21. štev. Novo mesto 1. novembra lîMX), XX IL letnik. DOLENJSP ij NOVIC E Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. (3ena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drage evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiakarna J. Krajec naal, v Novem mesln. kažimo, da nam je vsem na tem, da se vinska trgovina lajša in povzdigne ! —r— NaroČila na modro galico. Kmetijska podružnica bo izpremenila dosedanji način prodaje galice in opozarja na to že sedaj vse vinogradnike. Dosedaj so liodili vinogradniki po galico nekako tako, kakor liodijo gospodinje po sol. Kadar jo je enemu ali drugemu zmanjkalo, pa je prišel po njo. To je 8Ír«r jako ugo'lno, ali za galico ne velja taka kupčija. Pri tej kupčiji se je redno dof^ajalo, da je galice ali pred časom zmanjkalo ali pa, da je trgovcem ostajata, kar je bilo zmeraj v zvezi z veřýimi ali manjšimi izgubami. Galica sama pa je bila pri taki prodaji zmeraj nekoliko dražji. Vsemu temu ee da odpomoci in zato boće podružnica, da se bo galica tudi pri nas tako oddajala, kakor se oddaja po drugili deželah, po Štajerskem, Tirolskem itd. Kmetijska podružnica bo naročila galico skufino za vse vinogradnike novomeškega okraja in jo bo oddajala v celih vrecali, tedaj iia debelo, tako kakor delajo po drugih krajih. Na ta način bo galica ceneja; ceueja tudi zaraditega, ker se bo takoj na novomeškem kolodvoru razdelila. Sedaj je pa na vinogradnikih, da galico pravočasno naroce in da se navadijo v tem oziru na red, kakor po drugih krajih. Na Tirolskem n. pr. mora biti vsa galica za prihodnje leto naročena že do 10. novembra t. 1. Na tak red se bo treba privaditi tudi pri nas. V drugo se bo pa treba privaditi na skupno naroČenje tako, da se bo galica od podružnice lahko oddajala v celih vrečah. V ta namen bo kazalo, da se združujejo vinogradniki v posameznih vaseli skupaj in da naroče po dva, po trije ali več skupaj eno vrečo galice (50 kg), ki si jo potem doma razdelijo. Tako združeno naročanje se da povsod izvesti. In da se vse naročanje pravočasno izvrši in olajša, naj bi tiidi občine pomagale in potrebna naročila sprejemale, kakor delajo po družili krajili. Upamo, da bodo tudi pri nas občine oziroma županstva tako prijazna in za stvar vneta, da bodo sprejemala potrebna naročila svojili občanov. Komur je pa podružnica bližje, naroči naj pa pri podružnici. Načelno se imajo pa tu kakor tam sprejemati naročila le na cele vreče in naj je stvar vinogradnikov samih, da se po potrebi združujejo in da jih po več skupaj naroči po ode vreče. Uazdelitev galice ne bo delala posameznim vinogradnikom nobenih težav in sitnostij, dočim bi povzročila nadrobna prodaja pri podružnici mnogo dela in stroškov, kar bi se vse poznalo pri ceni galice. Na vinski semenj v Novomesto! Odkar so se vpeljali vinski sejmovi na Kranjskem, poklicano je tudi Novomesto, da stori v tem oziru, kar je mogoče, Novomesto je naravno središče vinorodne Dolenjske in je že zaraditega poklicano, pospeševati po najljoljšili močeh vinsko trgovino. Poklicano je pa tudi zaraditega, ker ima ugodno železnično zvezo z Ljubljano, Gorenjsko in Koroško, tedaj s tistimi kraji, kjer ae je od nekdaj dolenjsko vino rado kupovalo in točilo, — Novomesto se zaveda te svoje naloge in zato hoče zastaviti vse sile, da se vinska trgovina z omenjenimi kraji kolikor mogoče pospešuje in olajšuje. Ta trgovina, ki se ima v Novemmestu razvijati 8 pomoi^jo vinskih sejmov, naj se pa ne omejuje samo na bližnje kraje, recimo samo na novomeški politični okraj, ampak tudi na druge dolenjske kraje, zlasti na kostanjeviski in na metliški in črnomaljski okraj. Zlasti lielokrajina, ki prideluje izvrstna vina po novih nasadih, je poklicana, da se udeležuje vinskih sejmov v Novemmestu, saj je Novomesto, dokler ne steče belokranjska železnica, najbolj ugodno tržišče za vina, ki se pridelujejo onstran Gorjancev. Težka je pot čez Gorjance, ali glavno je, da gre vino v denar in da se poišče kupca tam, kjer ga je lažje dohiti. Kupca iz Ljubljane, Gorenjske in Notranjske pa lažje dobimo na vinski semenj v Novomesto kakor na semenj v Črnomelj. Zato pa pričakujemo, da se bodo tudi naši vinogradniki iz metliškega in Črnomaljskega okraja obrnili proti Novemmestu in da bodo prinesli svoja izvrstna in od nekdaj sloveča metliika vina na prodaj. Vinski semenj v Novemmestu naj združuje vse naše vin(»gradnike in naj daje vsakemu priliko, ponuditi svoja vina na prodaj. Udeležč naj se ga tudi posestniki, ki imajo manjše množine vina na prodaj, saj vabimo poleg vinskih trgovcev in večjih gostilničarjev tudi male g(tstilničarje na semenj. Le tako bo ustregel semenj vsem potrebam in zahtevam naših vinogradnikov in gostilničarjev. Zato pa pridite na semenj vsi, ki želite vino prodati oziroma kupiti. Iransko leto je bil semenj vzlic slabemu vremenu prav dobro obiskan in se je prodalo mnogo vina. Naj ho letos še boljša kupčija ! Dolenjci so pridelali letos mnogo in prav dobrega vina, ki ga bodo gotovo radi prinesli na semenj, /ato pa vabimo se posebej vse naše odjemalce, vinske trgovce in gostilničarje, da pridejo v četrtek dne 8. novembra v prijazno Novomesto, da se tukaj založe in preskrbe s potrebnim vinom. Po- Kmetijska podružnica želi, da se vsa potrebna naroČila zvTse pravočasno íq bo v tera oziru ukrenila vse potrebno že v najkrajšem čaati. Kdor bo zamudil pravočasno naročitev, naj sani sebi pripiše, ako bo moral p(-zneje galico za drag denar okrog iskati. Cena modre galice še ni znana, ali gotovo je, da bo nekaj dražja kakor lani, in da je že iz tega vzroka gledati na to, da jo dobimo e skupnim naročanjem-ceneje ko mogoče. —r^— Pomešanje ali cepljenje vina. Ako se pri nas zve, da kak vinski trgovec, osobito pa gostilničar dvoje vín skupaj pomeša, ali kakor pravimo, da ga smatra se to že za kolikor toliko nepošteno ravnanje, za pančarijo, kakor pravimo. To je pa popolnoma napačno smatranju, kajti vsak pošteni vinski trgovec ali pa gostilničar stori pač to iz namena, da slabejie lastnosti enega vina z boljšimi druzega zjednači, spopolni. Tako se zadobi vino, katero postane po pome.^anju enakomernih lastnosti ; nižje postane veliko boljši in torej ložej izvedljivo. Da ni tako pošteno pomešanje ali cepljenje vin nikako pančanje, to nam dokazuje velika kletarska praksa na Francoskem, Nemškem, Ogerskem itd. Povsod tam ae smatra „cepljenje", nemško „Verschnitt", francosko „le coupage du ven", kar naravnost za prvo kletarsko potrebnost, spretnost, da, umetnost. Kam bi pa prišli veliki vinski trgovci, ako bi tako ne postopali, osobito gledč navadnih namiznih vin, katerib se največ potrebuje, največ povžije. Oni bi morali v gotovili letib, v katerih v kaki vinorodni deželi grozdje slabo dozori, le kisla vina prodajati, za katera pač nihfe ne mara. Kam bi prišli naši gostilničarji pri jednacib razmerab, in kam pa šele pridelovalci vina? Kislo vino ne mara nihče piti, in ako bi se to s pravim pomešanjem, cepljenjem ne zboljšalo, moral bi ga pridelovalec marsikatero leto sam popiti. To bi moral storiti, dasiravno ga je pridelovanje istega ravno toliko stalo, kakor pa pridelovanje prav dobrega vina v boljši letini. Nekdaj, ko ni bilo železnic, se je moralo pač po severnih vinorodnih deželah s takim vinom zadovoljno biti, „kakorsnega je Bog dal". Dandanašnji hoče se pa povsod tako vino piti, o kakoršnera v kvalitativno dobřili letinah pridelovalci pravijo, „da so ga pridelali" in da ga nI Bog dal. Skratka, dandanašnji se hoče povsod dobro vino piti, ker sicer se seže rajši po pivu. In za vsako leto dobro vino piti, potrebno je ravno pravilno pomešavanje ali cepljenje istega, naj to že vinski trgovec aH pa gostilničar izvede. Recimo, da se je na Štajerskem ali Dolenjskem kako leto le kislo vino pridelalo, ni pri dandanašnjih prometnih razmerah pač nikaka sila, kisla vina tudi v promet spraviti, po gostilnah in krčmah točiti. Po železnici pripelje se lahko v kratkem času in po ceni vina iz vinorodnih krajev, v katerib se je dobro, močno, sladko, ne pa kislo vino pridelalo; pripelje se ga lahko iz Vipave, Groriskega, Istre, ter pomeša z domačim vinom, in ravno letos bo pač potrebno na Dolenjskem marsikje tako postopati. To pred vsem tam, kjer se ima še samo staro, necepljeno trto, in potem pa tudi tam, kjer sc je v nove vinograde v jako pre-vagljivi meri stare dolenjske sorte, kakor: lipno, belino, škilino, žametasto črnino itd. začepilo, kaj malo ali pa še celo nič na novo vpeljanih nemških sort. V takih krajih so namreč letošnji mosti pač osupljivo kisli, med tem, ko so povsod tam, kjer se je v nove vinograde zadostno množino na novo vpeljanih sort, kakor : por-tngalke, rizlinga, veltlinca, burgundca, spanjola itd. začepilo, mosti prav sprejetno dobri, da, tudi prav dobrî, še celo fini. Prekisli letošnji mošti, oziroma prckisla letošnja vina, se morajo pa vendar v denar spremeniti in to ravno s pomešanjem, cepljenjem. V ta namen priporočamo našim vinskim trgovcem, osobito pa gostilničarjem in krčmarjem pred vsem takozvano goriško r i bolo. Goriška ribola jo močno, pri tem pa popolnoma sladko, belo vino, katen) na Goriškem v takozvanih „lirdah" pridelujejo. Pridelujejo ga iz sorte grozdja, kateremu se tudi ribola pravi, in katero ima to lastnost, da seji že na trti jagode suSiti, t. j. v cvebe spreminjati pričnejo. Iz te sorte napravljajo vino brez vsega najmanjšega kipenja na tropinaii, kajti oni grozdje poberejo, zmastijo, tr-jpine prešajo in mo^t spravijo takoj v sode. Sode pa napolnijo tako, da so čez vého polni, in potem jih vsak dan po trikrat zalijejo, da most med kipenjem čez gre ter vso nesnago iz aebe meče. Tako napravljena goriška ribola je skoraj kakor voda brez-barvena, pri tem pa, kakor rečeno, močna in popolnoma sladka. Boljšega vina za cepljenje prekislega letošnjega dolenjskega vina ne more biti. Ena tretjina ribole zadostuje že za osladiti prekislo vino ter ga do ravno najpravnejse slasti dovesti. Gospod Anton Strekelj, c. kr. kmetijski popotni učitelj v Gorici, postreže gotovo vsakemu prav rad z naslovi pridelovalcev ribole. Politični pregled. Dolgo časa so trajala v odseku za volivno pre-osnovo pogajanja glede zahteve Nemcev, da se smejo volivni okraji izpremeniti le ako dovoli dvetretinska večina. Ko se le niso mogli zediniti, je poklical cesar k sebi nekaj ministrov in drugih političnih velemož ter jim povedal kar naravnost, da hoČe z vso resnobo naj se čimprej spravi vladna predloga iz odseka v zbornico, kajti prihodnje volitve se ne smejo nikakor več vršiti po starem načinu. Odločna cesarjeva beseda je pomagala. Odsek je slednjič sklenil: razdelitev volivnih okrajev se sme premeniti samo tedaj, če je navzočih najmanj 343 poslancev. S tem je bila veČina zadovoljna. Delo odsekovo je končano in v kratkem pride predlog pred celo zbornico. Radikalni Cehi, liberalni Nemci, Rusini ter naši slovenski liberalni poslanci pa hočejo napraviti obstrukcijo in tako preprečiti volivno prcosnovo. Torej bo še nekaj časa preteklo, predno bo v odseku popravljena volivna preosnova postala zakon, a skoraj smerni) reči; kmalu bomo imeli volitve po novem volivnem redii. Listje pada z dreves, ministri pa raz svoje sedeže. Tako se je zgodilo pri nas in na Francoskcm. Torej dva nova ministra imamo že, tretji pa bo v kratkem imenovan. Najprvo je odstopil avstro-ogrski minister za zunanje stvari, grof Agenor Goln-hovski, ki je opravljal te posle 12 let; njegova politika je bila avstrijsko-nemška, pomena Slovanov, zlasti Jugoslovanov ni poznal in jih ni upošteval. Zato nam ni treba žalovati za njim. Sicer so ga pa vrgli Mažari: pri prihodnjih delegacijih so ga sklenili neusmiljeno napasti, pa je raji šel. Naslednik mu je baron Aehren- tal, dosedaj poslanik na rtiakem dvoru, star je .52 let. — Mažarom na Ijnbo je odstopil tudi vojni minister Pitrcicli, ker ni imel upanja, da bi ogrska delegacija ne dovolila zvišanje števila novincev. To mesto je prevzel dosedanji domobranski minister Selionaich, a novi domobranski minister je Julij Latsclier. Mažari so torej res mogočni, to se vidi. Govori «e, da bodo tiidi njih ministri odstopili. Ograki poslanci namreč ne bodo drugače dovolili zvišanja števila novincev, kakor če vladar dovoli Ogrom ogrsko vojaško poveljevanje, čemur pa se cesar na vso moČ upira. Pa ne samo mogočni so Ogri, ampak tudi oholi. Koncem tega mesca so prepeljali iz Carigrada po Donavi v Budimpešto telesne ostanke Hakocija in njegovih drugov. Ta Jiakoci (RakoczyJ je bil cisto navaden puntar, upornik, ki je krog 1. 1700 uaŠtintal Ogre, da so se uprli avstrijskemu cesarju. Njegovi tovariši pa so celo Turke poklicali v deželo, in liakocija so Turki vedno podpirali in ščitili, in so ti uporniki tudi umrli tam. Sedaj pa slovesno, med zvonenjem celo, pripeljejo nazaj takili ljudij telesne ostanke! In celo nekateri ogrski škofje so tako narodno pretirani, da proslavljajo njegov spomin. Če to ni predrznost in oliolost, pa ne vemo, kaj Je še predrzno. Nemci, osobito Prusi so grdo osramočeni pred vsem »vetom Oni se imajo za nezmotljive, da jili nilice ne more iikaniti, posebno na svoje vojaštvo so od sile ponosni ; gorje mu, kdor bi se jih dotaknil od te strani ! A nedavno so jo skupili. Stvar, ki sicer ne spada strogo v politični pregled, ima vendar svojo jako zanimivo stran. V Kopeniku, mestu poleg lierolina, je nek v pruskega stotnika preoblečen čevljar, velik potcpub in goljuf, že večkrat kar na leta ječe kaznovan, tako oblastno nastopil proti vojakom, policiji in žandarmom, da so na njegovo povelje zaprli mestnega župana in vzeli blagajno s približno 5000 kronami, ki jo je odnesel seveda on ter se odpeljal v Herolin. Nihče ga iii spoznal, nihče se mu upal ustaviti, niti vojaki niti meščani, tak strah imajo tam pred vijaško suknjo. Vse lepo, pokorščina in spoštovanje vojaškega stanu, a vse kar je prav: noben stan ne sme proti drugim nastopati tako, kakor nastopa vojaški na Pruskem. Sicer bi bila taka smešna pomota nemogoča. To mora človeško družbo razdreti, ako je vojaški stan tako oblasten, kakor tam gori. (Jel svet se smeji Prusom in cesar je bil strašno hud. In kako dolgo so potem iskali „kopniŠkegastotnika"! Celo Prusijo so pretaknili. A kje je bil? Prav v glavnem mestu samem, v lierolinu ! Torej tudi Francozi imajo nove ministre! Mini-sterski predsednik je Clemenceau (Klemanei}, mož politično omadeževan. Pri veliki miljonski goljufiji panamski je bil zraven, strasno se je svoj čas vlekel za izdajalskega žida Drajfusa, in kar ga je najprej spravilo naprej — strasten, zagrizen nasprotnik cerkve je, ki bo izvedel zakon o ločitvi cerkve in države z vsemi, če treba, tudi nasilnimi sredstvi. In tak človek pride na Francoskem na prvo mesto! Srečna dežela! Tudi drugi ministri so precej enaki in vredni mu sodnigi. Na opanskem gre vlada prav tisto pot kakor ona oa bVancoskem. Mar ji je blagostanje ljudstva ! Nekdaj tako bogata .Španija je sedaj najbolj zanemarjena dežela v Evropi. Velmožje imajo drugo važnejše delo, B katerim bodo osrečili narod : samostane in cerkvene redove ven, pa bo narodu pomagano, niĆ več ne bodo ne lačni, ne strgani iu nič več ne bo beračev! To je sedaj prva naloga Španske liberalne vlade. V Rusiji je mesto revolucije nastalo pravcato ropanje. Zato peša trgovina in obrt vsepovsod. — Vlada namerava razdeliti zemljo med kmete tako, da bo vsak pravi lastnik svojega sveta, dočim je bil dosedaj le nekako užitkar. Vernih duš dan. Misli. St«] sem na „šancah". Novomešćani in oni, ki so kedaj bivali v Novem mestu. Že vedo, kje je to. Drugi pa naj ved», da se lako imenuje zahodni rob strmega grića, na katerem je pozidana kapiteljska cerkev in kapiteljsko poslopje; ta rob je bil svoje An ntrjen, zato ime: „na šancuh". Kuj rad zuhnjatn na ta kraj. Lep razgled imaš odtod, ali mene posebao vleCe pcgled na naše pokopališče, ki leži dva lučaja daleč od griča v ravnini. Zakaj mene vleće poku-palisče? vprašate. Bom morebiti že enkrat povedal, a sedaj se ne. Torej: stal sem na šancsh in gledal nizdoli. Jesen je bila že pošteno oskubla drevje ter z oiumenelitiii listi nautlala prej tako lepo zeleua in cvetoča tla. Temnisivo je bil» zagrnjeno nebo, povsod popolnoma enake barve, nikjer ne za, las bolj svetlo ali bolj temno. To je pusto vreme, piav \reme za vernih du» dan. In danes, ko stojim lu na robu našega grića, je res vernih duš dan. Po pokopališču hodijo med grobovi ljudje sem ter t a. Eoi 80 prisil mo it za svoje rajne, t ho in mirno sto é ali k eCe ter molijo, vmea pa Uićijo solze. Diugi ae ponuša o s svojimi lepo ozaljšanimi in z lač camj otdauimi grobovi, samozavestno se ozirajo naokrog in motrijo driige grobove, íeŇ, naš je lepši, glejte, to zamoremo mi. Da bi vas ! Kaj morate res še semkaj nosit svojo baharijo, na ta sveti kraj miiu? Tretji pa 80 prišli iz zgolj radovedn^sU, pt-sebno brezskrbna mladina samo prodaja zijala ter dela neslane opazke; le čakajte vi, ki še niste okuadi britki^sti slovesa, ki je združen s smitjo, o tudi vam bodo prej ali slej tu alt diugod položili dobrega očeta, zlato mater ali ljubega prijatelja k pcčitku, potem pa ne boste hodili na vernih duš dan tsko lahkoživi in razposajeno veseli med grobovi. Ne privoščim vam te bntkosti, a ne uide vam. — Zamislim se: kaj je pokopališče? Tu so tiirej tista skrivnostna vrata večnosti, katera se ne odpro nikdar nikomur, ako so se enkrat zaprla za njim. O koliko jih je že šlo skozi ta vrata, tam doli so pustili svoja truj la, a njih dušf, kje 80 ? Ali še sploh žive, bivajo kje V Gotovo. Cemu bi potem hodili molit za njih mir in pokoj, ako ne bi verjeli, da še iive? ue nima človek neumrjoče duše, Čemu izkazovati mrtvemu telesu toliko spoštovanja in časti. Ali naj ti gmbar odpre par grobov? Videl boš gnjusobo in trohnobo v vseh stopnjah, kakor so ie mrtvega zagrebli predvčeraj, ali pa pred tremi ali petimi ali desetimi leti, ko ne prestane nič in se tudi zoižft grob, da ne ve ludi grobokop več natanko, kje je bil pokopaa ta ali uni. In če bi to videl, bi bežal domu iz pokopališča. Taki gnjusobi ne gre spoštovanje, ako ni Idlo to telo sedaj — recimo — posoda neumrjoče, pcsvečene duše. Na pokopališču se oživlja naša vera v to resnico kaj močno, in ta resn ca stori človeka resnega, da gleda svet in življenje z drugačnimi očmi nego oni, ki vidi v človeku samo višjo, popolnejšo iival. Misel na neumrjočnost stori človeka vestnega V poklicu in službi, pravičnega vsem ljudem, potrpežljivega v nadlogah, skromnega v zahtevah, ki jih stavi do življfnja. Vzemite le ljudem vero v neumrjočnost duSe in storili jih boste zveri, pred katerimi ni varno ne premoženje, ne poštenje ne življenje! Ali ni torej primeren simbol te vere luČ na gr.'beh? Pomeni pa ta luč tudi proSnjo, naj rajni, ki so tu verovali, tamkaj za vrati večnosti gledajo in uživajo resnico samo. Luč pa ne samo sveti, lufi tudi greje. Pokopališke je, zlasti danes, kraj ljubezni. Tudi telesnim ostankom svojih dragih izkazujete ćast, ker ljubili ste jih, In veseli vas, da jim morere vsaj nekaj še storiti, ki so vam živi bili polni dobrote in ljubezni. A dpigriite svojo ljubezen višje, poglobite jo: molite in ittvujte za njih duše, da jim tako res pomagate. Saj sega po Bjžjem usmiljenju vaša ljubezen preko groba ne samo v solzah in vzdihih, ampak v molitvah in priprušnjah. O li tam doli na grobeh, ko bi vara mogel zaklicati: navze-miie se tu ob grobeh svojih lju -Ijenih rajnih ljubezni tudi do živih; mesto da nesete a seboj prst z njth groba doran, neaite od tod usmiljeno ljubezen do živih in mrtvih. Pa kaj naj vam kličem, predaleč ste! In Če se vam danes ta ljubezen ne vzbudi v srcu. ne bi jo vzbudile ludi moje besede ne. Veliki zvon zapoje, in tudi zebsti me je začelo, predolgo sem stal na enem kraju. Treba bo iti. iše vzdignem desnico in vam dam blagoslov, vi mrtvi, ki spite v Gospodu; „Bog jim daj večni mir . . Blagor vam, ki ste umrli v Gospodu! Ako pa vam je še treba pomoči, dobite jo: moliti in žrtvovati hočemo za vas. Zvon poje in vabi h križevem potu za rajne. Pojdimo, da dostojno zaključimo vernih duš dau. Ludice uga-sujejo, a ljubezen ne bo ugasnila. Pojdimo! Fr. Salezij. Domače vesti. (Odlikovanje.) NJ. Veličanstvo je z dne 16. oktobra podelilo pi-oštu novomeškega kapiteljna mil. gosp. dr. Seb. Elbertu, komturni križ Franc Jožcfovega reda. — Dne 17. okt. je že prišla ta vesela novica v nase mesto, ravno ko g. prosta ni bilo doma. Vse prebivalstvo se je razveselilo tega najvišjega odlikovanja in tiste dni se ni govorilo o ničemur drugem, nego aamo o tem; vsi ao bili edini v tem, da to izvanredno visoko odlikovanje daje Čast celemu mestu in župniji. Nebroj čestitk, osebnih in pismenih in brzojavnih (samo teh je bilo 32) potrjuje to in kaže splošno rjidost radi tega dogodka. Osebno so prišli čestitat odlikovancu poleg mnogih zasebnikov vsacega stanu ter duhovščine iz dekanije vai načelniki vseh tukajšnih uradov in oblastev. Med bizojavnimi in pismenimi čestitkami bi biio posebno omeniti, da so Čestitali alededi gospodje : sek-cij'-ka načelnika naučnega ministrstva prelat Zschokke in dr. Maks Hussarek vitez Heinlein, sedanji deželni predsednik kranjski Schwarz m bivši predsednik baron Hein, eksc, bar. Schwegel, vladni svetnik Haas, atulni kapitelj kot svojemu bivšemu članu ter generalni vikar prelat F1 i s, tržaški škof ekselenca dr. Nagi, prelat Smrekar, predsednik dež. sodišča LeviČnik, dež. predsednika namestnik grof Chorinsky, dvorni svetniki pl. Ruling, dr. Račič, bsron Winkler, Schascliel, marki Gozani, knez Windiachgrâtz, polkovnik pl. Lukancni poveljnik oružništva na Kranjskem polkovnik pl. Riedlinger, biyši tukajšnji glavar vladni svetnik Friedrich, deželna šolska nadzornika Leveč in Hubad, cesarski svetnik Murnik, državni poslanci: dr. ýu s ter šl C, Šnklje, Povše, Pfeifer, grof Barbo, deželni poslanec Ulm, župan stolnega mesta Ljubljane Hribar, vodja kranjske hranilnice vitez iSchoppl, primarija dr. Gregorič in dr. Boek, njegova bivša pnjfesorja ravnatelj Wîesthaler in dr. Nejedli, ter se premnogo drugih udličnib mož vsacega stanu. Vsi 80 izražali svoje veaelje, da je presvetli cesar odlikoval našega zaslužnega mil. g. prosta tako visoko, in to izražajo še vedno dohajajoče čestitke. Najbolje pa jo je zadel preć. g. kanonik Sušnik, — in tej se pridružimo iz vsega srca tudi mi, — ki je pisal: „Mi smatramo to odlikovanje kot odlikovanje vsega duhovskega stanu. Na mnoga leta!" (Odhodnica.) Gotovo noben gimnazijski ravnatelj in sploh nihče v Novem mestu ae ni imel take odhodnice, kakor jo je imel 30. m. m. blag. g. vladni svetnik dr. Detela. Po 7. uri zapeti so mu pred stanovanjem pevci c. kr. višje gimnazije in nekaj gospodov dolenjskega pevskega društva tri zbore kot podoknico. Pevci so zapeli zares izvrstno, kakor že dolgo časa nismo Čuli v našem mestu. — Ob 8. uri se ,ie sešlo pri Tučku toliko najodličnejših mož iz vseh stanov, ďa je bila prostrana sobana natlačeno polna in mnogi niso več mogli dobiti prostora. Prvo napitnico je govoril g. prof. dr. Marinko mojstersko, kakor le on zna. In potem ao se vratile napitniee resne in šaljive, a iz vseli se je slišalo, kako vedo vsi stanovi ceniti gosp. vladnega svetnika kot Človeka, moža, profesorja, ravnatelja, pisatelja: zaačaja kristalno Čistega in dovršene vestnosti ter duševne premoči njegov« res ni mogoče dovolj opisati in poslaviti. Pri mnogih od-hodnicah so se morali govorniki truditi, da so na slavljencn našli kaj zaslug, a pri tej odliodnici tega ni trebalo, in ao guvorniki povedali prej premalo, ko pa da bi bili pretiravali. Gospoda svetnika spomin bo živel med nami vedno svež in globoko sknt v srcih, ^al, da ta odlični mož zapušča naše mesto, ter se s svojo visoko čislano in ugledno rodovino naseli v Ljubljani. Naj uživa zasluženi pokoj v vsej sreči in zlati zadovoljnosti do poznih pozmli let in naj obogati naše slovstvo s svojim spretnim peresom, bogato izkušnjo in globoko učenostjo, še za marsikako delo. Ta voščila naj ga spremljajo na pot in naj se uresničijo nad njimi v polni meri. Dal Bog! (Duhovske izpremembev ljubljanski škofiji.) Ů. g. Ivan Mihelčič, kaplan v Železnikih, je nameščen za župnijskega upravitelja na Zaplano pri Vrhniki; č. g, Rihard Smolej, kaplan v Dolu, je premeščen v Železnike; č. g. novo-mašnik Franc Zorko je nastavljen za druztíga kaplana v Zagorju ob Savi; č. g. M. Sušelj, kaplan v Zagorju, je dobil dopust vsled bolezni; č. g. Jožef Pod lipni k je nameščen ZA kaplana na Krki. Premeščen je Č, g. Alojzij Jerič, župnijski upravitelj v Osilnici kot kaplan v Radeče pri Zidanem mostu; č. g. Jakob Bajec, ekspozit v Orehku, je premeščen kot župni upravitelj v Osilnico; č. g. kaplan Ant. Zore je imenoian za župnijskega upravitelja na Krki. (Izpremembe v frančiškanskem redu.) P. Adolf Cadež, ki se je nedavno povrnil iz Carigrada, pride v Gorico; P. Ernest Jenko gre iz Gorice v Ljubljaiio, P. Blaž Farčnik pride v Novo Mesto, P. Efrem Fajnig v Kamnik. (Osebna vest) Preč. g. Anton Žlogar, dosedaj dekan v Šmartnem pri Litiji je bil dne 23. m. m. kanonično umeščen in se je dne 30. m. m. stalno naselil v^ Novem mestu. (Poročila sta se) dr. Vinko Saraboii in Tilka Ša-rabon roj. Maily v Tržiču, dne 29, oktobi'a 1906. Bilo srečno! (Umrla) je na Dunaju 22. t. m. ga. Terezija Medved, soproga Franči.^ka Medveda, pomožnega uradnika v c. kr. zalogi šolskih knjig, Pokojnica odlikovala se je pu svojem blagem in pi^rpežljivem značaju. S svnjim soprogom imela je okoli I. 1880 gostilno pri Medvedu v Kandiji. (Nov prostor za novomeško gimnazijo.) Pri zadnji občinski seji novomeškega občinskega zastopa se je sklenilo, upoštevati poleg že sedaj določenega prostora blizu okrožnega sodišča, tudi še novo atavbišóe pri Bevčevi vili na bregu pod kapiteljsko cesto, (Stavba ženske bolnice) v Novem mestu. Zdravstveni zastop novomeški je sklenil v zadnji seji, da odda stavbo ženske boVmce v Itudolfovem g. Josipu Olivu, kot najnižjemu ponudniku. Stavba je proračunjena na aiO.OOO K. (Električno raza ve ti j a vo ) dobi Novomesto. Da vzbudi v občinstvu zanimanje za to vetevažno podjetje, bi> priredil g. prof. J. Keisner dvoje javnih predavanj v dvorani mestne ítiiáe. V prvem predavanju bo pokazal proizvajanje elektrike in njeno vporabo za luč in motoije, v drugem razložil vse tehnitne izraze, ki naj jih pozna odjemalec električne sile. Čaa predavanja bo naznanjen na lepakih. (Utonil) je na Trški gori Franc Medved, 30 let star iz Gredevja, Padel je, ker je bil božjasten v poleg pola se nahajajočo lužo in tam utonil, (Ponarejeni bankovci.) Tekom zadnjih tedno? začeli so na sejmih na Dolenjskem zopet razpečavati ponarejen« bankovce po 20 kron. Dne 20. sept. 1906 zasačili so orožniki na sejmu v Škocijanu kmeta iz trebenskega okraja, ko j« ravno svinje plačal s štirimi ponarejenimi desetaki. Našli so pri njem v mošnji 31 komadov in doma na podu v slami še 77 ponarejenih bankovcev po 20 kron. Bankovci so iste vrste kakor so jih leta 1904 prinesli iz Amerike in potem v jeseni 1904 začeli izdajati na Kranjskem, Štajerskem iu Hrvaškem. Razločujejo se pa od prejšnjih v tem, da nimajo več na besedi „SzAm" napačne vejice ali akcenta Szám in da nimajo več pike pri beaedi „Serie", poznajo se pa vendar po kričeči rdeči barvi in na tem, da je rdeča črta na levem roba na avstrijski stiani Jako slaba ia nepravilno izdelana in »podaj ne 8ťŽL' do konca. Da se ljudstvo varuje škode in d« se zamore hitro zasledovati tiate, ki izdajajo ta d«nar, treba je, •da \sakdo, ki dotii bankijvec po 20 kron, posebno na sejmili, jih dobro pogleda iû pravim primerja, m ako ae mu zdi sumljiv, naj ga takoj izroči sodniji, orožnikom ali občinsketnu uradu ter naznani, kje lu od koga ga je prejel. (Kazglas.) Zaradi i)rijavljenjft v letu 1907 naboru novincev podvržeuili mladenićev se daje na znanje sledeče: 1.) Vsak stavodolžen, v letu la84, lt)85 in 1886 rojem mladenič dolžan M« je tekom meseca novembra 1906 zglasiti pri injianatvu iste obćine, v katerej poseduje domovinsko pravico ali pa v katerej stalno biva. iî.) Kdor se zgladi pri kakem ■drugem županatvu, nego onem svoje domovinske občine, se mora pri tej priliki It^giliiuovati z rojstnim, ali domovinskim listom pri županstvu iste občme v katerej stalno biva. 3.) Stavudolžne, kateri bivajo le znčasno v inozemstu ali kateri 80 tako težko bolni, da so vsled tega ovirani ae ustiiieoo ali pismeno pri pristojnem županstvu zglasiti, naj zglasijo starisi, VBiulii ali pa drugi zanesljivi poverjeniki. 4) Isti stuvodolžni kateri želijo doseći kako ugodnost, ali «lajšilo v izpolnjevanju dejanske vojne službe v smislu § 31, 32, 33 ali 34 vojnega zakona naj razmere, na katere opiraj j udobnoatno pravico, najpozneje do konci ťttbruarja 1907 naznanijo pristojnemu okvapemu glavarstvu; v ta namen služijo potrebna spričevala, rodbinski listi, oporoke, prisojilna pisma iu zapisniki o zapu-ačinskili obravnavah. I>iui.)nski listi morajo biti overjeni tekom istega meseca po pristojnem župném nradu, v katerem se dotična prošnja vlofci. ft.) Prošnje za dovoljenje izven domovinskega okraja na nabor iti, vložiti so tudi najpozneje do konea meseca novembra 190(J. C.) Stavljenci katei'i bi predpisano uglasitev opustili, se bodo kaznovali radi prestopka § 35 vojnega zakona z globo od 10 do 200 kron, oziroma z zaporom od 1 do 20 dnij. (Zbornik.) V z&dnjili številkah „Dol. Novic" napovedani knjigi „zbornik ci^ilnopravdniti zakonov" ttr „odvetniška tarifa in sodue pristojbine" ste se zakasnili v tiskanju Ker pridsii še L knjigovezu, budeti dobiti pri knjigokupcih šele v drugI piilov.ci uoveiiibra t. I., naročniki dobe ju prvi. (Današnji list) obaega deset strani. Gosiiudarske stvari. — (Vinski semenj v Novem mestu) se priredi letos na prostornem vrtu znane TuČkove g<»stilne. Ves prostorni vrt ae bo v ta namen s postranskimi prostori vred primerno priredil, tako da bo ustreženo vsem zahtevam pcjnudnikov in kupcev. Semenj se prične kakor lani ob 11. dopoldne, tako, da imajo vimnji kupci Čas dospeti z dolenjsko železnico pravočasno v Novomasto in da imajo tudi vinogradniki r/, oddaljenih krajev, posebno oni iz Belokrajine, ugodno priliko, udeležiti se pravočasno semnja. Za kupce iz zgornje strani naše Dolenjske, iz Trebnjega, Grosupljeg", Kibnice, za one iz Lju-bljnne iz Notrsnjake, Gorenjske m Koroňkega je železnična zveza prav ugodna, ne le za pravočasni pnbod v Novo meato ampak tudi za povratek. Semenj bo trajal kakor laiii od H. dopoludne do 3. popoludne. V slučaju slabega vremena porabili se bodo VSI gostilniški prostori spodaj in zgoraj, tako da bo tudi v tem slučaju skrbljeno za vso potrebno ugodnost. — (Kdo naj se udeleži vinskega semnja v Novem mestu?) Tega semnja bi ae morali udeležiti vsi vinogradniki brez izjeme, ki imajo kaj vina prodati, naj ga imajo veliko ali pa malo na prodaj. Ravno tako bi se ga morali udeležiti vsi, ki želijo vina kupiti, naj ga potrebujejo več ali manj. Poleg večjih kupčij naj se razvijajo tudi manjše kupčije. Vino naj gre v denar! Zato pa vabimo na semenj vse naše večje in manjše odjemalce in gostilničarje po deželi, da se ga udeleže mnogoštevilno. — (Vinarski shod z vinsko razstavo v Ljub-jani) se priredi v drugi polovici meseca novembra. Želeti e, da se tega shoda kakor tudi vinske razstave udeleže Do-enjci. Pokažimo pri tej priliki, da vemo ceniti pomen takih priredb za razvoj našega vinogradništva in naše vinske trgovine. — (Vabilo na vinsko razstavo), ki jo priredi C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani 17., 18. in 19. novembra t. 1. v veliki dvorani „Mestnega Doma" v Ljnoljani, in na vinarski shod, ki ga piiredi na poziv avstr. društva za varstvo vinstva poseben kranjski odbor dne 18 novembra t. I. dopoldne ob pol desetih tudi v veliki dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani. Vinska razstava se svečano otvori v soboto, 17. novembra ob petih. K svečanosti otvoritve bo imelo pristop le povabljeno občinstvo in gg. razstavljalci. Vinska razstava bo splošno pristopna v soboto 17. novembra od šestih zvečer naprej in v nedeljo 18. novembra ter v pi nedeljek 19. novembra od dveh popoldne naprej. Vsak večer bo igrala od osmih naprej društvena godba. Vstopnina na razstavo bo znašala 50 h. Vinarski shod bo raziiiotnvul naslednja vprašanja: 1.) Ktere žlahtne trte kaže na Kranjskem razmnoževati z ozirom na podnebje, zemljo in vinsko kupčijo? — 2.) Kako stoji s Jiorabo čistih kvasnih gliv v kletarstvu? — 3.) Vrednost kranjskih \in z ozirom na njihovo kemično sestavo. — 4.) Kako pospešiti kupčijo z vinom m dvignili izvoz kranjskega vina V ~ 5.) V kakšnem razmerju naj bo živinoreja z vinatvoin, da se zadosti potrebi po gnoju? — 6.) Kiere izkušnje imamo s streljanjem proti toči? — 7.) Druga morebitna Vprašanja, zadevajoča vinstvo. Pristop k zborovanju in udeležba pri razgovoru vinarskega shoda sta prosta vsem vinščakom. Gg. kianjske vinščake podpisani odbor nujno progi obilne udeležbe pri razpravah na vinarskem shodu, ter tudi tega, da na razstavo po možnosti pošljejo mnogo vrst i^vojib najboljših vinskih pridelkov, Fmejša m dragocenejša vina je poslati v pravilno opremljenih vinskih steklenicah od vsake vrste najmanj 25 steklenk, dočim se navadna in zlasti loti/šnja vina morejo poslati v sodčekih od 60 do 60 litrov ali vei iranko na naslov c. kr. kmetijske družbe, in sicer najkasneje do 10 novembra t. 1. Oni gg. vinščaki, ki razstavijo svoja vina, nijj prijavijo kmetijski družbi do 6. novembra svojo udeležbo ter naj v prijavi navedejo število vinskih vist in število steklenk, oziroma sodčekov, ki jih pošljejo. Kazatavljena vina bo presojevalna komisija odlikovala z diplomi L, 11. in 111. vrste. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. — (Skupna naročila na umetna gnoj il a) so prinesla naročnikom prvo pot 240 K dobička. Toliko se je namreč prihrHiiilo in za toliko so bila gnojila ceneja, ker so se skupno naročila in razdelila zunaj na kolodvoru. Posestnik Žefran iz Golnevasi je naročil 36q umetnih gnojil in prihranil s skupno naročitvijo sam 2B K 80 h. Za skupno naročanje je treba seveda d^sti naročnikov, da se lahko naroče celt vagimi. Za prvo naroćitev je bilo dosti naročnikov, za dingo jih pa še ni dosti in zato veljajo zadnjič navedene cene aeveda le za ta slučaj, ako se priglasi toliko naročnikov, da bo mogoče cele vagone enega m drusega gnojila naročiti. Ce se ne oglasi zadosti naročnikov, se cena takoj zviša. Opozarjamo na to vse posestnike, ki bi radi dobili umetna gnojila še pred zimo. ~ (Kdaj je najboljši čas za sadno drevje saditi?) Gotovo ravno zdaj v jeseni pred nastopom zime. Ta čas je |»a zato najboljši, ker se v zimskem času zemlja tako lepo okolo korenin obleže, da drevo na spomlad skoraj ne čuti, da je bilo v jeseni presajeno. Na to gre pa pač pazili, da pride okolo korenin le rahla zemlja, ne pa ilovnate kepe. — (Izkušnje z osutim in neosutim krompirjem), ki 80 se letos napravile na kmetijski šoli na Grmu, govore za to, da je treba krompir tudi nadalje osipavati, ker se z osipavanjem redovitost pospešuje. To velja pa tudi o turačici, dasi se kažejo v pridelkih med osuto m neosuUi tur-sčico inanjëè* razlike. Poročati hočemo o izvršenih poskusih natančneje v prihodnjem listu. — (Za zboljšanje hlevov) bo dajala država tudi kranjskim posestnikom podpore od 1. 1907 naprej. Prošnje za te podpore je vložiti zadnji čas do 1. decembra t. 1. pri c, kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Kdor hoče dobiti tako podporo, mora napraviti, oziroma zboljšati svoj hlev po vsih pravilih. Poleg hleva mora biti pa tudi pravilno gnojišče z guojničn« jamo. Ako bodo te podpore spodbudile naše gospodarje k zboljšanju hlevov, potem so res krvavo potrebne, kajti prav v tem pogledu se da pri nas veliko popraviti, saj nam manjka pravilnih hlevov z dobrim gnojiščem in gnojnično jamo pov.-3od, kamor pogledamo! — (30.000 cepljenih trt) bo oddala spomladi kmetijska podraiDÍca v Novem mestu. Cepljeuke so sledećih vrst: ipanjol, laiki rizling, niivnnec, veltiinec. portugalka in žametasta Ćmina. Cena za lOO trt 20 K. Naroćila se sprejemajo ie sf^daj proti plačilu primerne are. — (Lep vspeh z rejo plemenih svinj) ima letos p. Pureber v Zabjivasi. Na malm svojem posestvu redi po dve plemeni svinji, ki ste mu vrgli letos z mladiči B94 K. Posnemanja vredno! 'Vuziiiinihi mestnega iiia^intriita. Mestno županetTn npDztirjft Tge tuknj^nje hiSne poerntnike, <1a zneske, katere âe dulgujejo mestni hla^ftjni na (!",'„ \0(iftrini in 4";„ ijfostaiiini. tekom Tiie«i«cB uoveinbra tiorarnnjL», ker drugače bi »e mnr&li isti po cesarskem nkaitu od aprila 16IÍ4, ai. 96 drž. zak., ua njin laitue etriHke a poli-tičuo ekiekucijo istirjati. (Seja) obfinskeaa odbora v Rurtulfovem ss dne 12. oktobra 1906. 1,1 Čitanje ladrjih «apisnikoT z dne 31. ae^t. 190C St, lEvjS in z dne 22. sept. liK)6 fit. 14m. Zapisnika se preůitata ter odobrita. 2.) ťoroúilo žq. pauBtva o prodaji smrek iz mestne briste. Gosp. žtipHn porni-a. da so doHle dre ponuibe in ainer g, Josipa Golevl^ka íe Trebnjega z ]9 K 60 h in g. Frani' Benil-a iz NuvesameRta z iy K 70 h za koinad, trr predlaga, da se sprejme ponudba nt- Franc Seidl-a, kaieremu se prtida 300 smrek po la K 70 h. Predlnif K« Bprfjme. 3.) I'oroiilo (iejmtacije o zadevi gimnazije. Goep. dr. Defraiiceacbi puroĚa, da je bila Žit sept, t, 1, deputacija pri liosp. nauL'uetn ministru v spreuisttu g. poslanca Plautaiia ter pojasnila ladevg glede lidatija nore c, kr. viiSje držarne ^in'tiaKije v Kiidolfnvem. G. minister je obljubil, da kakor hitro bodo predprašauja ((l^f^e stavbi^ia rečena, se bode ;(idalo novo poslopje pač pa pola<;al na srce občin! Rudolfovo, da skrbi ïa t >, da se prašanje scavbi^ča pri c, kr. deželnemu Šolskemu svetu kakur h tro tnogoće reSi. Po debati, katere fuse udeležili rami udbjr-niki, se poročila deputacije vzame na znanje in odobri predion; ^.Kosmana, da se izvoli gimnazijski odtjek, v katerega ne izvolijo poleji; atnreSiDstva (ff;. dr. Dtfraiicesclij. Maitelj in Ki;hrman. (i. iupati na tu proid da se stroški deputacije, ki iuaiiajo 4('0 K izplačajo iz mestne blagajne, kar se soglasno potrdi 4) Poročila KiiFpcidar-ikeKa odseka: a) Kadi prodaje stavbenega lesa na »ejtiiiiSčn. b) 1'rof^nja zdravstvenega okrožja radi lomljenja stavbenega kamua na Loki. G. T'met predlaga, da (ie naj ta btavbeni les proda ter poroča, da so dve p nndbe in bicer ena za 3C0 K in ena za 310 K, Skleoe ne, da se le« pruda iia javni dražbi pač pa ne pod ceno 310 K. Druga točka se odloži iz današnjega dnevnega reda, b.) Slučajnosti. G. ŘiisTiian predlai;a, da se pioiitija glede razširjenja skladišča na luitaj-Sneinu kolodvoru ponovi, ker je isto popolnoma neprimerno današnjim razmeram. Nadalje umerja, da ee opetovano ^sak tedtn zgodijo na tukaj^ne-mn kolodvoru nerednosti pri osebnem prometu in sicer, ker imajo osebni vlaki premalo število vozov tako, da se potniki III, razreda morajo vke obrti, b) U na.Htavljenju prov mestuega stražnika. Na predion^ pulicíjiikega odseka se soglssuo sklene, da se mestni odbor za podelitev naproiene koncesije ne isreče ne »za," ne „proti," in to radi tega, ker c. kr, okrajno glavarstvo sploh ne uvažuje sklepe in mnenja tukajEnega mestnega odbora. Odpoved dosedanjega proviz. mest, stražnika Valentina ňkof se vzame na znanje tei se sprejme kot novi proviz. ttražuik Franc Mubvič, Dalje se sprejme predlog policijskega odseka, da ima odslej vsak proviz. nastavljeni mestni stražnik trimesečno odpoved in ravnotako mestno žnpanstvo njemu nasproti. Gospod žnpan naznanja, ker se v kratkem posveti svojemu poklicu ter prevzame zopet lekarno v svoje vodstvo, da mu ni mogoče dalje obdržati mesto žiitkaua ter prosi, da se v kratkem izvoli novi župan, da mu bode mogel prepustiti svoje mesto. Na to se seja zaključi. (Seja) občinsketica odbora v Gudolfovem z dne 24.Qktohra Iit06. Čitanje zadnjega zapisnika z dnč 12. oktobra 1906 št. 1606. Zapisnik se prečita 1er odobri. Poročila vodovodnega odseka; ProSuja strojnika .Jožefa Perpar. Prošnja usmiljenih bratov v Knndiji za podaljšiinje vodovoda. Prošnja Oto Smitka za npeljavo vodovoda. Dopis veleslav, deželnega odbora v zadevi vodi)Voda. Na predlog vodovodnega odseka se sklene sledeče: Strojniku Joži-fu Perpar v Stopičab se dovoli odiïkoduina za pobarvanje ograje Ene»ek 20 K. Podaljšanje vodovoda se dovoli na njih stroške proti letnemu pavšalnemu plač:In 100 K, dokler ne določi deželni odbor drugi prispevek za vzdržavanje vodovoda za vas Kandijo. Oto Smitka se dovoli uptljav» vodovoda v njegovo novo zgrajena biSo stem, da se blina vceni, ter da plačuje 5'Vi, vodarino mestni občini in se v t > s posebno obveznico zareže hi sicer tako dolgo, dokler deželni odbor ne ir.da novi odlok za višji prispevek Kandijeitd k stroškom za vodovod, 1, Najemninska vrednost pri prostorih, ki niso dani v najem, naj določi to posebna komisija petili članov, v katero-izvoli občinski odbor Sčlano, po jednegase papiepusti tisuki c kr deželni vladi (u. kr, politični oblasti) in viiiukeiiiu deželnemu odboru, i!. Podlaga te> cenitvi naj bodo tukajSne najemninske razmere, 3. Otnik se odobri. Poročilo odseka za zgradbo gimnazijskega poslopja. (Poročevalec g. Mat>elj.l Puroievalec prečita dopis tukajstiega c. kr. okrajni-ga gaiarrtva z dnei 7.oktobra 1900 št.2ó.í89, kateri se glasi: „Mestnemu žiipanitvu v Ru-doKoiem. Z ukazom z ilne 27. septembra t, 1. st, 4474 zahteva c. kr. d- ždn» Šdski svet v zadevi zgradbe novega gimnazijskega poslopja sledeče dopolnitve. 1.) Nsj se urtdložč prepisi odobrenib obánskih proračunov za let» 1904, 1906 in 1906. Mestni zascop naj se izrdře, aki> bi bil pripravljen, tudi za eventuelno nuvo zgradbo potrebni stavbeni svet brezplačno pri. skrbeti in sicer brez prikrajšanja v seji dne 31,julja 190C sklenjene ponudite, da se v slnčaju nove zgradbe za gimoazijo pnspe n k tej zgradbi » svoto 50,000 K ]iroti temu, da se mestni občini prepusti sedanje gimnazijsko poslopje. 3) Po sejnem zapisniku z due 31, julija 190K M, smatra mestni zastopjustičnem eraijn pripadajoči prostor nekdanjo okrajno Kod Sče) za zgradbo novega gimnazijskega potiiopja kot najpripravnejšega. To mnenje stoji pa v [irotislovju izidom od gospoda referenta c, kr. deželnega šolsketra sveta v navzočnosti tedanjega okrajneifa glavarja, gimnazijskega ravnatelja, nadinženirja in mestnega župana dne 17.julja t9U3 na lici mesta storjenih poizcedb, po katerih ni bil ta s črko I. ampiik zraven novega okrožnega sodišča ležeči s črko III, označeni stivbeni prostor kot najspasobnejši spoznan. Mestni) žnpau^tvo naj tornj poja>ni, v koliko so se razmere, katere pridejo v poštev za sjiosobnost pusameziiili stavbenih prostorov, od leta ItiOá sem spremenile. Temu ukaza je kakor liitti»-mogoče ustreči. T kr, okrajno glavarstvo Rudolfovo dne 7, oktobia HlOG. Reclibach 1, r." Po (irečitanju teya dopisa pojasni g, puročevaleo s stvarnimi rar.logi In dokazi, dajennjno jiotrebno, da občinski odbor vse poirebno nkrene, da ge bode vendar nže enkrat naučna npra\a kont čuo od.očda in izrekla za zidanje novega gimnazijskega poslopja brez vsiicib nada jiiih pred-vprasanj, l>a se pa temu opomore, je žnpanov uamtstuik g. Kosman sklical odsek za zgradbo noveua gimnazijskega por-liipja k seji dtfi 19. oktobra IMC. R tej seji je povabil tudi g. barona Re<',hbaclia, c, kr. okrajnega glavarja in v smislu ^ obč. reda g prošta dr. Kebistijana Klberti. Pri tf-j seji se je sestavil sledeči: Zapisnik o seji odseka za zgradbi» gimnazijskega poslopja dne 19. okt.ohra 190C. G. Rosman otvori sejo, konstatira sklepčnost, pozdravi g. okrajnega glavarja in g, prosta ter prečita dopis e. kr. okrajnega glavarstva z dne 7. oktobra 1906 št. 2Ó.18!) ter naprosi g. okrajnega glavarja, da blagovoli pojasniti vzroke, zakaj stase v dopisu omenjena^ prostora zavrnila, G. okrajni glavar pojusni, da je c, kr, oančna uprava se izrekla, da pros>ta, je odsek mnenja, da nai bi se naučna uprava odločila za to novo staibšČe, če ga bo spoznala tiiili iirimernega. Recbaidil.r. c. kr, glavar, J. Maselj 1, r,, zapisnikar, dr. Elbert 1 r., dr, Defran-cesirbi 1, r,, Jos, Ogoreutz 1. r., Rosman 1. r., Krnnner 1. r. G. poročevalec predlaga na to sledeče: Z ozirom na poziv c. kr. deželnega šolskega sveta z dne ^7,septembra 1906 št. 4474 sklene mestnaobćina sledeče: 1.) Opusti ponujeni stavbišči št, I. in 1I„ ker sta bid od c. kr, dežnlnnga šolskega sveta spoznani za nesposobni. Občina je pripravljena Ugoditi zslitevi naučne uprave ter a) odstopiti pod št. III, navedeno stavbisče (pileg nove okrožne sodnije) učni upravi v svrho zgradbe novega gimnazijskega poslopja brezplačno. b*! prispevati k zgradbi novega gimnazijskega posloj>ja v seji dne 31. julija li/06 sklenjeni jirispevek v zneskn 50.000 K. in sicer oh ije ]>od pogojeni, da naučna uprava ]ire|>unti obč.ni staro gimnazijuko p Ker je to novo stavbišče še več kot Se enkrat tako veliko kot Mav-biáče St, III,, cena maniscga pa sa večja, in ker bi od iioroga vsied tega Se preostalo mnogo sveta občini, jirosi občina, da naj bi se učna uj ruva, če ga bo spoznala za ravno tako spouobnega, v korist občini odloči za ti) novo ttavbiiče. bi se pa vsled te nove (ponudbe (ad 3) morala gradba potilopja zavlačiti, potem občina umakne to novo ponudbo, samo da se gradba ne bo zavlekla. G. prvomestnik otvori 0 teb predlogih debato: O. dr. Detranceschi se v daljšem govoru pridruži deloma gitedlogn g poročevalca in iijavi, daje na novo ponudbeni prostor fob vili Bevc) za gimnazijsko poslopje popolnoma sposoben in da na vsak nač n mnogo ugodnejši nego oni, pri okrožnem sodišču, kamor bi prišbi gimnazijsko poslopje v neko zatiiSje, Ravno nasproti bi ]>a stalo veliko poslopje okrož-^ nega sodi.ščs, katero bi ob južno vzhodni zabranjevalo več ali manj ■ zrak in svitlobo. Na novem stavbilču je pa to popolnoma izključeno,. stavlia bi «tnk na itmtem, kjer bi bilo dorn^j zraka in evitlob«. Jie^a je kraHiifi i» lii jiaii'opje iiUla nn v^vi^enein odprtem jiruRtoni in tiA pri|iij|D<>mA miniein in tiliein krnja. Tirli zn ineBtm rnzvoj bi stavba na tem (iroHtiTH doltaj pripumogla, knjti v ubliiju je veÉ lepih Ktavbenih pro-fctiíMT, kateri bi ho gotov« v doiflediiein Ěasii zasidali. ne da bi to (fii'-nftii'wkftitiu iKiBlopju fikoiloval«, knjti v tepoBredni bližini bi bilo potientTo last iiiftflto« (ibfíiiř, katera bi titiii pri tam precej pridobila, her prendtaio bi ji ort knpljeiiřga jir istora nad polovico, vrb tega bi bil pa ta ii ivi prostor cenejSi, skiiprani je oil oneRa pri okrožuem aodiSùu zn dva do trikrat veigi, G. Ogorentz ni jia innetija gospodov preilgovornikov te.r zelo dvomi, ila bi bil novi proKtor jsrsčnejSi, avitlejsi iu bolj gub, kajti vb» voda ie knjii-tBljakPfta hriba oe irtaka na t(i posestvo, Tndi upeljava vodovoda kakor kanalizacija bi bila mu(Jgo draija. Da jo ta — novi — prostir takn pripraven. kakor i^oKpodje povdarjajo lui tndi radi tega ne verjame, her «e ni Bvoj fa* M «"-nsko bolnici g. prof g()r Theyer f^a njega izrekel in tndi ne g. (Ir. Defraucedclii, I'redlaga tornj. da ee ponudi lični npravi prostor pod it III. Ipri okrožiiein nodiSiiii', katerega je uina nprava vže za epo-fliibnega Kpoxrinla. toraj bi Re vtelke in vzroke, ne pa da na tili m ugovarjajo a ne povejo sa kaj. Doiilega c. kr. «kra.inega glavarja g, barona Redibacba g, prromeBtnik poïrlravi ti-r ga napriHi, da blagovoli pojasniti, kaltega miiHiija je c, kr. politična oblast glede na novo pomideiiega prostora ^a agraiibo gimnazijskega poslojija. H. okrajni glavar p)vé, da ai je prostor ogledal in da sta se merodajna gospoda «vedenca e. kr. krajnega gla-varutva la ta prostor jirav povoljno in lelo priporočljivo izrekla Tndi njemu ta iirostor gelo dopade ter priporoča, da ga občitiski odbor ponudi lični tipravi in on je mnenja, da ga bode učna uprava ppoznala apoKobnim in tiiii s|irejela ïn da se' radi tega ne bode ta zadeva nič zavlačevala. (4? Ogorentx pravi, da je on za prostor pri okrožnem sodišča, vendar pa predlaga, ako bi aklenil občinski odbor, p muditi tudi novi prostor (ob Bevcevi viii> da če sta iz poročevalčevih predlogov v točki 3. odstavek : „toda s pridrićkum, da svet ki bo preostal. o«tane last občine — ter ae nuj lïlasi; na paroelab St. 294,1, 2!)4/J, 21(4/3, 3U, 315, 31C, 317, 313/1, 3ltl/2, ÍÍ20, ii31, 3í2, 323, s"! brniplačno prepnst.i svet za sgradoo tinve^a gimnazijskega p'islopja, kolikor se ga bode potrebovalo. U. Hobr-tnan pa predlaga, naj se ponudita oba prostora, a naj se pri tia novo po-nadenemu prostom pristavi, ker se je mestni občini posrečilo dobiti novi jiroslor, pnnudi ga mestna občina brezplačno, kolikor ga bode za «t.avbo rabilo. G. dr i'oznik pa jiredlaea, da se samo novi jirostor ponudi s pristavkoio, katerega je ir. Ogurentz nasvetoval, Ker so mnenja rad: besedila predloga za ponnditev prostorov različna, nasvetnje g, c. kr. okrajni glavar, naj bi morebiti kateri gospodov odhornikov sledeče ]ired-lagai; Mestni občinski odbor sklene, da pontidi uSni ujiravi od nje že odobreni prostor pri oltroinem sodiSfu brezjdačiio za zuradbo noveu^a gim-tiaz jskega poslopja, ob jediiein pa ponudi še novi rrostiT ob vili Tlevi; na pareelfili St 2»4/l,29'l/!. t9i/3,314, 316,3!H, 317, 31S)/1, ,ilfl/2,320,821, 3S2, 324, kolikor se ga bode za stavbo rabilo — braziilaino ter prosi, da Iti se za ta novi prostor učna ujirava odločila, ako ga bude spoznala sposobnim, G poročevalec z ozirom na izražima mnenja raznili gg. odbornikov svoie stavljene predloge nmaktie, ter stavi sledeii predlog; Občinski odbor «klene vsled poziva o. kr. deželnega Šolskega sveta z dne SP. oktobra laOfi fit 4474; I. Da opuati ponnjeni stJivbiSči St. I., in II., ker eta bili od «anêne uprave spoznani nesposobnim, ter ponudi od nauSne uprave spo-iobnitti spoznani prostor (pri okroitnim sodišču) brezplainn, ob jednem pa ponudi tudi brpzplačno novi jirostor ob vili Bevc na parcelah it. 294,1, Si)4/2, ii'J4/3. 314, 315, 31G, 317, 8Ii)/l, 319;i, 320, 321, 322. 323, 324, kolikor se pa bode rabilo e.aigradbo novega gimnazijskega poslopja ter prosi, da bi se za ta — novi — prostor odločila, ako ga bode spoznala sposobnim. II. Prispevala bode mestna občina tudi k grsdbi novega gimna-xilBkeiia poslopja v seji z dne 31. julija líHMi sklenjeni prispevek v znesku fiOOM K in siiier oboje pod pogojem, da uaučna «prava jirepuati občini staro gimnazijsko pošlojije brezplařno v last. Oba predloga sia bila so-glastio sprejeta. — Slučajnosti. 1.) G. prvomestnik predlaga, občinski odbor naj pooblasti županstvo,'da proda svoječasno naročene vodomere, kateri so stali jiar tisoč, in se jih več ne rabi. — Sprejeti). O prvomestnik predlaga, naj »klene ohWnski odbor, da se sme ob sejmicah in letnih itej-niovib goveja živina in konji, popoldne iz sejmiSča po trgn domov goniti, he pa kakor do sedaj, jto Čitalnični ulici, G. Ogoreutz predlaga, naj se «klene, da je tndi dogon za sejmiSče po glavnem trgn dovoljen, (i. jirvo-meatnîk je proti temn predlogu in sicer iz sledečih razlogov r Zjntraj se iz prašičjega sejmišia vračajo vozovi in sicer voz za vozom proti domu in JO ví.é radi ťfíga velika gnjeia. na glavnem trgn pa ob istem časn trgovci evttje Stalite postAvljajo. ter imajo pred istimi naložene vozove, raz katerih Hago skladajo, kar tudi zelo promet otežknje, toraj je izključeno, da bi se ob istem iiasn zamoitla tudi geje. Gosp. liočevar temn ugovarja ter zahteva, naj se da predlog gcsp, Ogoreutza na glasovanje, Gosp, dr. Poznik pa protestuje proti tamn ter »ahteva, ker ni bila ta zadeva :ia dnevnem redu, da se ne obravnava in da se odstopi policijskemu odsekn v poročanje do prihodnje seje, G. prvomestnik pritrdi predlogu g. dr, Poznika ter da predlog g, dr, De-franceschi-ja na glasovanje, kateri se je tudi z veČino glasov sprejel. 8.) G. Bergmann vpraAa, ako je županstvu znano, da se g, Franc Eoji£ek ne drii 5 10 drsžbenib pogojev za pobiranje prostornine z dne Ifi. maja 1901 in ako mn je »nano, kaj namerava ukreniti? O prvomestnik pravi, da županstvu ta zadeva ni znana, da bode pa skrbelo za to, da se bodo jiredpisi natančno izvrJievali Na interpelacijo bude županstvo odgovorilo v prihodnji občinski seji, ko se bode vsa zadeva preiskala. Ker je dnevni red končan, se g. prvomestnik g. okrajnemu glavaču za udeležitev seje zahvali ter g* naprosi, da mestno občino radi zgradbe gimnazijskega vprasaitja podpira, ter sejo zaključi. Darovi za dyaško kuhinjo v Novem mestu. Veleč, g. kapelan Leop. Podiogar 10 K. veleč g. žnpnik .los. Znmida 6 K. veleč. g. župnik Jan. Vidergar 20 K, veleč. g. žnpnik Andr. ('^enj 10 K. Ha mesec oktober g. prof. Vadnal in veleč, samostan Irančlikatiakl v Novem mestu po 2 K Po gosp. dr K. Slancn soduijska poravnava 20 K. Slavna posojiinisa v Št. .Terneja 24 K Dr. J. Marinko. Loterijske številke. GRADEC, so oktobra 80 15 44 64 TRST, 27, oktobra 61 77 14 19 18 zahvala. Vsem Častitim obiskovalcem ttír dragim prijateljem in ziianc.em Re prav toplo zahvHljnjetn za mnogoštevilni obiřtk povodom otvoritve gostilne v svoji novi hiši. Vljudno se priporočujem tudi v naduljni ct^iifeiii ottiuk, Stirtnio »h bndem potrudil vsikdar » najboljšim domačim vinom m dobro kuhinjo postreči. Odličnim spoštovanjem _ -, , ' Fran Florjancic. (224) gostilničar iu župau v 8t. fetrn. preklic. (221) Podpisani prcklicujcmo vse lažnjive in izmišljene besede, ki smo jih po ÍCandiji raztrosili o Mariinu ÛUS-u, scdmošolcu. Priznavamo, da je bilo vse naše besedičenje^ laž ter tudi na tem mestu obžalujemo svoje početje. j^jj^jj, ^alka Gorupić. Franc Pureber. —— Hiša na prodaj — z vsem gospodarskim poslopjem, z lepim sadnim vrtom, njivo in tnivnikom, ležeča tik iupne cerkve. Natančneje pri posest-nici Veronika Bohte ali pa pri gosp. Žagarju v Stopičah pri Novem iiieaiu. (aíi3-3-l) Krilsiio sadno drevje in sicer le jablane za Dolenjsko najboljših vrst ima na prodaj kmetijska šola na Grmu. Roiiinil sUue It; 60 h, ilučiin bluuc v vsuKi itguvm»H,i dittvtsnici jedn&ko drevescu 1 K 80b do 2 K. Na prodaj je tudi prav tep. debel liVOinpil' ^^ po 6 h kilo, nadalje tudi drobui krompir za krmljenje prešičev, po 2 K 90 h 100 kil, ali 70 h stari mernik. Jubile|ne ustanove. Trgovska in obrtniška zbornica za Krnnjskn razpisuje za 1. 1906 osemnajst cesar Franc Jožefovih ustanov (osem po liO K in 10 po 20 K) za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; in pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za onemogle ubnge vdove kranjskih obrtnikov, Proinje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani —iw do 20. novembra 1906. »a— Priloii naj se jim od občinskega iu župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt gamostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more već delati in da je ubog; oziroma da je prositeljica onemogla nbaga vdova bivšega samostojnega obrtnika. (226) V Ljubljani, dne 28. oktobra 1906. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. sfttDO, ampak ta<]i skaRtti ee mora Steckenpterd lilijno mlečnato milo Bergmann & Co., Draždane in Dečin ob Lalil piej Ber^iuannoro lilijno mleč. mil» iztiamVaShri-borca Ka dosegi) ne/oe polti iu odatranitei peg. Proiiftja koniail îi 80 vin. v Nr>vem m«tu : lek. SU' dović, trn^OTÍni Oblak iu Kastelíc, brivec Svetec. Na prodaj jc iz proste rokc nova liiša z Vrtom. | I I I I v KandiJi poieg novega sejmišča, i | I I Poizre se pri Fr. CíBR-u, p:}dobarju v Kandiji. (217-0-2) s¥iïôvI5jË3 2 sobí, kuhinja in klet se odda s 1. januarjem, oziroma tudi popřeje (296-3-1J fflW^ pri J. Košak-u v Novem mestu. Najvišje ^ > odlikovanje! mM ANTON Wmi WEISS krojaaki mojster. Rudolfovo - Ustanovljeno 1882. - RudolfoVO Priporoća se za, napravo civiluih in vojaških, kakor tudi dnltovskih, veteranskih in gozdarskih uniřirm, Šp«-cíjaliteta v športnih in lovskih kostamih po primemt» nizkih cenah. — — — (220-12-1) Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah. Ivan Pujmann, (83-IG'I3) viuDijradoik in irn^oveK (Vnilniaii Dianano-Istra). ZKNSKE LAaE. zmešane in rezane kupujem in p]fli»>m nn nnjviňii ceni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume, četke za zobe, Odol, Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in očisčuje prhut. Spoštovati j em se iiriporoĚam Ivatl Svet6C, (219-H-l) bfivoc in vlasuljar, RudoKovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hlie.> Za okraj Črnomelj išče se P® rr memmm Prednost ima umirovljenec in sicer kakovi orožnik. (S12-3.3> Vpraša naj se pri JAX, Ljubljana, Dunajska ceata. Dohrij oiiniiijeiii, ^hisuvani ^ (DORR) se proda za 280 K na gradu Klevevž, pošta Šmarjeta na Dolenjskem, j- - - ~ (soaa-a) (fostilna Ferlić, (ihiviiî trg. Zafeazđgcivnik iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7. {I31-0-&) §, SEÏDL izvršujejo. Ordinira vsaki pondeljek od 10. 5. ure. P Oî Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki „Severonemškega Lloyda" ^ BREMENA iz Y NEW-YORK s cesarskimi brzoparniki: Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. m O K] O Ph . NRtanćen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vae proge ameriških ieleznic dobite v Ljubljani edino-ie pri iBft^arA laviar^JUf v Kolodvorskih ulicah St 35. nasproti obëeznaae gostilne „Pri starem Tišlerju", (88-a4-i8) Odhod iz Ljubljane je vsak toreic. četrtek In soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. — Potnikom, namenjenim v zapadne države, kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon m Waschington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno ťSez Galveston, Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesedno. — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, y Avstralijo itd. itd. FAFF ? tp Ljubljana, rotovški trg 9.-- so najbolji za družinske potrebo, kakor: šivanje, vezenje in krpanje, nepre-seg^ivi za obrtne namene, ter šiv^o naprej in nazaj idoči. (KuQellager!) Glavni zastopnik: Franc Tscliinkcl, - Kočevje, v gradu. ŠfValnt SirOfI Prodaja smreciiiej^a lesa v zelo znižanih cenah. Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu. Veřja oddaja lesa se preskrbi pri oskrb-niŠtvu Ruperčvrh. iS iS ÏS » S 1198-24-4; Posebno znižane cene so za; hmelne late in špiravce. Odpadki lesa na žngi v Eandiji, trdega meter K mehkega po K 280, Žaganje 100 kg po 40 vin. Dobiva se izključno le po trgovini gosp. KASTELIC-a v Kandiji. Dračje iz RuperĚvrha po K 5 20 meter, drva meter po K 6 80. Dva hrepha učenca stara od 14—16 let in ífeifeítótífefkífe a i©dan.P eobo je na glavnem trgu, v BERGMANN-ovi hiâi za oddati s 1. januarjem 1907. (2ob.9-3) dobro izurjen pomoinih . '. ' za {gospodarske vozove se takoj sprejmejo pri Antonu SEOLAR-ju, kolarekemu mojstru v Kandiji. (sic-b-S) ^''"''''Tovarna strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, miatllnic, žitnih čistilnic In od-biralnikov (trijerjcv), slamoreznic. reporeznic, koruznih robkarjev, drobilnih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov In stiskalnic Itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobll, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obroČev. Popolne opreme opekarn, Samotnih In tovarn za mavcc. Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji M—»M Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznar\ji. Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj In poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko 'n zaloga strojev v Ljubljani: J, KOmatiČ, Dunajska c«ita itav. 3t. m>M 196. !^Ullj'IIIL'HimiA^UlJJJIii ! • M.1 ' ' J-fUOIiJ^J Jl^l^: lilUi!Jlll' ' ' 1 11 HH^IJliliU i S Dva parna stroja po 10, oziroma iS konjskih sil. brez napake, še sedaj v obratu, večji i lastnim stojalom na kolesih (lokomobil) in S»- Bcr O*- posestvo, obstoječe iz prostorne hiše, 6 sob, gospodarskega poslopja, rodovitno polje, senožeti itd. (2i6-3a> se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša je posebno za kako obrt zelo pripravna, lastni vodovod, reka v bližini, železn. postaja. Ponudbe na lastnika i. DerniČ, tovarnar v Radovljici. V najem se dá ^Vë vila MEDVED i BV Novo mesto. Natančneje pri gosp. ANTON MEDVED-u v Novem mestu. Voinja traja ______, — , _ dni 6 dni Z najnovejšimi letal905in 06 zgrajenimi veliKansKimi pamilg ^ jy^iSei'M^ «Ijflkcrdti víliyfwrrFKjií-iamtiWmí Zjasnila daJe^sstupníH:. fnCsUriiO Hiibljana j(^io^raft€iiiiceštv'28 Od hod iztjubljane vsil^ ponedeleH .tpr^K m čdftfK^v ttd nu. S ^ rSl Ú > O' -i > i rt »rf Ul loi g- H = 2. rt ."ï "S Ugodna prilika! Na Cirniku, eno uro od Mirne proti Vel. Loki na Dolenjskem je na prodaj Prelesnikovo, posestva miri 14 joliov in obstoji iz hiše Ět. 13, pri kateri je pud, lilev in svinjak sredi lejjega anđnega vrta, tega se drži tri štuke diilga njiva, cd 35-40 miinik^v posetve gladko biez kamna. Konec njive dva zaraščena gozda, okoli njive velika košenica za. petero gwveje živine rediti. Vsi tu navedeni deli se skupaj držé in je le ena parcela. Vse to se kupi za 1600 gld., polovico tega je plačati takoj, druRa polovica se lahko obrestuje pet let s 5% obresti. (201-3-8) Bazkaže in pajaBiiiia daje o tem MIHA OMAHEN, trgovec v Višnji gori. 0-21-21) Prodajalne se spoznajo na tej podobi, v katerih se dobivajo edino pravi SlNGER-jevi Šivalni stroji Singer Ca. del. družba Mnih strojev v Novem mestu. Glavni trg št. 88. M zlato in sPBliro a kupuje po najvišjih cunali (207-0-3) AOJZIJ RAJEC, urar v Rudolfovem, Glavni trg 85. (Kranjsko.) Pnnnp Kiiccol ^ ^^^^^ IrllUL nUudlil Glavni trg = Glavni trg • • • naznanja,; da je zraven svoje veliko in bogato založene stare prodajalne • • • Še driip novo prodajalno s popolnoma nouo zalogo blago usahe urste. — Izgotouljene oblelfe zo moške In otroke. I, -wîî Prodaja se le dobro blago po najnižjih cenah. — V mnogobrojni obisk se vljudno priporočuje si. občinstvu. -■ » Odgovorni nieđnili Fr. Sil. Watil. Isđajatelj in saloinik Urban Horvat. Tisk J. Krtjac. niil.