a je, prenesen v arzenal, umrl. Kraljevo truplo je bilo vso krvavo.
Koj po umoru.
Ob napadu je kočijaž naglo pognal konje, a bil tudi sam ranjen. Gardni častnik, ki je spremljal voz, je začel streljati in takoj usmrtil enega morilca, policisti so ustrelili še tri napadalce. Sodijo, da se jo napada udeležilo okoli 20 oseb. Po napadu je vse bežalo. Priletelo je vojaštvo in zasedlo vse dohode ter stražilo do pozne noči trg, kjer se je izvršil umor. Zaprli so vsakega, ki se je nahajal v bližii i napada. Aretira: ih je bilo okoli 300 oseb. Minist:’! so prepovedali vse shode, ker so se bali,
L ISTEK
s i ust.
Iz življenja delavcev. Spisal Yr. R. (Dalje.)
In čudno, tudi Berta ni bila taka kakor tedaj, ko je prišla. Vedno manj je gavorila z njo, nekaj kakor prikrita nevolj i je bilo v njenih besedah. Tem bolj se je oklepala Francelja. V lepih nedeljskih večerih, ki so pr. šli pomladi, ga je ljubeznivo zaprosila, naj gre z njo na izprehod. In on je navadno izpolnil njeno prošnjo.
„Mamica — saj kmalu prideva. In če se zapozniva, vam ni treba skrbeti! “ Tako se je poslavljal in odšel z Berto.
In tihe, samotne ure so potekale druga za drugo; zunaj je bil nemara lep večer, ves jasen in miren, ljudje so se izprehajali po drevoreddi pod zelenečimi kostanji, v katerih je šumelo in šepetalo. . . Tudi Francelj z Berto je bil nemara m d temi ljudmi, ves srečen in vesel, nobene žalobne misli ni bilo v njegovi duši, nobenega žalnega spomina, niti ne na samotno in zapuščeno materino srce. . .
Berta je ljubila cvetje. Dogodilo se je neke nedelje, da je prinesla prve nagelje domov in jih d-la v vazo na mizi.
Toda slepa mati tega ni videla nikdo ji in ničesar povedal, z roko je zadela v vazo, ki je
da se ne proglasi republika. Enake varnostne odredbe so ukrenili po deželi.
Policijskega svarila niso naznanili kralju.
Istega d e malo pred umorom je naznanil službujoči policijski častnik višjemu dvornemu maršalu, da preti nevarnost in naj vsled tega ne pusti kraljeve rodbine iz vile Vicioze v mesto. Di7or ni maršal pa ni hotel tega naznaniti kralju, ker si je mislil, da so on in njegova družina že dovolj potrti vsled zadnjih političnih dogodkov in bi jih znala ta vest preveč vzn miriti. Pravijo, da se je maršal iz obupa sam usmrtil, ko je videl, kaj je prišlo vsled njego ;e zanič mosti.
Morilci.
Pravih kraljevih morilcev je menda šest; med njimi je znani španski anarhist Cordoba. Glavni morilec kraljev je ubit. Star je 30 let in je svobodc-mis lni brezverski učitelj. Piše se Manuel Buica. Služil je svojčas v 7. konjeniškem polku, potem pa postal Ijudskošolki učitelj in služboval < sem let na deželi. Zadnji čas ie bil učitelj v Lizboni- — Namer morilcev je bil umoriti tudi princa Emanuela, ter v splošni zmešnjavi postaviti na mesto portugalskega kraljestva republiko. V zamto j ■ bil menda vpleten tudi del vojaštva.
Lizbona po napadu.
Po napadu je izgledalo mesto, kakor da bi bili umrli vsi prebivalci. Zaprli so vse trgovione, kavarne, gostilne. Po mestu je patruliralo vojaštvo.
Kraljica Amalija.
Pri napadu se je držala kraljica—Amalija po» gumno in s svojim lastnim telesom branila sinova. Po napadu je pa od groze omedlela. Zavedla se je še le čez eno uro. Pri mrtvem soprogu in sinu je prebdela vso noč. V nedeljo so jo pa spravili v postelj. Obolela je na živcih. Tresla jo je huda mrzlica. Govorila je zmedeno. Zdravniki so v skrbeh zanjo.
Umorjeni kralj.
Karol I., vojvoda saški, se je poro lil dne 28. septembra 1863, ni še torej izpolnil 45let. Bil je najstarejši sin kralja Ludovika I. in kraljice Pije. Oženil se je 22. maja 1886. s princezinjo Amalijo, hčerjo grofa Pariškega. Iz tega zakona je imel dva sinova: sedaj mnorjeni prestolonaslednik Ludovik Filip se je porodil 21. marca 1887, mlajši princ
padla na tla in se razbila in nageljni so se nemara zmočili in umazali. Prihitela je Berta, in ko je zagledala svoje pomandrano cvetje in razbito vazo na tleh, je zajokala strašno in krčevito, kakor otrok, ki se mu je zlomila krasna igračica. Mati se je vstrašila, prišel je Francelj in tolažil Berto in opravičeval mater, a Berta je jokal i še dolgo. . . dolgo. —
Poslej Berta ni več govorila prijazno z materjo.
Tudi Francelj je postajal osoren, kakor ni bil nikoli prej. Nemirno, težko živ,jenje je nastopilo zanjo, polno žalosti in joka.
Nekoč je prisedel Francelj k njej, ko Berte ni bilo doma. Nekako nezaupljivo je govoril in prikrit nemir je bil v njegovih besedah.
„Glejte, mati, stanovanje je pretesno za vse tri,“ je dejal, „Berta ni več zadovoljna — najmem vam sobico pri kateri vaših prijateljic, plačeval bom vsak mesec. . . "
V zad egi je umolknil.
Ona je zaihtela, ko je slišala te besede.
„Čemu jočete, mati ? Bolje bo za vas in za naju“. Vsak dan vas pridem obiskat. Brez skrbi in v miru boste žive’i! . . . “
„Francelj . . . moj sin! “ je iz pregovorila med solzami, več ni mogla. . . —
Teden pozneje je imela svoje stanovanje o podstrešni sobici svoje prijateljice Marijane, ki je revna in uboga živela ob mali pokojnini po umrlem možu. . .
Začetkoma jo je prišel France'j večkrat ob
Emanuel pa 15. nov. 1889. Po svojih stariših je bil umorjeni kralj v bližnjem sorodstvu z našo cesarsko družino. Zasedel je bil prestol po smrti svojega očeta Ludovika 1. dne 19. oktobra 1889. Za časa njegovega vladnja jo dežela mnogo trpela vsled sovražne”a razmerja do Angležev, posebno pa vsled vednib notranjih nemirov in puntov. Večkrat so republikanci nevarno pretili in našli pomoč celo pri upornih vojakih. Kraljevi ministri niso mogli'-ali/pa niso hoteli pomagati državi na bolj trdna gospodarska tla. Ministrski presednik Ribeire je pred malo leti uvedel celo pregan anje cerkvenih zavodov, kakor na Franccrkem, simo da bi odvrnil pozornost ljudstva proč od slabega državnega gospodarstva. V zadnjem času je vladal minister Franco z neomejeno oblastjo in hotel šiloma udušiti vsak upor. To je pa revolucionarce tem bolj razkačilo. Kralj Karol ni slutil nič hudega, bil je vedno vesej in dobre volje ter mislil, da pojde vse tako gladko. Živel je res komodno in si ni preveč belil glave z državnimi posli, vendar [takega plačila ni zaslužil, kakoršnega je prejel.
Novi. kralj.
Kmalu po groznem umoru kralja in prestolonas-led nika je sprejel vladanje mlajši sin. Imenoval se bo kralj Emanuel II. Novi kralj je v 19. letu starosti in je bil nedavno oklican polnoleten. Do sedaj je živel popolnoma mirno in zasebno, pečal se je z raznimi študijami. Svojega vzgojitelja je imel iz Avstrije. S politiko se pa ni pečal. Takoj je izdal Emanul II. oglas na ves portugalski prestol in obljubuje, da bode varoval katoliško cerkev in portugalsko ustavo. Razpustil je ministerstvo Franco iu poklical k vladi može iz raznih strank. Nekateri trdijo, da je Franco že zapustil Portugalsko. Vojaki in civilne oblasti so novemu kralju že prisegle zvestobo.
Položaj na deželi.
Splošne revolucije, katero so hoteli nekateri prerokovati, se ni bati na Portugalskem. Ljudstvo po deželi je vkljub političnim homatijam mirno in ndano kraljevi rodbini. Celo revolucionarci izjavljajo, da nimajo kraljevim umorom nič opraviti in da je to delo samih anarhistov, ki bi radi pomorili vse vladarje.
Sožalja.
Od vseh strani sveta so došli portugalski kraljevi rodbini in vladi mnogobrojni izrazi odkritosrčnega
iskat. A njegove skrbi so se množile, redkeje in redkeje je prihajal, konečno ga ni bilo več.
Pred dvemi leti je bil zadnjič pri njej. Žalosten je bil, bogve zakaj. . . Na njena vprašanja je odgovarjal: „Mati, jaz nisem srečen. , . Ne bom vam poravii, zakaj ne. . . “ Brez slovesa je p dem odšel.
In pričakovala je potem dan za dnevom, da pride še k njej. da se razjoče na njenih prsih in ji potoži svojo bol. . .
A ni ga bilo nikdar več potem.
Dolge‘noči je prep'akila za njim, povpraševala je ljudi in dejali so, da je vesel in srečen. . . A ona je bila prepričana, da ni. . .
Od tedaj tudi ni več plačeval zanjo. Živela je v reščii i in bedi z Marijano in pred letom začela prodajati vžigalice ob stopnicah sv. Antona. . .
Večerni hlad je bil že padel na mesto, ko se je vzbudila iz tsh žalnih spominov. Mrzlo ji je bilo in tesneje se je zavila v ruto. Z nestrpnostjo je čakala nocoj Ma ijano, ki jo je vodila vsak več r domov.
Morje je bilo nemirno, zdajpazdaj je pljusknil val ob kamenito ograjo, vrvi po jadrenieah doli v kanalu so se natezale in neprijetno pokale. Nekje nad mestom je zvonilo, zdajpazdaj je drdrala kočija mimo, pritajeno so se slišali koraki mimoidočih in s1adki, preširni smehi. . .
— Bog ve, morda gre tudi Francelj mimo in Berta mu z nasmehom kaže slepo starko na stopnicah. . . —	{Konec.)
Z A R J A“
sožalja. Kakor hitro je papež izvedel o umoru, je takoj odredil žalobno svečanost in mašo v sikstinski kapeli. K papežu so prišli gojenci portugiškega kolegija in se jokali. Papež jim je dejal: „Molite za svojo domovino, ki je molitve tako zelo potrebna.“ — Sožalje so izrazili avstrijski cesar, italijanski kralj, francoski predsednik, angleški kralj, nemški cesar in mnogi drugi vladarji.
'Pogrebne slavnosti.
Trupli pokojnega kralja in prestolonaslednika so balzamirali. Pri rezanju kraljevega trupla so našli še eno krogljo v vratu. Od torka dalje ste trupli javno izpostavljeni občinstvu. Kraljica vdova Amalija in mati Marija Pij a čuvati skoro vedno ob mrtvaškem odru. Pogreb se bo vršil najbrže v pon-deljek 10. t. m. z velikimi slovesnostmi pa tudi z izvanrednimi varnostnimi odredbami.
*
* *
Grozen vnebovpijoe zločin je dovršen. Obsoja ga odkritosrčno vse, kar še pošteno misli na tem svetu. Obsojajo ga hinavsko in le na videz tudi brezverski listi in brezverske vlade. Čemu se neki sedaj delajo tako zelo ogorčene nad zločinom v Lizboni? Saj so te človeške zverine, kraljevi morilci povsem naraven izrastek današnje človeške družbe, ki jo zastrupljajo po brezverskih šolah in ji kradejo iz srca sveto vero po brezverskem tisku. Krščanstvo, čisto krščanstvo v Kristusovi cerkvi je edina trdna zaslomba in ščit vladarskih prestolov in njihovega življenja.
Političen pregled.
Volivna preosnova za istrski deželni zbor.
Italijanski listi pišejo, da se med zastopniki obeh narodnosti v Istri ni doseglo sporazuma, a da si je vlada pridržala, da predloži obstoječemu deželnozborskemu odseku za volimo preosnovo točke, na podlagi katerih bi se imel skleniti kompromis. Za rešitev gotovih predlogov, n. pr. za proračun, naj bi se ustanovilo tako večino, ki bi bila brez sodelovanja Slovanov nemogoča. Ako naši zapuste zbornico, preprečijo lahko vsak našim koristim škodljiv sklep. V takem slučaju upravljalo bi se dalje po dotedanjih tozadevnih določbah. — Odsek za vo-livno preosnovo bi deloval istodobno z deželnim zborom, ki bo sklican najbrže še ta mesec. Ako se doseže sporazum, bi se nove volitve vršile v začetku poletja že na podlagi novega volivnega zakona.
Državni zbor.
Te dni so na Dunaju zborovali razni odseki državnega zbora. Delegacije sklepajo med drugim tudi o povišanju častniških plač. Čuje se, da bodo ta predlog podpirale vse stranke. Predlagati nameravajo tudi, da naj se zviša tudi plača moštva za 5. v na dan in ravno toliko za hrano.
Škof v poslanski zbornici.
Novoimenovani ogrski škof Czernoch, ki ima kot škof glas v magnatski zbornici, neče odložiti poslanskega mandata, ker hoče biti rajši v poslanski zbornici. Czernoch je rojen Slovak in izvoljen na program ljudske stranke in bo držal mandat, dokler ne bo gotovo, da dobi naslednika, ki bo kandidiral na isti program. Czernoch je zgodovinar in je bil desna roka kardinala Seniorja. Že pred dvajsetimi leti bi bil postal škof, pa je vlada vedno preprečila, ker ni hotel biti pristaš liberalne vlade.
Naj višji krogi nezadovoljni z Mažari.
Delegati, ki so se vrnili z Dunaja v Budimpešto, so pripovedovali tovarišem, da prestolonaslednik ne simpatizira s sedanjim načinom vlade, tako na Ogrskem kakor tudi ne z vlado skupnih zadev. Niso mu tudi všeč po vojnem ministru delegacijam dovoljene koncesije. Vladar sam zahteva predvsem, da se poostri poslovnik in izvede volivna reforma. Volivna preosnova lahko strmoglavi And as-syja, ker noče pritrditi Kristoffyjevi volivni preosnovi. V klubu neodvisne stranke so obesili podobo Oko-licsanyja na črno desko. Jezi jih namreč njegov nastop za povišanje častniških plač.
Italija zgradi novo vojaško železnico.
„Gazzetta di Venezia“ poroča, da je predložil Gamurrini italijanskemu kralju načrt za novo vojaško železnico iz Rima proti zgornjemu delu Jadranskega morja v smeri prelazov, skozi katere pride lahko sovražnik v Italijo.
.	• V'?’
Italijanske utrdbe ob avstrijski meji.
Poročevalec o proračunu italijanskega vojnega ministrstva, poslanec Pais, je izjavil nasproti časnikarjem, da hoče predlagati povišanje italijanskega proračuna za 40 milijonov lir. Za utrdbe ob vzhodni (avstrijski) meji obstoji načrt. Utrdbe bodo
stale 600 milijonov lir. Podrobnosti so še tajne. Pais p-avi, da je zgradila Avstrija zadnji čas ob italijanski meji močne utrdbe.
Vohunstvo na Francoskem.
V	vozu toulonske cestne železnice so našli natančen opis utrdbe Napoleon s številom posadke in z drugimi tajnimi spisi. Uvedli so preiskavo.
Soproga znanega francoskega socialističnega voditelja Jauresa
se je ločila od svojega moža. Njegova hčerka je pa, kakor znano, odšla v samostan.
Delavci proti anarhistom.
V	Varšavi so soc. demokraški delavci na javnem shodu sklenili odločen protest proti terorističnim ropom in umorom anarhistov.
Novi boji v Maroku.
Mulej Rešid je zasedel s številnim vojaštvom in artiljerijo Settat. Mesto hoče braniti z vso silo proti Francozom. General d’Amade namerava osvojiti Settat.
NOVICE
n V Mohorjevo družbo sprejemajo poverjeniki te dni še kakega zakasnjenca. Kdor se je pozabil vpisati pred 5. februarjem, naj se vpiše nemudoma.
n Spremembe v duhovščini. Č. g. Ivan Kava-lič, župnik v Skednju je imenovan za kanonika v Kopru Za kaplana v Lovran gre č. g. Šime Si-ronič, do sedaj v Buzetu, kamor pride č. g. Josip Mandič iz Lovrana. — Dne 31. januarja je bil kanonično vmeščen na župnijo Repentabor č. g. Josip Krančič. Castitamo!
n Za duhovnike. Škofija je te dni izdala «Index generalis folii diocesani» od leta 1835—1875 in in 1883 -1906. Ta knjižica bo dobrodošla župnim uradom, ker se bo imelo priročen pregled o raznih zakonih.
n Zadružni kurz napravi «Ljudski posojilnica za tržaško občino» pri sv. Ivanu pri Trstu. Pričel se bo v torek 10. marca in bo trajal do sobote. Natančen vspored in druge podatke objavimo pravočasno.
n Katoliški tisk na Hrvaškem. Prošli petek se je v Zagrebu ustanovilo «Pijevo društvo za katoliški tisk na Hrvaškem». Protektor je škof krški msgr. dr. Anton Mahnič, ki je prišel osebno k ustanovnem shodu. Predsednikom je izvoljen Mijo Tkalčič, podpredsednikom Stj. Hartman, tajnikom Bogoljub Strižič, blagajnikom Stj. Markulin. Med odborniki so iz Zagreba: dr. pl. Michalovich, Ivan Fezič in Oto Szlavik. Ostali odborniki so vzeti iz večjih mest Hrvaške, Slavonije, Dalmacije in Istre. Odbornik na Krku je Josip Dminič. V nadzornem svetu je med drugimi Ljudevit Tomšič. — Razpravljanje je bilo zelo živahno ter ga je zaključil dr. Mahnič z nagovorom, v katerem je posebno počastil navzoče gospe. Pozdravljamo novoustanovljeno društvo in mu želimo mnogo uspeha i
n Viharen shod jestvinarjev v Trstu. V torek popoldne so imeli tržaški in okoličanski jestvinarji shod. Kakor znano zahtevajo slovenski zadružniki te zadruge popolno enakopravnost v jezikovnem oziru, česar jim Lahi nočejo pripustiti. Slovenskih zadružnikov na shodu je bilo veliko, a vendar so ostali v častni manjšini. Od Slovencev je bil določen za govornika g. Škerl od sv. Ivana. Ta je najprej v laškem jeziku ponavljal slovenske zahteve, nato pa nadaljeval svoj govor v slovenskem jeziku. Lahi so vsled tega pričeli kričati in hoteli sklepati ne oziraj© se na Slovence. Zato so postali tudi Slovenci razburjeni in so šli proti predsedniški mizi hoteči zabraniti vsako tako sklepanje. Tu se je zgodilo nekaj nečuvenoga. Trgovec Dionisio iz ulice Barriera vecchia je napadel Slovenca g. Preloga in ga pričel daviti. Le z največjim naporom se je posrečilo Dionisia odstraniti. Slovencem pa prav lepo priporočamo, naj še nadalje kupujejo pri takih trgovcih kot je Dionisio in drugi in naj se dajo pohlevno zadaviti.
n Pisarna družbe sv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev v Trstu je imela v drugi polovici meseca januarja sledeče poslovanje: navodila je dala štirim izseljencem, pisem je sestavila devet, izvanredno pomoč je nudila v dveh slučajih.
n Roparski napad pri Devinu. V zadnji številki smo na kratko omenili o roparskem napadu na voznika Petra Furlana. Danes podajemo nekaj podrobnosti o napadu samem in pa o napadalcu. Med potjo, ko je Furlan peljal moko, je prisedel na voz mlad človek, star okoli 201et, z dolgo črno
suknjo, črnim, mehkim klobukom, srednje postave. V gostilni Plesovi je ponujal Furlanu žganja. Peljal se je na to okolu pol 8. ure proti Tržiču (Mon-falcone) z njim na istem vozu in naenkrat ustrelil od zalaj na Furlana. Ko bi se ne pripeljal v tem trenutku nek drugi voz nasproti, bi napadalec Furlana gotovo usmrtil in oropal. Tega se je pa zbal in hitro pobegnil. Furlan je bil ranjen, a ne težko; sedaj je že toliko okreval, da zopet opravlja svoje delo. Napadalca je Furlan poznal. Piše se Avgust Semulič, po poklicu čevljar, doma iz Brestovice na Krasu, rojen 1. 1888. Semulič je delal v Trstu in je prihajal domov vsak mesec po enkrat. 28. m. m. je prišel v Brestovico domov ob pol enajsti uri ponoči, odšel je pa v Trst ob četrti uri zjutraj z besedami: „Z Bogom, morda me ne boste več videli. Nikar ne jočite!“ Ljudje so ga videli 28 t. m. že. popoludne pohajkovati na cesti od Devina proti Sesljanu. Postiljonu devinskemu je dal neko pismo, da bi ga dal v poštni nabiralnik na postaji ses-Ijanski. Šel je na to v gostilno k Plesu v Devinu, kjer je moral najbrž videti, ko je Furlan, mlinarski pomočnik, od Plesa dobil 200 kron. Ljudje so ga nato videli s Furlanom sedeti skupaj na vozu. Pismo, ki ga je dal postiljonu, je bilo naslovljeno na njegovo ljubico Terezo Frol, ki je doma iz Jelšan in služi v Trstu. Oblast ima bržčas pismo že v roki. Semulič se je moderno nosil. Njegov oče je bil dolgo let v Brestovici pismonoši. Razni listi sedaj ugibajo, jeli Semulič tudi morilec kočijažev Praznika, Molioroviča in Vidava. Nekteri pravijo, da je, drugi zopet, da ne. Mi bi se skoraj pridružili poslednjim. Sicer bo pa že bodočnost pokazala, kaj je na tem. Za sedaj je najbolj važno to, da se je oblastim posrečilo dobiti Semuliča. Ta je namreč pobegnil čez mejo in v Vidmu na Laškem vstopil pri nekem čevljarju v delo. Tam ga je prijela policija in zaprla. Seveda bo prepeljan nazaj v Avstrijo, kjer bo prejel zasluženo kazen.
n Tožba proti škofu Dr. Flappu in liberalci.
Ni dolgo temu, da so neki liberalni časniki prinesli in to baje iz „zelo zanesljivega vira“ senzacionelno vest, da sta prošta Zannetti v Pulju in Rocco v Rovinju vložila proti poreškemu škofu Dr. Flappu tožbo na Sveto Stolico. Ljudje, ki znajo, da obToji cerkveno pravo, so prejeli, to vest z veliko rezervo, ker je znano, da če se izda časopisom kako „tožbo“ proti cerkvenim predstojnikom prej, kakor je Sveta Stolica izrekla svojo sodbo, je „tožba“ skoro gotovo določena za . . koš kakega k mclista pri kardinalu Merry del Val.
Ker so se pa časniki sklicevali na „zelo zanesljiv vir,“ smo menili, da gre morda za kako apelacijo omenjenih proštov proti kaki določbi po-reške kurije v notranjih cerkvenih zadevali, to bi ne bilo prav izkjučeno. Zdaj pa kar naenkrat izjavita oba prošta, da o tej tožbi ni njima nič znano! Ja, šment: koliko pa morajo veljati trditve liberalnih časopisov proti duhovnikom, ko se te vesti ne sklicujejo na „zanesljiv vir.“
Čo si že „zanesljivi vir“ izmišlja tako mastne vesti, mislimo, da si jih bodo drugi „nezanesljivi“ viri izmislili še več kot pisatelj „1001 noči“ . . . seveda ee gre proti duhovnikom.
Taki so vsi liberalci, slovenski, hrv'aški in laški Najprej se tendenciozno izmislijo kaj proti duhov jiku, potem ga psujejo. Žal, da jim gredo vča i na lim tudi sicer pošteni listi.
n Znani profesor Ehrhard, ki je bil priobčil v „Internationale Wochenschrift“ neko razpravo, v kateri kritizira prav neprimerno najnovejšo encikliko Sv. Očeta, je uvidel, da je šel s svojo „krlti-ko“prodaleč in je obelodanil zdaj v „Kölnische Volkszeitung“ tozadevno novo izjavo. V isti obžaluje, „da so njegova izvajanja bila nekterim v spodtiko, izpove, da stoji popolnoma na temelju katoliške dogme, da popolnoma priznava cerkveno oblast in da hoče ostati na vsak način zvest sin katoliške Cerkve.“
Tako učeni Ehrhard: naši liberalčiči pa. ki v primeri z Ehrhardon ne znajo šteti niti do pet, govorijo o pap žu, škofih, duhovnikih kakor o svojih služabnikih in so vedno pripravljeni groziti z drugo („narodno“?) vero!
n Na graškem vseučilišču so šli — vkljub prepovedi akademičnega senata. — Zastopniki nekega nemškega liberalnega društva k eni promociji v barvah. Ker so pa liberalci, jim ne bo liberalni senat skrivil lasu; ko bi bili katoličani, tedaj bi bili prišli brezdvomno v disciplinarno preiskavo. Kar je dovoljeno „napred ijakom,“ ni dovoljeno katoličanom. To js teorija in praksa liberalizma.
n Na smrt obsojeni portarturski generali. Vojno sodišče v Peterburgu je obsodilo na smrt generale Steslja, Focka in Reussa. Smirov je obsojen na 10 let težke ječe. Pričakuje se, da bo car obsojence pomilostil.
ZARJA'
n Nov slovenski list. V ponedeljek prične izhajati v Ljubljani «Glasnik avstrijske krščanske tobačne delavske zveze». Urednik listu je Frančišek Ullreich, tajnik navedenega strokovnega društva List je namenjen zvezinim slovenskim članom in obligatoričen. Doba ga člani zastonj.
n Podporno društvo za slovenske visokošolce
na Dunaju nam je poslalo poročilo o svojem dosedanjem It'letnem delovanju. Iz tega poročila posnemamo : Vsled organizacije med dijaštvom je bila kontrola pri razdeljevanju podpor bolj natančna in so se oglašali le res potrebni prosilci. Tri slov. aka-demična društva «Slovenija», «Danica» in «Sava» so pošiljala svoje zastopnike k odborovim sejam, ki so imeli posvetovalen glas. Podpore so se torej delile gotovo nepristransko. Društvo je bilo letos podpirano od 18 denarnih zavodov in mnogih zasebnikov. V 19 letih svojega obstanka je razdelilo društvo podpor v skupnem znesku 62.515 K 42 v., dohodkov je imelo pa 83.330 K in 50 v. Ker študira na Dunaju največ slovenskih dijakov, potrebuje to društvo največ prispevkov. . Darovi naj se pošiljajo na naslov: Dr. Klement Seshun, dvorni in sodni odvetnik, Dunaj, I. Singerstrasse 7.
Iz okolice.
Slov. krš. soc. izobraževalno društvo pri sv Ivanu
priredi dne 16 t. m. v domu obrtno konsumnega društva (pri cerkvi) veliko predpustno veselico z naj raznolične jšim vsporedom. Kdor se hoče v tem pustnem času pošteno nasmejati, naj gotovo pride.
o Iz Skednja. V pondeljek minolega tedna smo imeli dva prav žalostna pogreba. Pokopali smo 19-letno dekle v cvetu mladosti, ki je umrlo kot žrtev plesa. Lansko leto se je bila pri plesu prehladila in potem ni bila več zdrava. Ista godba, ki ji je svirala ob pogrebu, je povzročila njeno sni't. Bridka ironija! Resen opomin vsem mladim ljudem posebno v naši vasi, kjer se pleše vsako božjo nedeljo in praznik. — Isti dan smo spremili k zadnjemu počitku 11 letnega dijaka Julija Mlakar, ki je nenadoma obolel za boleznijo „tetanus.“ (otrp-nenje). Pohajal je pripravnico v Trstu in je bil izmed najpridnejših in najboljših učencev. Kako je bil priljubljen, o tem je p ičala dolga vrsta njegovih součencev, ki so se z učiteljema udeiežili pogreba in mu tudi kupili krasen venec. Bil je res ginljiv prizor.
0	Iz sv. Križa se nam poroča: Tudi v naši lični cerkvici Lurške M. B. (po starem: Roka) bomo obhajali, kolikor se bo dalo slovesno, jubilej prikazovanja Matere Božje v Lordu. Dne 9. 10. in ll. bo vsak dan peta sv. maša, zvečer pa nagovor, pete litanije in Magnificat. Slovesno procesijo s kipom Lurške M. B. pa napravimo meseca maja. Za takrat pričakujemo obilne udeležbe, zlasti iz Trsta. — V našem bregu vse pridno dela. Radi ugodnega suhega vremena bodo naši kmetje še precej odrinili z delom. Pri delu pomaga letos radi pomanjkanja del v kamnolomih — tudi mnogo takih domačinov, ki že dolgo niso prijeli za kmečko orodje.
Iz Istre.
1	Laška šola na Dol. Škofiji ima okoli 60 otrok; med dopoldanskimi je 5 italijanskih, med popoldanskimi 7, drugi so Slovenci. Ti ne razumejo toliko italijanskega, da bi se mogel veronauk vspešno razlagati v italijanskem jeziku. Zato razlaga katehet najprej sicer italjanski, potem pa slovenski. Pri tem se naslanja na postavo, ki pravi, da se sme do treh let šolarje poučevati veronauk v materin-šiini. Še drugi odlok je, ki brani kateheta in sicer iz 1. 1885, 15. maja, Izdalo ga je c. kr. namestništvo prav za šolo z italijanskim učnim jezikom, ki jih obiskujejo tudi Slovenci. Tu pravi jasno, da je sa-moposebi razumljivo, da rabi katehet pomožno materinski jezik z otroci, ki zadosti ne razumejo italijanskega, dokler je potreba. Vendar je čutila gospodična, učiteljica na tej šoli, potrebo poslati na okrajni (ne na krajni) šolski svet ta-le dopis: La serivente dirigenza partecipa, ehe il catecliista Giuseppe V. impartisce Fistruzione religiosa in lingua slovena.
Mogoče je, da gospodična ni vedela za zakon, ali pa da je pod pritiskom javila stvar, zato jo izpričamo. Ali ta akt je podpisal šolski nadzornik in okrajni glavar ter sta ga imenovana gospoda poslala na ordinarijat v nadaljno postopanje. To se pa ne da izpričati. Nevednost jima očitati bi bilo pač sramotno.
Nadalje kaže pripomniti še dve stvari. S kako pravico sme vodstvo italijanske šole imena slovenskih otrok kvariti in pisati z italijanskim pravopisom? To se, pravi imena spreminjati. — Staričem v pouk bi pa to-le rekli: Prav je in koristno, da znajo Slovenci v teh krajih tudi laško, ali prav ni, da se zanemarja materinski jezik. Zato pa naj
bi stariši pošiljali otroke najprej v slovensko šolo več let, in morda zadnja leta še-le v laško. Prav nič s' ni bati, da se ne bi otroci naučili laški pač pa jim bo še olajšano, ker se že izven šole dota-krat nekaj nauče in potem, ko se vpišejo v laško šolo, lažje sledijo laškemu učitelju, kateri običajno ne zna nič slovenskega.
i Na Tinjanu pri Kopru se je osnovala hranilnica „Čebelica“. Vodijo g. župnik. Začetek je sicer majhen, a upati je, da bo vedno lepše vspevala.
i V Kortah so imeli na svečnico ustanovni shod „hranilnice in posojilnice.“ Sestavilo se jo prvo načelstvo. Shoda se je slučajno vdeležil gospod revizor „Zadružne zveze“ v Ljubljani Kramaršič in g. župnik Šašelj iz Šmarja.
„Čebelica,, deluje v Kortah komaj 14 dni, pa ima že 230 K prometa.
Vsako po’etje nam je primanjkovalo dobre vode. Sedaj se napravlja potreben vodnjak; stal bo oko1i 4000 K. Tudi v vasi Malija so si napravili vodnjak.
i Občni zbor vzajemnega društva za zavarovanje goveje živine v Borštu se je preteklo nedeljo prav lepo obnesel. Ob 3. popoludne je predsednik Iv. Žerjal otvoril zborovanje. Od 135 društveni-kov je bilo pričujočih 109 rednih udov. S prisrčnimi besedami je pozdravil tako številno zbrane zbo-rovavce, spodbujal k vztrajnemu sodelovanju ter poročal o različnih važnih sklepih, ki so se ukrenili v bdborovih sejah med letom. — Iz poročila tajnika A. Rapotca povzamemo, da društvo prav lepo napreduje. Leta 1907. je pristopilo 27 novih členov, tako da šteje društvo 132 rednih in 3 podporne ude ; zavarovanih je bilo 279 goved v skupni vrednosti 50.240 K. Od zavarovane živine je med letom obolelo 25 goved pri raznih gospodarjih ; odborniki so povsod pomagali z lastno skušnjo, v težkih slučajih obolenja klicali so na pomoč živi-nozdravnika iz Trsta ali pa iz Kopra. Uspeh zdravljenja je bil v 21 slučajih uspešen, le 4 slučaji so imeli smrtni izid. — Blagajnik Luka Sedmak je poročal o denarnem stanju društva, ki je precej ugodno. Skupni dohodki so dosegli svoto 1541 K 71 v., stroškov pa je imelo društvo 878 K 99 v., tako da je preostanka 662 K 72 v. — Zlasti je poudarjal blagajnik veliko korist društva, ki daje brezplačno pomoč gospodarjem v boleznih živine in odškodnino, če žival pogine, kakor se razvidi iz letošnjih stroškov, ko je društvo plačalo za zdravnike 57 K in za pobito živino dalo 780 K. odškodnine. Društveno imetje znaša po triletnem delovanju 1017 K 23 v. Iv. Prašelj izreka v imenu nad-zorništva priznanje odboru, ki je imel društvene knjige in račune vedno popolnoma v redu ter predlaga, naj se odboru zato izreče zahvala, kar je bilo tudi sprejeto. Novi odbor se je sestavil tako: predsednik je zopet Iv. Žerjal iz Boršta 1, podpredsednik Jož. Kraljič iz Boljunca 62, blagajnik Ivan Kosmač iz Boršta 66, tajnik A. Petaros iz Boršta 42; odborniki so: Ant. Rapotec iz Boršta 75, Jož. Cač iz Jezera 9, Jož. Žerjal iz Boljunca 79, Ivan Maver iz Boljunca 93 in Jožef Slavec iz Boljunca 44. Nadzorniki so :	Luka Sedmak iz Boršta 15,
Jož. Zahar iz Boršta 58 in Kraljič Karol iz Boljunca 160. Cenilci za Boršt so: Iv. Petaros iz Boršta 41 in Zahar Peter iz Zabrežca 12; zx Bo-Ijunec: Iv. Žerjal iz Boljunca 140 in Jož. Slavec iz Boljunca 50. Imena mož v odboru so porok, da je društvo v dobrih rokah, ki se bodo naprej skrbno trudile za njegov napredek. Pa tudi gospodarji splošno spoznavajo veliko korist te zavarovalnice, ker v Borštu je še samo sedem gospodarjev, ki niso v društvu in iz Boljunca je v društvu tudi 62 posestnikov zavarovanih za svojo živino. Gotovo’ je zavarovalnica lep vzgled gospodarske vzajemne samopomoči in tudi lepe soseske sloge! Vsaka občina naj bi imela tako gospodarsko društvo.
Iz Krasa.
k Nesreča na železnici. V četrtek, dne 6. t. m. zjntraj ob 6. uri je povozil vlak št. 955, ki vozi iz Dunaja v Trst, med Sežano in Opčinami blizu čuvajnice št. 831 enega delavca rodom Hrvata. Srečala sta se namreč vlaka št. 955 in št. 852. Ker so pa — ne vemo zakaj — odpravili žvižganje pri srečavanju vlakov, jo ubogi delavec videl samo vlak, ki je prihajal iz Trsta ter se je umaknil na drugi tir. V tistem trenutku pa pridrdra od nasprotne smeri drugi vlak in povozi nesrečnika. Naš poročevavec, hi je bil na licu mesta, pravi, da je truplo popolnoma razmesarjeno.
k Velik strah je prestal, kakor se nam poroča iz Divače, en voznik, ki je vozil dne 29. januarja zvečer moko iz škocjanskega mlina domov v Povir. Vračal se je proti domu v temni noči in burja je hudo razsajala. Okoli 10. ure je privozil po poti iz Spodnjih Ležeč proti Divači na železniški tir.
Zatvornice (šrange) so bile odprte, ker ni bilo iz Divače še dano znamenje, da odhaja brzovlak. Prav ko se je voznik približal železnici, je dobil čuvaj znamenje iz postaje, takoj zaprl zatvornice in vlovil voznika na železniški tir med šrange. Cesta je nekoliko oddaljena od čuvajeve hišice in voznik je bil brez luči, tako da ga ni mogel čuvaj opaziti. Volova sta stala z glavama pri zaprti šran-gi, naprej nista mogla, voz pa je stal na tiru, po katerem se je z bliskovo naglico bližal brzovlak. Volova sta se prestrašila bližajočih se velikih luči na stroju in začela vspenjati se in rožljati. Ta ropot se je zdel čuvaju sumljiv in je dal takoj znamenje, naj se brzovlak vstavi. Strojevodja pa ni mogel v tako kratki daljavi ustaviti, lokomotiva je zadela ob voz, ga razbila pri ojnicah in razsula moko po tleh. Pri vsej nesreči je bila ta sreča, da sta ostala oba vola skoro nepoškodovana in tudi voznik je dobil le male poškodbe. Strah ga je pa prevzel tako, da ni vedel ne kje da je, ne kam da gre. Usmiljeni ljudje, ki so zvedeli za nesrečo, so peljali reveža v Povir.
k Iz Sežane. Naša Marijina družba si je omislila svojo Marijino zastavo. Ker ima hiti zastava kine tudi Sežanski cerkvi, sta dve iiekleti pobirale milodare za zastavo. Nekdo je v «S'ov. Narodu» hujskal ljudi, da naj vrata pokažejo «fehtarcam in farškim beračicam». Pa je bilo «kec». Dekleta so nabrale okoli 250 kron. Nihče jim ni vrat pokazal, ker k takim, ki vrata kažejo če se za cerkev kaj stori, niti šle niso! Brrr! — Čast in hvala Šežancem! Pokazali so, da imajo še ljubezen do Marije in da so vneti za božjo čast. Celo sami so prinašali milodare, ako niso tega ali onega našle dekleta doma. K nekaterim dekleta niso hotela iti prosit, ker so ubogi. A prinesli so sami in rekli: «za Marijo radi damo, tudi če imamo še tako malo». Upamo, da bo nova zastava kin-čala cerkev že o Veliki noči. Zastava bo domače delo; t. j. dela jo že ena Marijina hči. Minoli teden jo umrl v Danah pri Sežani nagle smrti Jakob Zabric v 54. letu, oče ene Marijine hčere. Marijina družba se je pogreba udeležila, da izkaže sožalje svoji sosestri.
Razne stvari.
r Trikrat obešen — obsojen na dosmrtno ječo — izpuščen na svobodo. Meseca februarija leta 1885. je bila na Angleškem umorjena 701ctna hišna posestnica Ema Whitehead Keyse. Sum je letel na njenega slugo Lee-a, na katerega obleki so našli tudi sledove krvi. Lee je vzlic temu dokazu trdil, da je nedolžen. Ko je bila izrečena obsodba: smrt na vešalih, je ostal povsem miren. To je sodnike začudilo, no, Lee jim je povsem mirno odvrnil, da zaupa v božjo previdnost. Prišel je dan umoritve. Obsojenec je povsem mirno stopil pod ve šala, rabelj mu je vrgel vrv okoli vratu ter mu na to izpod-maknil podnožje. Ali naprava ni delovala. Poskušali so vdrugič — in zopet je stroj odpovedal. Pozvali so tesarje, ki so pregledali vislice in ko so našli vse v redu, so poskušali obesiti Lee-a v tre-tič, a stroj je tudi to pot odpovedal. Videč, da ne morejo obesiti Lee-a, ki je ostal povsem miren, odvedli so ga v zapor, in smrtna kazen mu je bila spremenjena v dosmrtno ječo. Letos je sodišče revidiralo kazenski preces in Lee-a spustilo na svobodo. Na božični večer šel je iz ječe ter se povsem mirno podal v svojo roditeljsko hišo v Tor-quanu v Devonshiru.
r Divji mož. V bližini občine Huldenberg na Francoskem so našli v šupi za seno „divjega moža“, ki se je najbrže rešil iz kake ponesrečene ladje. Proti večeru, ko je nesrečnež zapustil zavetišče, so ga odkrili kmetje, ki so ga obkolili in ga skušali prisiliti k govorjenju. V odgovor so dobili le nerazločne glasove) ki pa niso bili prav nič podobni človeškim. Z veliko slastjo je pojedel kose kruha, ki so mu jih dali kmetje. Njegova vnanjost je bila taka, da postane človeka kar groza. Njegovi lasje so bili 70 cm dolgi, ravnotako brada; nohti na rokah so imeli dolžino 10 cm. Male oči vdrte in le nekoliko odprte. Telo je bilo popolnoma umazano, to ga je tudi napravilo, da je imel vnanjost kake divje živali. Kdo da je nesrečnež, se ne ve.
nnnnnnnnnnnnnnnannnanannnnnnnnnnnnn
I-StoXeclfFll-oels:. 9. febr. nedelja: Ciril Aleks, škof; Apolonija, dev. muf. ■— 10. pond. : Šolastika, dev;Vi-!jem; — 11. torek: Adolf škof, Deziderij (Željko); — 12 sreda: Humbelina, dev., Evlalija, dev. — 13. četrtek: Katarina od Riči, dev., Jordan: — 14. petek: Valentin (Zdravko), muč.; — 15. sobota: Favstin in .lovita, mučenca. Jutri v nedeljo ob 5. uri 33 minut zjutraj bo prvi krajec-Napovednje se nam mraz, veter in sneg.
„Z A R J A“
JDa.ro vi.
„Eiizabetišču“ v Tomaju so darovali tekom pretečenega leta in za božičnico sledeči dobrotniki:
Prevzv. g. Dr. Franc Nagi, škof trža’ko — koperski K 20; prevzvišeni g. Dr. Anton Mahnič, škof krški K 50; Matija Sila, častni kanonik v Tomaju K 20; Simon Žužek, duhov, svetnik-župnik na Kranjskem K 20; Henrik Sonc, vodja semen, v Trstu, K 20; Franc Hirti, župnik na Štajerskem, K 20; Josip Zupan, častni kanonik v Dolini K 10; Simon Zupan, župnik na Kranjskem, K 10; blagorodni g. Anton Rebek, namestn. svetnik in okr, glavar v Sežani K 10; Ivan Slavec, dekan-župnik na Opčini, K 10; Janez Tiringer, kaplan v Tcmaju K 10; P. Franc Javšovec, super, v Ljubljani K 10; Jurij Keblič, vodja tovarno v Reki, K 10; Ivan Franke, kurat v Štjaku K 10; Franc Sila, župn. upravitelj v Trstu, K 5; Anton Lednik, župnik na Štajerskem, K 5; Anton Rogač, častni kanonik v Hrušici K 5; Josip Omers, župnik v Sežani K 5; Franc Rihar, župnik na Kranjskem K 5; Josip Kosec, župnik, Kamnje K 5 ; Josip Sancin, župnik v Predloki K 5; Josip Macarol, župnik v Kontovelu K 5; Jakob Mrak, župnik na Kranjskem, K 5; Ludo vik Šonc, ekspozit v Boljuncu K 5‘. blagorodni g. Dr. T. Reja, zdravnik v Komnu K 5; Gabrijel Piščanc, kaplan v Skednju, K 4; Ivan Pipan, župnik v sv. Antonu pri Kopru K 4; Ivan Koruza, župnik, v Klani K 4; Janez Brulec, žup-nih na Kranjskem, K 4; Štefan Jenko, župnik v Podgraji, K 4.
Bog plati vsem imenovanim in neimenovanim blagodušnim dobrotnikom, posebno vsem udeležencem pri naši božičnici, zlasti pa vsem onim dobrotnikom, kateri so pri tej priliki v korist „Elizabetišča“ preplačali vstopnino.
Ne smemo pozabiti tudi lepe vsote 33 K, katero so darovali duhovniki goriške in tržaške škofije zbrani na konferenci v Tomaju, dne 9. januarja t. 1. Bog jim povrni!
Dal Bog, da bi našli ti dobrotniki še mnogo usmiljenih posnemovalcev!
Predstojništvo,,Elizabetišča“
Zavodu sv. Nikolaja so v mesecu decembru darovali sledeči dobrotniki:
Poljšak Anton, kurat v Bevkah, K 3'46 v; Jerin Marija, Trst, K 2; Kurinčič Ivan, kurat v Medani. K 2; Kolar Anton, župn. Kebelj, Oplotnica K 4; F. S. sv. Ivan, K 6; Cedilnik Ivana, Rašišca, K 5-20 v; Mestna občina, Idrija K 20; Slavn. županstvo stoln. mesta Ljubljana K 100; Marinič Fran, župn. Kojsko, K. 2; Slavn. županstvo Stari trg pri Ložu, K 50; Čampa Ema, Trst, K 2; Slavn. županstvo Kranj K 30; Dvornik, dekan, Gornji grad, K. 4; Nagel Ivan, župn. Sele, Koroško, K 5; Ličnik, župn. Mislinje K 2. Posredovalnimi K 29; udnina K 11'60 v; preostanek novembra K 409'43 v. Skupni dohodek je K 687'79 v; stroškov je bilo K 483'74 v; prebitka torej ostane K. 204 05 v. V mesecu decembru je prišlo v zavod 73 deklet, odšlo pa 65. Vodstvo.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Svef/w ^tanißaf S/terf
'Ti-ast, «Sv. Ivan.
priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin in pekarno.
Pošilja na deželo tudi poštne pošiljatve od 5 K. naprej.
Posebno se priporoča čč. duhovščini. '
lAo ii temo «fi S?. M
(pri cerkvi)
regšstrovana zadruga z omejenim poroštvom
javlja sl. občinstvu, daje svoje prostore
preustrojilo v na^novejšem sloju.
❖❖❖❖o
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ <X>k><X> ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖
V v vv v	. ....................<><><><><>
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖o
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖<>
<xx><x>
❖❖❖❖❖
<><><><>❖
<><><>❖❖
Ima na razpolag • veliko dvorano v pritličju, n j modernejši pivski saon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domače vino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah. Za obilni obisk se priporoča: Načelništvo.

♦4
Ib
4444
HH
4444
' 44
44
IPrvi elovrenskii čLerrarni zavod, vr Trstu.
tržaška posojilnica in hranilnica
44 44j 44 _ 44
4444 4444 4444 4444
4 44 4
4444 4444
4444 4444 44 44 44 44
...... ......... ...... ....... ..........->^
4444444444444444444440444444444444444444444444444444444 ♦44444414444444444444444-tl>44'44444444444444444444444444444
44'
44
«j
44 44 4 4L
registrovana zadruga
Piazza Caserma štev. 2, 1
Sprejema hranilne vloge in je obrestuje po -^b% v aga so lahko p > 1. K. Rentni davek plačuje zavod sam in ne vlagatelji.
Posojuje denar na menjice zastavo in vknjižbe. Ima najmodernejšo varnostno ce-
z omejeno zavezo
nadstiopje (v lastni hiši)
lico, varno proti vlomu in požaru, v njej se shranjujejo lahko: vrednostni papirj , zlatnine, biseri, testamenti itd Ako hoče kdo kupiti srečke na obroke mu to pre skr i posojilnica jako po ceni
444444444444444444444444444444444444444^^-
J44444444444444444444444444444444444444444
8 SE


^ Z Bogom! Srečno pot!
V dajno Ameriko!
Zakaj potujejo naši ljudje najraje čez Trst mi ladij ah avstro-ameriške parniške družbe (Avstro Amerikana Bratje Kozu-lić i dr.) ? Odgovor ;
Rafaelova družba v Trstu priporoča to iz teh le vzrokov :
Prednosti: v Trstu 1) smo mi doma, 2) smo pod avstrij--skim varstvom do Amerike, 4) ni treba menjavati denarja, 5) si
^ lažje pomagamo v svoji materinščini (v prodajalnicah, uradih, cerkvah), 6) imamo ve<’incma slovanske sopotnike. Prednosti: na adijah avstro-ameriške (Aust'o-Američana) plovitbene družbe:
1) domači ljudje v postrežbi, 2) domača kuhinja, 3) uvaževanje slovanskih jezikov, v napisih, govoru, v razvrstitvi (po narodnosti v izseljeni-. škemu domu i na ladijah), 4) lastni izseljniški dom, obdan z lepim vrtom na samem, izven mesta tik morja. Do poslopja električni tramvaj. Po vseh prostorih električna razsvetljava. Hrana in stanovanje brezplačno pred odplitvijo za 2000 oseb, 5) močne ladije, 6) v izseljniškem domu nameravana katoliška kapela. Govorilo se je tudi o posebnem dušnem pastirju za izseljence, 7) strogo ločen je veroizpovedanja, narodnosti, spola. 8) Vožnja mnogo ceneja, 9) Zveza tudi v južno Ameriko. 1S08) 10. Strogo nadziranje in poduk agentov, ki ne smejo vabiti še manj pa siliti ljudi v tujino.
-Tl

3 sip Steže
Trst - mii ar?.ki mojsfer - Trst
Via Giulia- — Telefon štev. 1971.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna stav-binska in druga mizarska dela. Posojuje tudi različne odre in scenerije za vsako igro ali koncert. Postrežba tovna. Cene jako nizke.
tITtTMItItItIt
I
-l-l-l-l — -
_!_I	_
I - 1 - 1 - I '	-
Edina mehanična

;4
!t
Tovarna pohištva ;♦
'X irstu.
Hite Metaller Levi lezi
ulica Tesa 46.
— Skladišča Piazza Rosario št. 1. —
'At',-;.-, V
Trgeu$l<0-©bi*tna zadruga
V TRSTO
Via S. Pranoesoo d’Ass:si š;. 2, I. a.
Telefon št. 16-04.
«4.
Via S. Francesco d’Assisi št. 2, I. r.
kjer je bila prej «Tržaška posojilnica in hranilnica».
Poštno hranilnični račun 74679
o Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, o tako da se po 260 tednili dob 300 K
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je reaiizuje ne da se bi obrestovanje pretrgalo. — 1'aje v najem hranilne pušice, katere so najprimernejše sredstvo za varče anje v družinah — posebno pa, pri nedoraslih. Hranilne pušice se odpirajo le v uradu. — Deleži so po 20 K in po 2 K. Kadaljna pojasnila se dajejo v uradu med uradnimi urami, ki so: ob delavnikih od 9 — 12 d. in 3—5 i . Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
Sprejema hranilne vloge od vsako- £1 gar, tudi ee ni elan, in je obrestuje po
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
nnnnnnnnn	iceicirvig:». * »»cr < > »r» t» J t- »»o ssdvesso nnnnnnn

Sprojema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po
W
Davke plača hranilnica sama. ^ Za varnost vlog jamčijo udje~
(280) z vsem svojim p emoženjem v znesku približno en m i 1 j o n kron. in pol-Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. Hiafil niča in posojilnica jc pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. ^ Vsak krščansko mis.t Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri Itanu mu Trstu.
0
G
G
Ö
(!)
G
G
1
Razširjajte in priporočajte „Zfi
Izdaja: Katoliško tiskovno društvo v Trstu.
Tiska L. Her/manstoi fer.
Odgovorni urednik: Viktor Cencič.