G LAS i L 6 0 S V O B G D I L N E, f RO-NT V O £ R A. JA TRgQV;ia Leto Ul. TRBOVLJE, 3. februarja 1950. Štev. 5. Izkoristimo izkušnje iz volitev W Elei pri volitvab V zvezno skHpšciiie Iz govora Miha Marinka ob sprejetju proračuna LRS zadnje volitve v Krajevne oaoore so v veliki meri izboljšale politični In socialni sestav odbornikov v teh odborih. Glede na ostanke kapitalističnih elementov na vasi kakor tudi glede na razne nepravilnosti v izvajanju nase odkupne politike, ki Jih špekulantski elementi na vasi izkoriščajo za ohranitev svojega vpliva, je razumljivo, da kmelski sloj ni v toliki meri politično homogen, vendar so volitve tudi v kmečkih krajevnih ljudskih odborih v največji meri počistile z ostanki kapitalističnih elementov, ki so doslej Se sedeli v teh naših najnižjih organih oblasti. Tako imamo med vsemi Izvoljenimi odborniki 26.4* % delavcev, 6,19 % zadružnikov, nadalje malih kmetov 26.97 •/,, srednjih 13.47%, velikih pa 6.61 % ali v absolutni številki vsega 122 velikih kmetov. Skupaj pa imamo kmetov 47.23 V«, nameščenev 12.96 %. obrtnikov 6.09 %, ostalih 6.28 oastoiKov; iz3 ocBorniKov v o Krapi Lendava pa je madžarske narodnosti. Pred temi volitvami smo imeli v krajevnih odborih veRkili kmetov 3.22%, anduju. v* 16.44 %. Iz tega Jasno sledi občutno izboljšanje socialnega sestava naših krajevnih ljudskih odborov. Ti podatki o socialnem sestavu govore tudi o tem, kar smo Ze v sami volivni kampanji ugotovili, da so se naše politične organizacije in vodstva naših množičnih organizacij na terenu celo malo preveč pehale za čim boljši socialni sestav, ko so pri postavljanju kandidatov celo nekoliko lorsirali male kmete v škodo srednjih kmetov. Mislim, da je to napaka ki je vsaj ponekod postatisaia v neki meri rezultat volitev, ki Je povečala 1 abstinenco 1 glasove v skrinjico brez liste. Ce še upoštevamo, da Je volivna priprava in volivna agitacija močno razgibala našo vas in od krila mnogo nepravilnosti, ki so bile kritično obravnavane na volivnih zborovanjih, da so bili med to volivno kampanjo izvedeni mnogi ukrepi za odpravo teh nepravilnosti zlasti v tern smislu, da se osamosvojijo krajevni ljudski odbori v primeri s prejšnjo popolno podrejenostjo okrajnim ljudskim odborom, potem moramo biti s političnimi rezultati popolnoma zadovoljni Treba Je samo, da sprejmemo kritične nepravilnostih kot pouk organizaciji gospodarstva državne uprave in na drugih področjih, poslej pa se naša lastna presoja osvobaja teh krutih šablon in formul, sami iščemo najprikladnejše oblike in taktiko graditve socializma, kakršna ustreza našim pogojem in stopnji našega razvoja. Svobodni razmah kritične presoje, utrjevanje naše socialistične demokracije, je bistveno za naš nadaljnji politični razvoj. V ekspozejih v zvezni skupščini, se posebej pa na III. zasedanju plenuma CK KPJ, so naši voditelji v tem pogledu nakazali smer za nadaljnjo socialistično decentralizacijo v upravi gospodarstva kakor tudi v prosvetnih in drugih panogah. Žigosali so birokratski centralizem kot značilno lastnost sovjetskega sistema, ki je dobival tla tudi pri nas. Z nadaljnjim utrjevanjem politične enotnosti naše Jugoslovanske socialistične skupnosti, z nadaljnjim političnim, teoretičnim in strokovnim Izgrajevanjem in usposabljanjem naših kadrov bo ta linija vse SS5J^«ajaSi3ft' Trboveljski rudarji so si izvolil Detavshi svei tekmovanje zahodnemu obratu po sle' dečih točkah: 1. kateri obrat bo za nedeljsko delo zaktiviziral več Jjudi za delo v Jami; 2. kateri obrat bo to nedeljo nakopal več premoga; 3. kateri obrat bo dosegel večjo storilnost na moža. cijo. Tako se ukrepi bolje razvijali, večja bo gospodarska iniciativa na terenu, več bo koristne podjetnosti, kritično sodelovanje volivcev pa bo pomagalo odpraviti razne nepravilnosti. Nova volivna Kampanja, ki Je neposredno pred nami za volitve poslancev v zvezno skupščino, bo morala biti usmerjena prav v tem Praven. Na zimo pa bo potekel mandat tudi naši skupščini. Na ia način bomo imeli letos poteg težkih gospodarskih nalog, ki Jih vsebuje predloženi proračun, tndi velike Politične naloge. Ce bomo znali pravilno kombinirati borbo za Izvrševanje gospodarskih nalog s političnimi nalogami v zvezi z volitvami in z linijo, KI Jo je nakazal III. plenum CK KPJ, bo to samo v splošno korist. Do spora s Kominformcjn smo se dušili v mučnem kopiranju sovjetskega sistema pri bovlah tov. Zibert Fiiiip, ki je v lepih besedah orisal delo in pomen Delavskih svetov. Naglasil je, da je v naši Titovi Jugoslaviji dolžnost vsakegi delavca in delavke, da soodloča pn upravljanju podjetij, da je sleherni pošten državljan soodgovoren za pro-cvit In napredek naše industrije, da je dolžnost nas vseh, da pridemo čimpre-je do cilja, ki si ga je zadala naša Partija — do socializma. V svojem govoru se je tovariS predsednik dotaknil tudi naših planskih nalog m bližajoče se skupščine rudarske sindikalne podružnice. V počastitev te skupščine se je napravil sklep, da se za nedeljo 29. Januarja zaktivizira stoodstotna udeležba za delo v rudniku, naslednjo nedeljo pa da se praznuje. Sindikalni pododbor vzhodnega obrata je napovedal za nedeljo 2». januarja ske podružnice Trbovelj pa jim je ee-» stital predsednik Zibert Filip. Za če* stitke in za vzpodbudne besede se jč zahvalil v imenu godbe vodja in predsednik SKUD »Lpjze Hohkraut« tov. Kovač Pavle, ki je obljubil v Imena vseh godbenikov, da se bodo še naprej vztrajno borili in častno zastopali re* virje. Prvi partijski tečaj 1 v Trbovljah je bil zaključen V petek, dne 17. jan. je bil v TrboVJ ljah zaključen prvi partijski tečaj, ki je trajal en mesec. Na tečaju so tečajniki iz osnovnih partijskih organi* n ja, — obema obratoma pa čimveč uspeha pri izgradnji lizina. Sekretar rudniškega komiteja KP Sindikalnemu pododboru vzhodnega I zaey spoznali zgodovino naše partij* obrata čestitamo k napovedi tekmova- fer osnovni stvari, o kalerl mrt* želimo) ra Ve*£» ‘SSSjo * - ■ • •-------- — »•«** I trajnemu komitetu KPS resolucijo, v kateri obljubljajo, da bodo pridobljen* znanje s pridom uporabljali v svoje« rojskim obrekovalcem pa bo naše vztrajno in uporno delo udarec v obraz in dokaz, da narodi Jugoslavije urejujejo in zaupajo le svojemu vrhovnemu državnemu vodstvu, ki nas Je s KPJ na čelu privedel skozi herojske podvige v NOB v svobodno ' Jugoslavijo. Narodi Jugoslavije ne bodo nikoli pozabili 1,700.008 žrtev, ki so dale svoje življenje za lepšo bodočnost vseh naših narodov. Po referatu tov. Petriča je volilna komisija predlagala kandidatno listo za Delavski svet, ki Je bila soglasno delu na terenu. Novi proračun je Izraz vseh tistili Titovo | naporov, ki jih bomo morali izvršiti v našem gospodarstvu, da si ohranimo priborjeno svobodo, da si zagotovimo uspeh naše petletke in da izpolnimo naloge, ki nam jih postavlja naša Partija za tekoče leto. .. fiz govora ministra za finance tov. Zorana Poliču) % Okrajni plenum Osvobodilne fronte r£Vbovl|e, si je sadni nove naloge 1,196.000 prostovoljnih delovnih ur za pomoč pri izvajanju planskih nalog V petek 27. januarja 1950 je zasedal on a j ni plenum Osvobodilne fronte okraju Trbovlje, ki je kritično pregl- dal delo OF v letu 1949 in sprejel plan dela OF okraja Trbovlje za leto 1950. Zasedanju so prisostvovali delegati osnovnih frontnih organizacij, sekretar okrajnega komiteja KPS Trbovlje tovariš Dušan Povšc in elan IO OF Slovenijo tovariš Ma-vricij Bore. Iz organizacijskega referata, ki ga je podal tovariš Kokalj Franc, je bilo razvidno delo, uspehi in pomanjkljivosti frontnih organizacij okraja Trbovlje. V svojem referatu je organizacijski sekretar, to variš Kokalj, nakazal odnos naši. države do informbirojevske propagande ter prešel na delo OF v minulem letu. Delo okrajnega odbora OF v minulem letu kaže lepe uspe lie; ti uspehi pa bi bili lahko še boljši, ako bi člani okrajnega odbora OF vrstno vršili svoje delo. Okrajni odbor OF je nudil vse prc malo pomoči množičnim organizacijam. Pa tudi odborniki; Ocepek Viktor Bevc Anton, Pergar Viktor. Prašnikar Franc in Žlindra Jože, se niso zavedali svojih dolžnosti. Pohvaljenih pa je bilo več odbornikov ki so vestno opravljali svojo dolž- nost. T< o v,. Perhavc Leon, Miler Ferči, Verdaj Ferdo, Gabrijel Avgust, Kreže Jože, Poženel Viktor, f/evec Lado, Močilnikar Franc, Tomažič Pavle, Rešeta Tončka, GuUjati Ivan in Balcntln Jože. Okrajni odlror OF je imel več konferenc, ki so v splošnem dobro uspele, edino radeški sektor je pokazal slalx> sliko. Najboljši odbori fronto so bili: Zagorje, Hrastnik. J.-T« . JTonlio/1:. opravljal svoje delo tudi odbor fronte Dol pri Hrastniku. Na drugi Stranj pa so bili odbori, ki so delali prav slabo ter imeli v celem letu komaj dve soji, l'o so odbori: vaški odbor Dobrniča, Breg, Razbor, Cem-šonik, Jesenovo, Močilno, Loka pri Zidanem mostu in Dole pri Litiji. Naj slabši odbor Fronte v okraju pa je bil odbor Velika goba, ki v celem l*lii ni imel niti ene seje. V letu 1949 je bik) 97 masovnih sestankov, na katerih je bilo zajetih 40.740 članov. Na teh _ sestankih so se član Fronite seznanjali s političnimi nalogami in s situacijo v svetu in doma. V okviru okrajnega odbora OF je organiziranih 26.928 članov, kar zna šu 88.5% skupnega števila volivnib upravičenčev, la številka nam pove da okrajni^odbor OF v preteklem letu ni izvršil svoje naloge v 'tem, d razširi članstvo, kot je Lilo to predvideno v planu. V okviru okraja je danes 86 odborov Fronte. Kljub tc mu, da je trboveljski okraj izrazilo industrijski, pa je vprašanje pobira FMnv članarine; porazno. Članarina znaša letno na člana 42din, mesečim j ", din. Da je odstotek članarine tako majhen, jo predvsem krivd, Odborov Fronte, ki so temu vprašanju posvccaH premalo pažnje ter niso pobirali članarine mesečno, tem vee dvomesečno, polletno in /a cel«. <"> nazaj. Jo pa tudi več odborov, 5 Zil '«-tO sploh niso pobral: članarine. Osnovni vzrok tako majhnega odstotku članarine OF pn te ja da CKlborniki, oziroma blagajniki niso sumi imitirali članarine, temvečso nirjem p.r°>)1,s&ili otrokom in pio- Ideološko-vzgojno delo ni bilo na ,1. ln kukor > ‘o predvideva! plan zato je okrajni odlmrOF spre-, .P' ,<]l\ ™ organizirajo 14-dnev-ni h ruji, katere lK, posečalo 120 od bormkov Osvobodilne fronte. Dose-do.| so bdi trije frontni tečaji in so bdi njih uspehi zadovoljivi. Pri po-Sijanju .odboj-nikov v frontne tečaje J>a je omeniti slab odnos mestnega Odbora Oh Zagorje, ki je posluJ v tečaj samo eno tovarišico. Nič boljše slike ne nudijo izobraževalni tečaji, katerih je v okraju 16, deja pa jih v resnici samo 10. Za te tečaje sta planirala OF in Izvršni odbor Ljud -ke prosvete 1000 članov, vendar jih do danes poseča le 323 članov. Lep uspeh pa je dosegla Fronta pri prostovoljnem delu, kjer je bil plan presežen. V preteklem letu je bilo izvršenih 285.000 prostovoljnih ur v vrednosti 3,135.000 din. Najboljši pri prostovoljnem delu so bili odbori Hrastnik, Zagorje, Trbovlje, Zi-danj most, Izlake, Log in Kotredež. Zelo slabo pa so se odrezali odbori Vrhovo, Razbor, Loke-Kisovec in Trojane. V okviru okrajnega odbora fronte je bilo preteklo leto ustanovljenih 6 frontovskdh brigad in vanje zajetih 1073 članov. Te brigade so pomagale pri izvršitvi letnega planu v rudarstvu in gradben J stroki. V teh brigadah je bilo pohvaljenih 215 čla nov, 47 nagrajenih z oblekami, HO knjigami in denarno 20. Najbolj vazna naloga, ki stoji pred frontno organizacijo, je socializacija vasi, v kateri pa okraj Trbovlje mnogo za ostaja za drugimi okraji. Vaški frontni funkcionarji bi sc moraii prvi odločiti za vstop v zadrugo in !em dati zgled drugim froniovcem. V trboveljskem okraju je danes 5 kmetijskih obdelovalnih zadrug in zadružnih ekonomij. V kmetijskih obdelovalnih zadrugah je vključenih samo 12 odbornikov OF, ki so člani KOZ. Fronta je vse premalo storil; za socializacijo vasi, kakor tudi po-edin-i vaški funkcionarji fronte, ki so v tem oziru zavzemali popolnoma napačno stališče. Konkreten primer /a. to je primer sekrctnrja_ krajev je ob priliki volitev za odbornike 'v krajevne ljudske odbore izjavil na masovnem zborovanju, da sploh noč hiti kandidat, ker že ve, kaj bo po tem. Na vprašanje, kaj bo, je odgovoril: »Vsem tistim, ki bodo podpisali kandidaturo, bo odvzeta zemlja. V pogledu socializacije vasi pa so sc f rontni odbori Podktim, gent Gota rji Čeče in Scnožete obvezali, da bode v prvem tromesečju letošnjega let« socializirali 60% celotnega kmetij ■Iva na svojem območju. Je pa-ve 'iko odborov, ki v svojih planili z letošnje leto sploh niso omenj ustanovitve kmetijsko obdelovalni! zadrug, temveč so planirali stvari, k. ih potrebujejo. Tak primer plana j, > ! pri frontnem odboru Močilno. Ob zaključku svojega govora ">v. sekretar naglasil važnost bodoči! ■ilitcv v Zvezno skupščino. Po ref.’ gitu organizacijskega sekretarja' j b I predložen članom plenuma pL> Frontni tecaii V Zagorju se od meseca decembra dalje vršijo tečaji za frontne aktiviste trboveljskega okraja. Ti tečaji imajo namen, da dajo frontnim aktivistom in bodočim frontnim funkcionarjem potrebno politično podlago. Dne 20. januarja se je zaključil že tretji tečaj. V vseh treh tečajih-je bilo vpisanih 38 obiskovalcev, med njimi 19 žensk, večinoma mladink. Tečaf je izdelalo 34 tečajnikov. Izpite je položilo 13 z odličnim, 14 s prav dobrim, ostali pa z dobrim in zadostnim uspehom. Tečaj je obiskovalo iz MLO Trbovlje 3, iz KLO Zagorje 7, KLO Hrastnik je dal 4, Dol pri Hrastniku 3, Turje 3, Radeče 5, Cemšenik 2, Izlake 2, Loke-Kisovec 2, St. Gotard 3, Ko-tredež 2 in Mlinše 2 tečajnika. Predavanja so se vršila dopoldan 2 do 3 ure, nakar je sledil individualni študij. Kadar je primanjkovalo potrebne literature, se je študiralo v krožkih. V primerih, ko predavatelj ni imel zadosti časa za podrobno razlago snovi, je to delo prevzel vodja te- dela okrajnega odbora OF Trbovlje za leto 1950. Plan je bil sprejet z odobravanjem navzočih članov plenuma ja kaže predvsem skrb za organizacijsko utrditev OF. Fronta naj bi posvečalu več pažnje sestankom in sektorskim konferencam, ki bodo redno mesečno, tor nudila vso pomoč množičnim organizacijam. Predvsem pa bo fronta skrbela za razširitev članstva, tako da bo odstotek članov zvišan za 10 %. Članarina, ki je v preteklem letu znašala komaj 8 in [»1 dinarja na člana mesečno, se l>o zvišala na 6 din. Istota-'ko bodo zvišali prispevek za Socialni fond s tem, da bodo stanje članstva socialnega fonda povečali, od 9000 na 25.000 podpornih - članov. Fronta !>o predvsem skrbela za ideološki dvig članstva in to tako, da bo vsak frontni odbor imel študijski krožek, vsak terenski in frontni odbor pa sl mora ustvariti frontni količek. Pri socializaciji vasi si je zadala fronta nalogo, da do konca leta lipustavi 22 kmelijsko obdelovalnih zadrug kar pomeni da se bo stanje zvišalo za 440'%, s skupno površino 9750 ha. Vso pomoč pa bo fronta nudil a pri -iprevajanju planskih nalog ter izvršila po 6vojih članih v letu 1950 pri raznih gospodarskih akcijah, predvsem pa pri gradnji stanovanj, 1.196,000 prostovoljnih tir, v katere pu je vključena tudi pomoč pri Izvajanju planskih nalog v rudarstvu. Vso, pomoč Ik> nudila fronta tudi pri organizaciji ljudske inšpekcije ter v ta numen organizirala tečaje za ljudske inšpektorje. V obširni diskusiji so člani plenuma iznesli vrsto predlogov za izbuljil spehe’ v letu v-ornjo tov. Mavrici j Bore je nakazal Ido Oi' v letu 1950 ter predvsem imudaril važnost volitev v zvezno skupščino. Ob zaključku plenuma o Mio sprejeto resolucije IO OF Slovenije, oblastnemu odboru OF ljubljansko oblasti in CK LMJ, v kateri v) člani plenuma ostro protestirali noti izključitvi LMJ iz svetovne federacije mladine. V zaključni besed: je predsednik DF okraja Trbovlje, tovariš Dušan 1’ovše ponovno poudaril važnost vodov v zvezno skupščino ter naglasil , ažnost izvajanja planskih nalog \ naši industriji, predvsem v rudar-dvu. Plenum OF okraja Trbovlje je rinesel bogate izkušnje frontovcern kraja Trbovlje ter naj jim bo po ' uda pri izvajanju bodočih nalog. 1‘inn dela okrajnega orlborn OF bomo celoti Prinesli v prihodnji številki. v Zagorju čaja. Pii razlagi so se tečajniki sprostili in diskutirali popolnoma nepri-iljeno in z zanimanjem, kakor tudi v diskusiji, ki se je vršila vsaki dan popoldne ali zvečer o predavani snovi. Najbolj živa je bila debata o vzrokih nasprotij med našo Partijo in Komin-formbirojem. Tečajniki so se zelo zanimali za cilje, ki jih zasleduje In-formbiro s svojo politiko. V splošnem so se vsi tečajniki zanimali za predavano snov ter so mnogi želeli, da bi tečaj trajal še dalje. Ob koncu tečaja so tečajniki izpolnili vprašalne pole o študiju, kjer so med drugim karakte-rizirali snov in predavatelje. Iz te ankete je razvidno, da so najbolj vzljubili temo »o socialistični preobrazbi našega kmetijstva« In pa vprašanje rešitve nacionalnega problema v naši državi. Predavali so večinoma okrajni aktivisti, pa tudi terenski funkcionarji. Ker so posamezni predavatelji bili večkrat zadržani, je namesto njih predaval vodja tečaja. Tečajniki so se hranili v lastni ku- Slušatelji partijske šufe v Trbovljah pomagajo pri izvrševanju planskih nalog našim rudarjem Okrajni komitet KPS Trbovlje jo za dvig ideološko izobrazbe ovojih članov ustanovil v Trbovljah partijsko šolo, katere namen je dvigniti ideološki nivo članov Partije. Tekom celega leta bo šolo obiskovalo okrog 300 slušateljev, kit bodo po končauti šoli prenašali 6 voj o znanje na ostale delovno množice v rudnikih, tovarnah in vaseh. — V nedeljo 22. januarja so se slušatelji šole odzvali [nizi vu Partije ter se poleg drugih prostovoljcev udeležili dola na rudniku Trbovlje pri kopanju premoga. Sklenili so, da bodo dali zaslužek tega dne za nabavo radio-aparnta, kj 1)0 ostal last partijske šole ier bo slušateljem služil za razvedrilo V prostem Času. Ustanovitev partijsko šolcvTrbov- . Ijah bo mnogo koristila članom za nadaljnje izvrševanje planskih nalog po podjetjih in ustanovah. Več razumevanja rdo kulturnih delavcev Uprava rudnika Zagorje ima mnogo razumevanja za razvoj naših političnih, kulturnih, socialnih in drugih organizacij in društev. Na zaključku leta je iz fonda za svobodno razpolaganje razdelila med razne organizacije in društva vsoto 510.000 dinarjev. Po 50.000 din so dobili Rdeči križ, Zveza borcev, OF, in AF2, in OKU poverjeništvo Trbovlje. Po 40.000 din SD Proletarec inl Fizkulturno društvo. l’o 30.000 din so prejeli Poverjeništvo za socialno skrbstvo in otroške restavracije in Mestni komite KP. Po 20.000 din so dobili Ljudska tehnika in letalstvo, Rudniški komite KP, Zavod slepih, OK LMS Trbovlje, Rudniška godba. Ostali znesek se je razdelil še na razna druga društva; Fotoklub, Planinsko društvo, Sind. pevsko društvo, Bolnica Trbovijo. 7.as. udarnik. J* Ut OtUvvoi tppn lahko vidijo, da se del planiranega dobička steka neposredno zopet med tiste, kt so s preseganjem planskih nalog pripomogli k finančnemu uspehu rudnika. Pomoč uprave rudnika množičnim organizacijam Uprava Glasbene šole v Zagorju se bori z resničnimi težkočami, ki ovirajo redni pouk in napredek učencev te šole. Na šoli je nameščenih 8 učnih moči, ki 4 mesece niso prejeli nobenega honorarja. Sola nima potrebnega pohištva, nima muzikalij, manjkajo pihalni instrumenti. Sola ne dobi potrebnega premoga za kurjavo v učilnicah. Kljub temu, da nam je vzgoja kadrov v glasbeni umetnosti zelo potrebna, vidimo, da ni pravega razumevanja za materialno in moralno podporo te ustanove. i Solo obiskuje 130 učencev ih1 učenk. Dosedanji uspehi so zadovoljivi ter bi bilo škoda, če bi pouk radi zgoraj navedenih dejstev moral trpeti ali celo' prenehati. ZAHVALA Ob težki, nenadomestljivi ffigiibi naše nepozabne Marte Plavšak, mj. Suchcr, učiteljice v pokoju, izrekupo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem vencev in onim, ki so se nas v teh težkih dneh spomnili s toplimi besedami ter nam tudi z dejansko pomočjo stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni zdrav-, niku dr. Jenšterlu, ki je lajšal naši blagi pokojnici trpljenje ves čas njene težke bolezni. Trbovlje, dne 30. jan. 1950. Robert Plavšak, šol. upr. v pok. z rodbino hinji, ki jo je organizirala Fronta. S hrano so bili 7.adovoljnl. Vodja tečaja tov. Zupan Alojz je vzorno vodil vse tri tečaje tako, da ni bilo nobenih pritožb. Med njim in tečajniki je vladala popolna harmonija. U 8% L; IMbdittske volitve na industrijsko rudarski šoli v Zagorju V našem okraju se v tem mescu Vx*ijo volitve v mladinskih organiza-c*jah. Do sedaj so v Zagorju izvedli Volitve aktivi Apnenic in industrijske rudarske šole. Mladinska organizacija na ind. rudarski šoli v Zagorju šteje 323 članov ter je ena od najmočnejših mladinskih organizacij v našem kraju. Na pred-volivnem sestanku, ki se je vršil pretekli teden so mladinci ugotovili uspehe in nedostatke dela v preteklem razdobju. Napravili so čez 7000 prosto- pri Ljudski tehniki, kjer so se mnogi mladinci vključili v padalske, modelarske in druge tečaje. Za predvolivno tekmovanje se je vsak mladinec obvezal napraviti 2 prostovoljna šihta, kar so tudi z malimi izjemami vsi storili. Kakor je bilo delo pri izvajanju planskih nalog zadovoljivo, je bilo pa delo na kulturno-prosvetnem polju in v ideološki izgradnji pomanjkljivo. Mladinci so to sami ugotovili in sklenili, da bodo v bodočem razdobju tudi na tem polju pokazali večje uspehe. Mladina na volišču v razredu Rud. šole v Zagorju voljnih ur. V počastitev 30. obletnice SKOJ so si poleg rednih obvez posamezni tovariši zadali še posebne obveze. Tako so se mladinci Bašič Branko. Kreft Koloman, Lovenjak Jože in Zrinjski Ludvik obvezali, da bodo nakopali 150 ton premoga. To nalogo so prekoračili za 18 ton. Pri tem je prednjačil lov. Bašič Branko, ki je napravil 123 prostovoljnih ur. Pri mladinski organizaciji so ee posebno zalagali tovariši Kušar Franc, Koci Dominik, sekretar II. letnika Lenarčič Karl, nadalje Črešnar Franc in drugi mladinci, katerim bo rudniški komite LMS v Zagorju podelil zahvalna pisma za njihovo požrtvovalno delo pri izvajanju organizacijskih in planskih nalog. Mladina rudarske šole je sodelovala tudi V sekretariate in v rudarski ter kovinarski šolski komite so izvolil najboljše tovariše. Volitve so se pričele ob 5.30 uri zjutraj in so bile ob 7. uri dopoldne že 100% izvedene. Mladinci so se pri valitvah vedli zelo disciplinirano ter s tem pokazali visoko po litično zavest. Vse kaže, da bo mladina rudarske šole še izboljšala zadovoljive učne uspehe v I. polletju ter tudi na kulturno-prosvetnem in političnem polju izpolnila naloge, ki si jih je zadala, S tem bo mladina upravičila nade, ki jih polaga naša ljudska oblast v mlade kodre kot nosilce socialistične miselnosti in predane borce za uresničenje vseh nalog, ki jih nalaga borba za uresničenje socializma v naši državi. /Uktiv SLEVS3 gara upravi rsaaJaaika TE'5E©v2jje |q pregledal svoje de2sj Kakor vsak aktiv LMS, smo tudi ml pregledali delo našega aktiva na vo-lilnejn sestanku, ki smo ga imeli pic tčkli teden. Po poročilu, ki so ga podali nekateri referenti in lov. sekre-V tor, smo uvideli naše' ušpelie in slabe strani našega dela. Videli smo, da smo na najbolj važnem sektorju dela, to je na ideološkem in političnem polju, zelo malo delali ali bolje izraženo, skoraj nič. Na študijskih sestankih ' je bila udeležba zelo majhna, kar je, grajanja vredno. Vzroki, ki bi jih lahko našteli, so v glavnem premajhna zavest m Pa pomanjkanje discipline med posameznimi člani. Isto bi lahko rekli za kulturno prosvetno delo. Večkrat smo Pa sestanku .obnavljali, kakšno igro se bomo naučili, in ž.p smo sklenili, da bomo do toga in tega dne dali prireditev. vendar je vse ostalo le na papirju. Pes je, da nam otežkoča paše delo pomanjkanje rdečega kotička, vendar tega .še ne moremo vzeli kot glavni vzrok, ker nam je ob določenih da eh dvorana na razpolago. pd pregledu raznih obvez so je ugo žpvjjo, da jih je večino izpolnjena, ra-zodnip, fcipr smo si zad'li nalo«o, da do volitev v sekretariate napravim >f> Prnstovolinih ur. ki jih zaradi vre mervskih neprilik pismo mogli opre 'dtk Zato smo sc na zadnjem sestanku dogovori Ih da spremenimo ure v tone Pokopanega premoga. Tudi to obvezo smo izpolnili in do 25. januarja nakopali 62 ton premoga v jami in na dnevnem kopu V preteklem letu smo poleg drugih obvez ugotovili, da smo napravili 570 prostovoljnih ur, in to največ pri gradnji zadružnega doma v Kleku in na ekonomiji našega rudnika. Poleg tega smo nakopali 266 ten premoga in s tem doprinesli majhen delež k ostalim planskim nalogam, ki stoje danes pr-cd našimi rudarji. Priznati moramo! da je ta vsekakor lep uspeh za naš aktiv, ki ima komaj 4 mladince in 21 mladink. Priredili smo nadalje tri skupne izlete v razne kraje. kjer smo Imeli vsaj malo razvejila. Sporedno s pregledom dela smo si '■'dali nove naloge in sklepe, da jih izvršimo v čast oblastne konference. Ker se zavedamo, da stoie v tein letu pred nami večje in obsežnejše naloge. in da je za iz.vršenje istih potrebno več ljudi in precej novih naporov. smo sklenili, da v čast oblastne konference nakopljemo 450 ton premo, ra v jami ali na dnevnem, kopu. Od Posameznikov so si zadali posamezni Člani obvezo, da od tega napravijo: rY.v, Bregar 'Malija, se ir obvezni, da nakoplje 150 ton Suš ter Miro 70 ton in lov. Železnik Ivo 230 ton premoga dn zadnjega marca, da s teni počastimo našo oblastno konferenco. Tudi mladinke nočejo zaostajati za mladinci in so sprejele obvezo, da napravijo 200 prostovoljnih ur pri raznih delih in v produkciji. S takim delom dokazujemo našo zavest in pa predanost naši Partiji in tov. Titu. Hkrati naj bo to naš odgovor vsem onim, ki hočejo na kakršen ri sindikalnem domu na Partizanskem vrhu, na igrišču za otroke pri Rudarskem domu, na obnovi ceste, pri mestni ekonomiji in v počitniški koloniji opravile 936 prostovoljnih ur. Isto-tako so naše žene sodelovale pri pri- pravah raznih proslav, taico n. pr. 9. marca, Tedna matere in otroka, Novoletne jelke itd. Da bi naše naloge na terenu laže in pravilno sprovajale v življenje, nam je nujno potrebno, da se ideološko gradimo. Zato nam je mestni OF Trbovlje preskrbel študijski krožek na našem terenu in vabimo vse žene, aa ga obiskujejo. Ker nas čaka v novem letu mnogo dela in ker je dolžnost sleherne zavedne žene, da sodeluje pri Izgradnji socializma za izboljšanje - življenjskega standarda nas in naših otrok, kličemo vse žene, da se vključijo v delo naše organizacije, da tako pomagajo izpolniti naš letni plan, ki smo si ga zadali. Odbor IV. terena Trbovlje W Radeiah smalo m UD "hp&sv Cankar” V torek 24. januarju se je vršil i •Radečah občni zbor KUD-a Radeče, aa katerem se je s soglasnostjo vseli navzočih članov dosedanji KUD Rn-!eče preorganizirui v SK.UD »Ivana Cankarja*. Res dolgo je trpelo, da -mo v Radečah dohiti SKUD, d asi se je o tem govorilo že najmanj dve leti. Udeležba na občnem zboru pa je bila proti pričakovanju slaba, kar ■seveda Radečanom nikakor ni v ponos. Zlasti smo pogrešali zastopnike KLO, Partijo in OF, ki so pat najbolj poklicani, dij sodelujejo pr SKUD in mu nudijo vso moralno m moč, ter pokažejo vsaj s svojo navzočnostjo n dobro voi.jo, da razumejo težnje, in cilje naših prosvetnih Mavcev, pa tudi njih požrtvovalno*’ n napore pri izgradnji socializma ■ bol j pa smo pogrešali našo ml a lino, ki pri nas v Radečah res njivi: mbenego zanimanja za kulturio-pro vetno delo, dasi bi morala biti po sod ln vedno prva, saj je ravn mirnima ves naš up in naša bodoč •st v novi socialistični državi. Ce b bil občni zbor združen z godbo u 'losom, potem bi pač bila naša mio lina prva. Vsi odseki so na občnem zboru po ■’ o' svoja poročila in videli smo, da je bilo kulturno-prosvetno delo v Radečah zelo razgibano. Zlasti je, bila živahna in deluvnu dramatika, Id pa je. v zadnjem času popustila, lako zgleda, da jo bodo drugi odseki prekosili v delu in razgibanosti. Največ j a pridobitev in uspeh KUD a preteklem letu jo vsekakor, poživitev oz. obnovitev godbo na pihala, ki ma pod imenom »Savski val« že staro tradicijo, a je zaradi pomanjkanja pravega učitelja, in dirigenta samo borno životarila. Sedaj ko je ■a ovira odstranjena, je postalo pri godbi zopet zelo živahno in dosegli o se že lepi uspehi V SKUD »Ivan Cankar« je vklju-enih več odsekov, tako bivše »Meto OF«, sedaj »Sindikalno gledali-Ves, pevski odsek z mešanim in moškim zborom, godba na pihalu v Šavsi val« in jazz-orkester »Marjan kem ec«. Želimo, da bi novoustanovljeni - KUD »Ivan Cankar« še bolj razgibal in poglobil k ul turno -p roe vetno delo in življenje v Radečah, zlasti i dvignil kvalitetno, ter k termi delu pritegnil čim več sindikalistov, osebno pa mladino, zn kar obstojalo v Radečah najboljši pogoji. M. V. 82 Mirastailua eaaat-B piišejo \ nedeljo 15. januarja je bil uu ovo urejen oder v sindikalni dvo-ni in z dramo iz. MOV .Sama« ,pre lan svojemu namenu. V teh prostorih se je že za ča.-e mre Jugoslavije gojilo kulturno prosvetno delo. ki je združevalo e dajalo ideološko vzgojo hrastniškUu rudarjem. Takoj po okupaciji so sc prostori ilra preuredili v pisarne za »\Vehr-inunnschufU. Ro osvoboditvi se je v prostore vselila sindikalna podim ž.-en rudarjev Hrastnik. Kljub večkratnim prošnjam la /ahtevnm se delno zaradi pomnnjku liju prostorov, delno pa 'tudi zaradi nerazumevanja nekaterih ljudi ti pro ari niso dalj na rhziiolugo, da hi «c preuredili za oder, ki je za tako ve-I k revir nujno potreben. Ko pa sc je v začetku meseca no vembra na -partijski konferenci rud liika sprejel sklep, da se morajo Im j ti za sindikalno podružnico pri merili prostori in da sc dvorana, k' je -bila popolnemu neizkoriščena, opremi z odrom in preda svojemu 'radieiomiltiemu namenu, se je tovariš CoŠTiovar obvezal, da 1h> oder golov do 31. decembra. S pomočjo nekaterih tovarišev, ka->r n. pr. Kninlanea Ivanu in Pogač- 1 sika F mest n na eni struni, na drugi 11 z vsem razumevanjem s strani uprave rudnika in rudniškega konii-ta K P, je pod vodstvom tov. Oešno-, frjft to delo uspelo ter jo bil oder .•otov do roka. Težkoee so z nakani električnega materiala, zaradi ■ sur je razsvetljava še pomanjkljiva. Vsem tovarišem, ki so vložili v to h lo čez 400 udarniških ur, dajemo i/mmjo. tovarišu Cešnovnrju pa, ti je vodil ta naporna d e ja in je zli avtor predvajane drame, kličemo: »Naprej za kulturni dvig delavskega ra/redu!« M. Tov&eiP, tovaršilce! Ko £?taš naš *Sst M&s*sav-ski nsfa^saSk44, pamiill tu-tis sneta, afl si že poravnal saaročiaL&tO. S ixkulfur» iiiJjMiri Plan OTO Trbovlje za leto 1050 I. Organizacijski sektor V letu 1»50 bomo stremeli zu tem, da se tesneje povežemo z vsemi nmo-žiiinimi organizacijami, zlusti z LMS. ker se zavedamo, da je uspešno delo možno le v povezavi z njimi. Pri sindikalnih podružnicah' bomo posredi vali, da bodo izvoljeni za fiz-kulturne referente ljudje, o ‘katoril-smo prepričani, da se bodo -zanimali za ilizkulturo in da bodo poživeli delo aktivov. Le tem txono nudili vso materialno in strokovno pomoč. Dosegli bomo, da se bodo funkcionarji aktivov redno udeleževali sej upravnih odborov telovadnih društev, člane teh uprav pa bomo zadolžili za posamezne aktive. iClani O-TO bc bodo redno udeleževali sej društvenih uprav, tudi sicer bomo telovadna -društva in aktive redno -obiskovali. Uredili bomo registracijo članov po društvih ter s tem v zvezi redno .pošiljanje statističnih poročil. •Skupno s sindikalnimi podružnicami bomo proučili možnost ustanovitve, novih telovadnih društev na proizvodni podlagi, z LMS pa vprašanje ustanovitve telovadnih društev in Jizkul-turnih aktivov na vaši. (Dosledno bomo izpolnjevali vse naloge višjih fizkulturnih forumov OTO se bo sestajal redno vsakih 14 dni; stremeli bomo za tem, da bo na: vsrtkem sestanku udeležba 'polnoštevilna. lI.'Stroki>viio delo "Posvetih bomo vso skrb vprašanju redne splošne telesne vzgoje iln pravilnemu podajanju Bnovi. V ta namen bomo sklicevali redno vsaka 2 meseca sestanke vseli oddelkov v okraju ter jim dali smernice za strokovno delo. Sa prvi »ejl OTO bomo formirali komisije za posamezne -oddelke. Skrbeli bomo, da bodo pošiljala društva v tečaje take ljudi, ki bodo pozneje aktivno delali v društvu. Napravili bomo -razpored pošiljanja telovad- cev v tečaje tako, da bodo prišla na vrsto vsa telovadna društva oz. aktivi. Razvijali bomo v največji meri priprave za tekmovanje za fizkuHurno značko. V okraju bomo osvojili najmanj tiOO fizkulturnih značk. Da to dosežemo bomo v -začetku ileta organizirali v vseh društvih predavanja o pomenu tekmovanja za fizkulturno ( značko. Povezali se bomo z LMS, pionirskimi štabi in centri za predvoja-ško vzgojo. "V tekmovanje bomo Skušali Vključiti tudi pripadnike športnih organizacij, ki se v letu 1949, z redkimi izjemami, niso udeleževale tekmovanja za fizkultumo značko. Posvetili bomo vso skib športnim igram, ki so se došlej premalo gojile. V okraju bomo sestavili najmanj štiri moštva za košarko, v vseh društvih in aktivih pa vrste za odbojko. Organizirali bomo čimveč tekmovanj v odbojko. Poslali bomo sposobne igralce v tečaje za športne igre ‘ter vzgojili; sodnike za tekmo. Za dvig orodne telovadbe bomo organizirali Skupne 'treninge ob nedeljah' v okrajnem merilu ter prirejali tekme v vajah na orodju. »Turnirja mest« v Novem Sadu se bomo udeležili s štirimi vrstami. -Postavljeni plan tekačev na spomladanskem in jesenskem crossu bomo presegli najmanj za 25 %. Skrbeli bomo, da bodo tekači tekli pripravljeni. m. Agitacija in propaganda O dolu okrajnega telovadnega odbora in (telovadnih društev bomo redno objavljali članke v lokalnem glasilu »Zasavski udarnik« in v »Polet-u«. V ta namen bomo pri OTO in društvih določili člana uprave, ki bo prevzel dopisništvo. Za propagiranje fizkulture med kmečkim prebivalstvom bomo priredili najmanj 4 nastope na vasi. Vsa društva se bodo naročila na vse strokovne časopise in revije. Razen tega bomo propagirali, da se člmvač članov naroči na »Polet«. IV. Gospodarstvo Skrbeli brano, -da se bo -članarina retino plačevala ter predpisani % pravočasno- odvajal višjim lizkulturnim forumom. Skušali bomo doseči, da bodo društva uredila točno evidenco inventarja, rekvizitov in drugega materiala. Z množičnimi organizacijami se bomo sporazumeli o uporabljanju fizkulturnih domov, da bodo na ta način premikali spori in da ne bo trpcilo delo društev. V. Gradnja fizkulturnih objektov -Posredovali -borna, da se v našem okraju zgradijo oz. popravijo naslednji objekti: •1. »Gradnja telovadnice v Trbovljah. 2. Ureditev stadiona v Trbovljah. 8. Nadaljevanje gradnje stadiona v Zagorju. 4. Adaptacija fizkultumega -doma v Radečah. 5. Adaptacija fizkultumega doma v Hrastniku. YL Zdravstvena služba Skrbeli ibomo, da se bodo redni zdravniški pregledi vseh telovadečih izvršili do -konca aprila 1950. Organizirali bomo vsaj dve zdravstveni predavanji v vsakem društvu. Skrbeli bomo za higiensko in sanitarno ureditev telovadnic In drugih fizkulturnih naprav. Opremili bomo po predpisih omarice za prvo .pomoč Koledar prireditev v letu 1950; Januar: Društvena smučarska prvenstva. Okrajno smučarsko prvenstvo. (Polaganje norm za fizkuiturnn značko. 1 Februar: Društvena tekmovanja v vajah na orodju. Priprave društev za telovadne alta-, demije. Društvena prvenstva pionirjev »Med dvema ognjema«. Polaganje norm za fizkUlturno značko iz -smučanja. Okrajne predelave prostih in tekmovalnih vaj vseh oddelkov. Seminar za vodnike oddčlkov. Marec: Okraj, prvenstvo v vajah na orodju. Mcookrajno tekmovanje v vajah na orodju. -Sodelovanje na »Turnirju mest«. Okrajno tekmovanje pionirjev »Med dvema ognjema«. Predelave prostih in tekmovalnih vaj vseh -oddelkov. Vzorne vadbene ure v vseh društvih s sestarikom telovadečih. Okrajno tekmovanje »v akademijskih točkdh. April: Priprave In Izvedba spomladanskega crossa. Predelave proštih -in tekmovalnih vaj. Sodelovanje na -proslavah 27. aprila. Seminar za vodnike oddelkov. Maj: Sodelovunje na proslavah 1. maja z nastopi na vasi. Titova štafeta. Društveni -pešizletl. Društvena in okrajna ‘tekmovanja v ljudskem mnogoboju. Junij: Društveni nastopi, združeni s tekmami v športnih igrah. Seminar za -vodnike oddelkov. Julij: Društveni nastopi, združeni s (tek--mami -v Stx>rtmih igrah. Okrajno prvenstvo v športnih igrah. Avgust: Društvene tekme -v -plavanju in skokih v vodo. Okrajni »Dan plavanja« . Peš izleti pripadnikov vseh društev na Kum. September: Dimšbvena tekmovanja v atletiki. Okrajno tekomovanje v atletiki. Nastopi na vaai. Oktober: •Jesenski croas. Seminar za vodnike oddelkov. November: Tečaj .v vajah na orodju. -Zaključek tekmovanja za fizkulturno, značko. Sodelovanje na proslavah 29. novem-, bra. i Priprave smučarjev za zimsko sezono. December: Priprave smučarjev za zimsko sezono. Društvene akademije. Priprave za letne Skupščine. Polaganj« norm za fizkultumo značko v vseh mesecih od januarja do novembra. Prepričani smo, da bo novi odbor z delavoljnim tav. predsednikom Lukač Milanom ter požrtvovalnima tov. sekretarko Goričan Malijo in načelnikom Rupnik Karlom uspešno kakor doslej še naprej deloval na fizkul turnem polju za čim večji procvit iizkul-ture v naših revir j lin ICako Je potekata turneja Rudarja na gostovanju v Kopru Na -povabilo sindikalne organizacije STO je nogometno »moštvo Rudarja gostovalo v dndh od '16. do 2B. januarja v STO, kjer je odigrUlo 3 tekme in izkoristilo gostovanje 'kot trening za predstoječe kvalifikacijsko tekmovanje za TEI. aiaoijonalno figo. RUDAR :'PIRAN 3 tl Prvo tekmo s Piranom je moštvo' Rudarja odločilo v svojo korist z izidom 3fl. V moštvu rudarja je zopet enkrat zaigral napad tiibo, kot je treba in je morala obramba Piranu z odličnim vratarjem Šegulom trikrat Mo-: niti. Igro je ovirala burja, vendar je-•bila zanimiva. V moštvu Rudarja s«, bili najboljši mali Opresnik, Tludarin in Florjane. Domačini niso zdržali; ostrega tempa, ki ga je diktiralo moštvo Rudarja. Gole -sta zabila Klanči-šar 2 in Florjane L Gledalcev je bilo okoli 1500. RUDAR : ARIGONI 2:4 V -drugi tekmi pa je moštvo Rudarja ikloniio. Igralo je z moštvom Ari-: genija, ki je bilo ojačeno z igrači iPonziune in tržaške Fderre. Rezultat 2:4 je previsok, bor je bilo moštvo Rudarja enakovreden nasprotnik in sta zmago odločila dva avto-gdla. igra je -bila zelo ihitra iin lepa, ter so se -situacije hitro menjavale. Zelo dobro sta Igrala Klančar in Gtpresnik. RUDAR: ODRED (JA) 5:1 'V tretji igri je Rudar zopet zmagal in to z visokim rezultatom. Moštvo Rudarja je bilo vseskozi v premoči ln je Zlasti napad -odiično vršil svojo nalogo. (Domačini so .nudili močan odpor, vendar je moštvo Rudarja pokazalo tehnično mnogo boljšo igro. Najboljši je bil napad, v Obrambi pa Butkovoc. Gole -za Rudarja so dosegli Koncilija 2, Fludarin 2 in Blatnik enega. Poglavje zase pa so bili sodniki. Prvi dve tekmi je sodil sodnik, ki je. bil sploh nemogoč, in je pustil preveč grobo igro. Sodnik zadnje tekme pa je bil dober. Nogometaši Rudarja so bili povsod prisrčno sprejeti. Zadnji večer 30 bili Trboveljčani gostje Odreda JA v Kopru ln bo odneBli z gostovanja prav lepe vtise. Zasavski ocvirki Od časa do čusn se oglasim v trboveljski -knjigarni, da vprašam po novostih v literaturi. In -kadar -pridem, tjakaj, -mi oči obstanejo na policah ob; neprodanih zvezkih naše kulturne revije »Novi svet«. Nehote razmišljam: ali je pri nas res toliko naročnikov’ na. to publikacijo in jo prejemajo neposredno -po pošli ali pa smo v Trbovljah tako »kulturni«, da niti ne vemo, kaj prinaša ta naša reprezentančna revija, kajti drugače si je težko razlagati, kako je mogoče, da ostaja ‘ta< publikacija nerazprodana. Za pisca teh vrstic je že ena sama pesem in sicer pesem »Zakaj, povej?«, ki jo je objavila Ada Skerlova v eni zadnjih številk te revije, tako čudovito lepa, da odtehta ceno te naše odlične in skrbno urejevane smotre. — V tolažbo naj nam ba, da se v naši dolini prav pridno prebirajo pred davnimi leti izšli šundramani »Strah na sokolskem gradu«, »Grofica-beračica«, »Ciganska sirota«, »Beračeve skrivnosti« in seveda tudi »Črni Jurij, tolovajski glavar«. — V Trbovljah smo namreč silno kulturni ... » V centrumu Trbovelj stoji ponosna in lepa vila, v kateri so nekdaj kraljevali nemški rudniški direktorji. *V tej vili so sedaj otroške jasli. Prav je tako. Prav pa ni, in nad tem zmajujejo z glavo celo tujci, ki prihajajo v Trbovlje, da se je poleg te reprezentativne stavbe v njen »okras« postavila pritlična stanovanjska hiša, ki po svoji obupni zunanjosti sodi morda na našo koto 376, -ne ,pa v sredino Trbovelj ob glavni cesti. Ne brijejo se zastonj tujci iz Trboveljčanov norce, »da. imajo rafiniran čut za -lepoto« .... m Minulo nedeljo so ostale naše mlekarne pri Ameršfeu, na Tereziji in Ddbrni brez mleka, medtem ko se jr mleko v mlekarnah ob glavni cesti delilo. Tako je ostalo samo v mlekarni pri Ameršku 120 najnežnejših otrok brez mleka. — Po -eni verziji navedene mlekarne niso dobile mleko, ker je šofer dejal, »da ne -bo vozil z avtom v hrib po cesti, ki so jo otrnol izdr-sali« -(ljudje pa govore, -da šoferju nič ne »drči«, kadar se vozijo alkoholne pijače),, — -po drugi verziji pa avtomobila ni bilo, ker je šofer že ob eni uri popoldne odšel s pripombo, »da popoldne ne bo vozil, ker je tudi on rad malo prost.« — V Trbovljah smo res zelo »skrbni« glede dojenčkov. Ob mislih na to posnemanja vredno »skrb« za naše najmlajše, prihaja človeku v spomin Ellen Key, ki je pred mnogimi leti povedala celi Evropi na ves glas, da je dvajseti vek »Stoletje otroka« .... KINO TRBOVLJE KINO TRBOVLJE predvaja avstrijski ifitrn »DOLGA POT«. Predstave od petka do ponedeljka. — Od traka, 7. do ponedeljka 13. februarja ameriški barvni film »ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV«. Pazite na predstave, ki bodo dnevno točno ob 15.30, 17.30 in 19,30. uri. — Pridite točno, med predvajanjem vstop ne bo dovoljen. ■KINO »RAJKO« HRASTNIK KINO »RAJKO«, HRASTNIK predvaja ameriški film »Izgubljeni dnevi«. Predstave od sobote do ponedeljka. — Naslednji teden predvaja ameriški film »Zimska zgodba«. — Predstave od srede do ponedeljka. KINO »TniGLAVn ZAGORJE Kino »Triglav« Zagorje, predvaja: Sobota, 4. febr. ob 5 in 7 '».zvečer. Nedelja, 5. febr. ob 3, 5 in 7 Vi zvečer Sovjetska pravljica »Čarobno zrno« Sreda, 8. in četrtek 9. februarja oo 5 ln 7 V« zvečer Poljski ifihJi »Prepovedane pesmi« Uredništvo TrbovIJ« Uprava rudnika Trbovlj« telefon 4« Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni uradnik Stane Suitar