GLASNIK \m\
LJUBLJANA, 6. OKTOBRA 1964	LETO XI., ST. 54
Skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin na območju okraja
PRAVILNIK O UVELJAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
453
Na podlagi 32. in 102. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ št. 22/62) so skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljub-ljana-Moste-Polje-Litija, Ljubljana Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik-Grosup-lje, Domžale, Kamnik, Kočevje-Ribnica in Vrhnika-Logatec-Cerknica na svojih zasedanjih sprejele
PRAVILNIK
o uveljavljanju zdravstvenega
varstva
I.
splošne določbe
1.	člen
Pravilnik določa, na kakšen način uveljavljajo zavarovane osebe zdravstveno varstvo, ki jim gre po
31.	členu zakona o zdravstvenem zavarovanju, na račun skladov zdravstvenega zavarovanja komunalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu:
sklad).
Pravilnik je obvezen za organe, ki izvajajo zdravstveno varstvo, in za °sebe, ki so na podlagi določil zakona o zdravstvenem zavarovanju zavarovane v zgoraj naštetih komunalnih skupnostih ne glede na to, kje )e njihovo bivališče.
Izvzete so vojaške osebe in uslužbenci organov za notranje zadeve.
2.	člen
Zavarovane osebe uveljaljajo pravico do zdravstvenega varstva po določbah zakona o zdravstvenem zavarovanju in na podlagi zakona izdanih predpisov ter po tem pravilniku.
Zavarovane osebe imajo pravico uveljavljati zdravstveno varstvo sa-mo v zavodih, ki štejejo po veljavnih Predpisih za zdravstvene zavode, in y drugih organizacijah, s katerimi lrna komunalni zavod za socialno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: komunalni zavod) sklenjene ustrezne Pusebne pogodbe.
Sklad plača vse stroške zdravstvenega varstva, če nastanejo z uveljavljanjem pravic po zakonitih pred-Pisih in tem pravilniku.
3.	člen
ilVarovana oseba, ki brez opravljivega razloga uveljavlja zdravstveno varstvo mimo določil tega Pravilnika, plača sama vse stroške e posredno zdravstvenemu zavodu, Jor je iskala zdravniško pomoč.
tem primeru gredo v breme zavn-
vane osebe tudi morebitni prevozni stroški.
iz ?omunalni zavod lahko v primeru odstavka tega člena po prosti p osoji odloči, če zavarovani osebi
na njeno zahtevo povrne stroške in v kolikšni višini.
Ce sklad plača tiste stroške; ki bi jih morala plačati zavarovana oseba sama, ima pravico zahtevati povračilo od zavarovane osebe.
4.	člen
Kadar je treba v postopku uveljavljanja zdravstvenega varstva dati mnenje, ali če je prišlo v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva do spora, presoja primer komunalni zavod. Komunalni zavod da mnenje tudi tedaj, kadar zahteva zavarovana oseba povračilo stroškov zdravstvenega varstva, ki so nastali mimo določil tega pravilnika. Ce je za presojo primera potrebno strokovno zdravniško mnenje, mora komunalni zavod pred izdajo odločbe dobiti mnenje svojega strokovnega organa. Strokovni organ komunalnega zavoda so zdravniške komisije in komisija zdravniških izvedencev.
V posameznih primerih komunalni zavod lahko pooblasti zdravniško komisijo ali komisijo zdravniških izvedencev drugega komunalnega zavoda, da izvrši pregled ali da izvid in mnenje.
II.
DOLOČILA O IZBIRI ZDRAVSTVENEGA ZAVODA IN ZDRAVNIKA TER O REGISTRACIJI IN ČASU, V KATEREM ZAVAROVANA OSEBA BREZ UTEMELJENIH RAZLOGOV NE MORE MENJATI ZDRAVSTVENEGA ZAVODA IN ZDRAVNIKA
5.	člen
Pri uveljavljanju pravice do zdravstvenega varstva velja načelo proste izbire zdravnika javne zdravstvene službe in zdravstvenih' zavodov.
Zavarovane osebe uveljavljajo zdravstveno varstvo z neposredno prosto izbiro zdravstvenega doma, zdravstvene postaje ali obratne ambulante praviloma v komunalni skupnosti, kjer bivajo oziroma kjer so zaposlene.
Pri tem neposredno izbirajo zdravnike, ki delajo v naslednjih ambulantnih ali dispanzerskih enotah zdravstvenega zavoda: v splošni ambulanti, zobni ambulanti, dispanzerju za predšolsko in šolsko mla-
dino, dispanzerju za žene, protituber-kuloznem in protiveneričnem dispanzerju ter drugih dispanzerskih enotah.
6.	člen
Izbrani zdravstveni zavod je v vseh svojih enotah dolžan nuditi zavarovanim osebam predpisano zdravstveno varstvo, skrbeti za ohranitev in izboljševanje njihovega zdravja, voditi predpisane evidence in vpeljati takšno organizacijo dela, ki bo zavarovanim osebam omogočala najlažje uveljavljanje njihovih pravic. Ce izbrani zdravstveni zavod nima ustreznih enot, napoti zavarovano osebo s posebno napotnico v najbližji ustrezni zdravstveni zavod.
Dispanzersko in ostalo preventivno zdravstveno varstvo nudi praviloma dispanzer, ki je najbližji po kraju bivališča.
7.	člen
Zavarovana oseba se v izbranem zdravstvenem zavodu vpiše. Vpis se izvede, ko se zavarovana oseba po-služi prvič v koledarskem letu uslug zdravstvenega zavoda oziroma zdravnika.
Vpis se izvede tako, da sev zdravstveno izkaznico vpiše koledarsko leto in odtisne štampiljka izbranega zdravstvenega zavoda.
8.	člen
Izbrani zdravnik je tisti splošni zdravnik, ki si ga je zavarovana oseba izbrala, da jo stalno zdravi, oziroma tisti, pri katerem se je v koledarskem letu najprej javila v redni ordinaciji. Izbrani zdravnik se ne vpiše posebej, temveč mora biti razviden iz tekočega vpisa v zdravstveni izkaznici.
Aktivni zavarovanec, ki mu je zaradi organizacije dela v zdravstvenem zavodu ali dela v delovni organizaciji nemogoče, da bi se stalno posluževal izbranega zdravnika, se lahko posluži tudi dnigega zdravnika v istem zdravstvenem zavodu. Drugi zdravnik ima ista pooblastila kot izbrani zdravnik, mora pa izvid pregleda, način zdravljenja in morebitne ukrepe zabeležiti v zdravstveni karton, ki ga ima zavarovanec pri izbranem zdravniku.
9.	člen
Zavarovana oseba ne more v teku koledarskega leta menjati izbranega zdravnika oziroma zdravstvenega zavoda, razen iz opravičljivih razlogov.
Opravičljivi razlogi so: sprememba bivališča zavarovane osebe oziroma zdravnika, sprememba kraja zaposlitve ali delovnega časa zavarovanca ali izbranega zdravnika.
10.	člen
Kadar želi zavarovana oseba menjati zdravstveni zavod ali zdravnika iz drugih razlogov, ureja to z upravnikom zdravstvenega zavoda.
Proti odločitvi upravnika je v roku treh dni dopustna pritožba pri pristojni zdravniški komisiji.
11.	člen
Kadar zavarovana oseba po preteku koledarskega leta ali po sporazumu izbere drug zdravstveni zavod oziroma drugega zdravnika, novo izbrani zdravstveni zavod oziroma zdravnik preskrbi vso dotedanjo medicinsko dokumentacijo od prejšnjega zdravstvenega zavoda oziroma zdravnika.
12.	člen
Zavarovana oseba med zdravljenjem akutnih bolezni ne more menjati zdravnika, razen v utemeljenih primerih in v soglasju z zdravnikom, ki je zdravljenje pričel.
Ce to stori brez soglasja zdravnika, plača sama vse stroške nadaljnjega zdravljenja. Povračilo stroškov lahko uveljavlja pri komunalnem zavodu.
13.	člen
Zdravnika specialista izbira zavarovana oseba posredno, to je šele tedaj, ko je pristojni zdravnik spoznal, da je potreben specialni pregled oziroma zdravljenje. Zdravnik je dolžan v tem primeru napotiti zavarovano osebo k ustreznemu specialistu, ki si ga sama izbere.
Tudi stacionarni zdravstveni zavod (bolnico) izbira zavarovana oseba posredno, to je šele tedaj, ko je zdravnik spoznal, da je potrebno bol-nično zdravljenje. Zdravnik je dolžan napotiti zavarovano osebo v tisti ustrezni stacionarni zdravstveni zavod, ki si ga je zavarovana oseba sama izbrala.
14.	člen
Nujno potrebno zdravniško pomoč zavarovana oseba lahko zahteva pri kateremkoli zdravstvenem zavodu oziroma zdravniku splošne prakse ali zdravniku specialistu.
Zdravnik, ki je nudil prvo pomoč, da komunalnemu zavodu na njegovo zahtevo poročilo o zdravstvenem stanju zavarovane osebe ia obrazloži nujnost pomoči.
Komunalni zavod presoja utemeljenost nujnosti in odloča, v kolikšni višini plača sklad stroške zdravniške pomoči in morebitnega prevoza.
III.
UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V AMBULANT-
NO-POLIKLINICNI SLUŽBI
A.	Zdravstveno varstve v zdravstvenih domovih, zdravstvenih postajah in obratnih ambulantah
15.	člen
Sklald plačuje stroške zdravstvenega varstva zavarovanih oseb z območja občine, kjer ni zdravstvenega doma, v višini, kot bi nastali, če bi st zavarovana oset>a izbrala najbližjd zdravstveni dom ali zdravstveno postajo.
260
glasnik
16 člen
Zavarovani osebi, ki si izbere za uveljavljanje zdravstvenega varstva zdravstveni dom, zdravstveno posta-jo ali obratno ambulanto izven območja komunalne skupnosti po kraju bivališča ali zaposlitve, plačuje sklad vse stroške zdravljenja.
V tem primeru sklad ne plačuje morebitnih potnih stroškov oziroma jih plačuje le v tisti višini, kot bi nastali, če bi zavarovana oseba uveljavljala zdravstveno varstvo pri -naj-bližjem zdravniku.
17.	člen
Zdravnik, pri katerem zavarovana oseba zahteva nujno zdravniško pomoč ali zdravniško pomoč med začasno spremembo bivališča, ima pravico in dolžnost zdraviti zavarovano osebo in odrediti ukrepe, ki so v zvezi z zdravljenjem.
18.	člen
Zdravniške obiske v bivališču bolne zavarovane osebe lahko opravi izbrani zdravnik ali zdravnik najbližjega zdravstvenega zavoda, ki opravlja hišne obiske bolnikov.
Če izbrani zdravnik ni zdravnik najbližjega zdravstvenega zavoda oziroma njegove enote, plača zavarovana oseba sama morebitno razliko v višini potnih stroškov.
Kjer je v zdravstvenem zavodu uvedena dežurna zdravniška služba, opravlja nujne zdravniške obiske dežurni zdravnik.
Zdravnik, ki je opravil hišni obisk ali zdravljenje v bivališču bolnika, je dolžan poslati izbranemu zdravniku poročilo o opravljenem obisku, o zdravstvenem stanju bolnika ter o odrejenih medicinskih ukrepih, kadar je to potrebno.
Zdravnik je dolžan zabeležiti obisk v zdravstveno izkaznico.
Zdravniško pomoč v svojem bivališču lahko zahteva zavarovana oeeba:
a)	v primeru nujnosti,
b)	kadar ni sposobna priti v zdravstveni zavod.
19.	člen
Zavarovana oseba, ki kliče zdravnika v svoje bivališče, plača sama stroške zdravniškega obiska, če se izkaže, da obisk ni bil potreben.
Povračilo stroškov uveljavi komunalni zavod na predlog zdravnika, ki je opravil obisk.
20.	člen
Strokovno nego bolnika odreja zdravnik, ki zdravi zavarovane osebo v njenem bivališču. Strokovno nego opravlja ustrezna enota najbližjega zdravstvenega zavoda, ki deluje na območju bivališča zavarovane osebe.
B.	Zdravstveno varstvo pri zdravnikih-specialistih
21.	Člen
Zavarovana oseba si prosto izbere zdravnika-specialista, ko je izbrani zdravnik spoznal, da je potreben specialistični pregled ozirofha zdravljenje.
Zdravnik je dolžan v primerih iz prvega odstavka tega člena izdati napotnico s strokovnimi podatki za zdravnika-spccialista.
Sklad plača stroške zdravstvenega varstva ter potne stroške do najbližjega ustreznega zdravnika-specia-lista.
Zavarovana oseba, ki zahteva bolj oddaljenega zdravnika-specialista, plača sama razliko potnih stroškov.
Izjemoma lahko napoti zdravnik zavarovano osebo k bolj oddaljenemu zdravniku-specialistu, če se dolo-
čena preiskava pri bližnjem zdravniku-specialistu ne more uspešno opraviti ali če je bližnji zdravnik-specialist preobremenjen in bi zavarovana oseba morala dalj časa čakati na pregled ter bi se s tem zavleklo zdravljenje.
Razlog za napotitev k bolj oddaljenemu zdravniku-specialistu mora biti naveden na napotnici.
22.	člen
Zavarovane osebe smejo brez napotnice izbrati zdravnika-specialista v dispanzerju izbranega zdravstvenega zavoda ali v drugem zdravstvenem zavodu, ki dela na dispanzerski način in s katerim ima izbrani zdravstveni zavod sklenjeno posebno pogodbo. Ti zdravniki-specialisti so: pediater, ginekolog, ftiziolog, venero-log in internist v primeru diabetičnega obolenja.
Tako izbranega zdravnika-specialista je mogoče menjati samo v skladu z določili II. poglavja tega pravilnika.
Zavarovana oseba sme iti brez napotnice na pregled k okulistu zaradi določitve ostrine vida in predpisa očal.
23.	člen
Ce je zavarovani osebi potrebna zdravniška pomoč zdravnika-specialista zaradi poškodbe, lahko zahteva pomoč brez napotnice izbranega zdravnika. Pri ponovnem pregledu mora zdravniku-specialistu predložiti napotnico, če izbrani zdravnik meni, da je še potrebno zdravljenje pri zdravniku-specialistu.
24.	člen
Zdravniki-specialisti, ki smejo sprejemati zavarovane osebe brez napotnice, opravljajo naloge, ki jih po zaktonu opravlja posamezen zdravnik.
Zdravniki-specialisti, ki sprejemajo zavarovane osebe z napotnico, opravljajo predvsem naloge, za katere je zaprosil zdravnik, ki je izdal napotnico.
Zdravniki-specialisti ne odločajo o delovni zmožnosti zavarovancev, razen v primerih VII. pogliavja tega pravilnika.
V vsakem primeru obolenja zavarovane osebe so zdravniki-speci-alisti dolžni deti na zahtevo zdravstvenega ali komunalnega zavoda svoje mnenje o delovni zmožnosti oziroma invalidnosti.
C) Konziliarni zdravniški pregledi
25.	člen
Konziliarni zdravniški pregled zavarovane osebe lahko zahteva zdravnik, ki bolnika zdravi, bolna zavarovana oseba sama, njeni svojci, zdravstveni ali komunalni zavod in delovna, sindikalna ali drugo prizadeta organizacija.
Stroške pregleda plača sklad, če ga je zahteval zdravnik, ki bolnika zdravi, če pa je zahtevala konznli-ami pregled zavarovana oseba ali kdo drug, plača stroške pregleda tisti, ki ga je zahteval, če pregled iz medicinskih razlogov ni bil potreben.
Konzilij odloči pri konziliamem pregledu, kdo plača stroške pregleda.
IV.
UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V STACIONARNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODIH
A) Zdravljenje v bolnicah
26.	člen
Zavarovano osebo napoti v bolnico izbrani zdravnik ali zdravnik-
. specialist, pri katerem je bila predhodno pregledana ali zdravljena. Zdravnik mora izdati za sprejem v bolnico predpisano napotnico.
Zavarovana oseba sd bolnico prosto izbere. Zdravnik, ki izda napotnico, mora upoštevati izbiro zavarovane osebe.
Če si zaverovana oseba izbere bolnico, ki je bolj oddaljena od njenega bivališča kot najbližja, v kateri bi se lahko zdrarvila, plača sama morebitno razliko v potnih stroških.
Zdravnik lahko napoti zavarovano osebo v drugo, bolj oddaljeno bolnico, kadar pričakuje uspešnejše zdravljenje ali če v bližnji bolnici ni možen sprejem zaradi pomanjkanja prostora.
B. Zdravljenje v naravnih zdraviliščih
27.	člen
Zavarovane osebe se lahko napoti samo v tista naravna zdravilišča, ki poslujejo z odobrenjem sekretariata za zdravstvo pristojne republike.
Zavarovane osebe se lahko napoti na zdravljenje v naravna zdravilišča samo po določbah navodila o indlr kacijah za zdravljenje v naravnih zdraviliščih, ki ga je izdal Svet za zdravstvo LRS (03/9-2391/6 z dne 8. 12. 1962).
Zdravljenje v naravnih zdraviliščih je praviloma dopustno samo kot nadaljevanje predhodnega zdravljenja v ambulanti ali bolnici. V utemeljenih primerih se zavarovano osebo lahko napoti v zdravilišče brez predhodnega zdravljenja.
28.	člen
Zavarovana oseba mora prispevati k stroškom namestitve in prehrane v naravnem zdravilišču v tolikšni višini, kot to določi e sklepom pristojni republiški organ. ■
29.	člen
Zavarovano osebo napoti na zdravljenje v naravno zdravilišče izbrani zdravnik po lastni presoji ali na predlog zdravnika-specialista. Zdravnik, ki izda napotnico, jo pošlje z uslrezno medicinsko dokumentacijo v potrditev zdravniški komisiji komunalnega zavoda.
Zdravniška komisija pošlje neu-potnico z medicinsko dokumentacijo naravnemu zdravilišču, če meni, da je tako zdravljenje potrebno, sicer pa jo vrne zdravniku z napotki za nadaljnje zdravljenje.
30.	člen
Brez predhodne potrditve napotnice po zdravniški komisiji pošiljajo zdravniki lin zdravniki-specialisti zavarovane osebe v zavod za medicinsko rehabilitacijo invalidoiv* v Laškem ali Ljubljani, če je podana indikacija za zdravljenje v teh zai-vodih.
31.	člen
Zdravniki bolnic lahko premeščajo zavarovane osebe v naravna zdravilišča oziroma specializirane zdravstvene zavode, če gre za neposredno nadaljevanje bolničncga zdravljenja.
Premestitev odredli tričlanski konzilij bolničnih zdravnikov, ki ga imenuje komunalni zavold na predlog posameznega bolničncga oddelka oziroma bolnice.
32.	člen
Napotnico za ambulantno, zdravljenje v naravnem zdravilišču izstavi izbrani zdravnik in ni potrebna potrditev zdravniške komisije komunalnega zavoda. Sklad plača v tern primeru stroške zdravljenja, ne
pa sti-oškov nastanitve in prehrane.
Ce zavarovani osebi ni bila iz-dana napotnica za ambulantno zdravljenje v naravnem zdravilišču, odloči o povračilu stroškov zdravljenja komunalni zavod.
33.	člen
Zavarovane osebe, ki ne morejo hoditi ali le s težavo hodijo, se lahko ob ustrezni indikaciji na,poti samo v Zavod za rehabilitacijo invalidov v Laškem in v Zavod za rehabilitacijo Invalidov SRS v Ljubljani.
34.	člen
V	breme sklada se praviloma ne odobrava spremstvo za bivanje v naravnem zdravilišču.
V	izjemnih primerih odloča ® potrebi spremstva zdravniška komisija komunalnega zavoda.
V.
UVELJAVLJANJE POSAMEZNIH OBLIK ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
A. Ugotavljanje zdravstvenega
stanja in zmožnosti za delo na določenem delovnem meetu
35.	člen
Preglede pred vstopom na delo opravlja tista obratna ambulanta ali enota zdravstvenega, zavoda, ki j4 pristojna za območje, kjer je sedel delovne organizacije oziroma njenega obrata.
Morebitne potrebne specialn* preglede opravi tisti zdravstveni zavod, ki ga odredi, zdravnik, ki j® opravil osnovni pregled.
Sklad plača stroške pregledov iz 1. in 2. odstavka tega člena, če je pregledani zavarovana oeeba, raz«1 stroškov pregledov, opravljenih P® določilu 6.' člena temeljnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list SFRJ št. 17/64). Nezavarovane osebe plačaj® stroške pregleda same. Delovna organizacija plača preglede, ki so btf opravljeni na podlagi njenih predpisov zaradi posebnih delovnih po* gojev na posameznem delovnem mestu.	1
Ce zdravnik ugotovi, da pvegle; dani za določeno delovno mesto n' sposoben, pregledani pa se e tem mnenjem ne strinja, ec lahko pritoži na zdravniško komisijo komunalnega zavoda, ki da dokončno mnenje.
Stroške pregleda pri zdravni.*' komisiji plača sklad, če zdravniško komisija ugodi pritožbi pregleldlane-ga, pri zavrnitvi pritožbe pa plač® stroške pregloda pregledani sam.
Opomba: Pravilnik o uveljavljenju zdravstvenega varstva skupščin® komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana-Cen-ter nima določila 5. odstavka 3$. člena.
36.	člen
Sistematske preglede delavcev opravljajo tiste ambulante oli zdravstveni zavodi, ki so ustrezno organizirani in s katerimi sklepa komunalni zavod posebne dogovore gled® sistematskih pregledov v posameznih delovnih organizacijah.
B. Ukrepi za Izboljšanje zdravja I® preprečevanje obolenj
37.	člen
Preventivni ukrepi, ki se izvajaj® po odloku občinske skupščine ali P® priporočilu zdravstvenega centra v soglasju z lobčinsko skupščino, *® obvezni za vse zavarovance, k« bivajo , na območju pristojne občin®1
Sklad prispeva k stroškom ukr®1
GLASNIK
251
Pov iz 1. odstavka tega Mena na Podlagi posebnega dogovora in v okviru programa zdravstvenega varstva.
C.	Zdravila, zdravilna sredstva,
Pomožni in sanitetni material
38.	člen
Zdravila, zdravilna sredstva^ pobožni in sanitetni material, ki je Potreben zavarovani osebi za zdravljenje izven zdravstvenega zavoda, smejo predpisovati splošni zdravniki In zdravniki-specialisti v ambulant-m. polikliniični In dispanzerski zdravstveni službi.
Ostali zdravniki smejo predpisovati na recepte zavarovanim osebam le po predhodnem posebnem Pismenem pooblastilu komunalnega zavoda. Na teh receptih mora biti zabeležena pripomba »usluga«.
39.	člen
Zavarovani osebi se smejo predpisovati samo registrirana zdravila, katerih promet je odobren v naši *žaivi.
40.	člen
Zavarovana oseba lahko dvigne Pripisana zdravila v vsaki lekarni zli lekarniški postaji.
41.	člen
Zavarovana oseba je dolžna pla-vati lekarni s predpisom določen Prispevek za vsako izdano zdravilo.
Ce zavarovana oseba zaradi tega j'6 bi hotela prevzeti zdravila-, le-*arn® recept zadrži.
42.	člen
Ce zavarovana oseba v nujnem Primeru nima denarja za plačilo domačnega prispevka, je lekarna kljub tenriu dolžna izdati zdravilo.
Zavarovana oseba potrdi na hrbt-“• stran) recepta, da ni plačala do-točMiega prispevka.	,	-
Prispevek je dolžna naknadno Plačati lekarni.
43.	člen
Kader zavarovana oseba nabavi
inozemstvu zdravilo, ki je v naši i vi registrirano, pa ga začasno vi Yi Prodaji, je upravičena do po-račilu stroškov v znesku, kolikor "•zdravilo stalo v lekarni na ob-,rK|čJU komunalne skupnosti.
Povračilo stroškov uveljavlja pri *°munalnem zavodu. Znesek se ^mža obvezni prispevek.
Škov
44. člen
Sklad praviloma ne povrne stro-
za neregistrirana zdravila, ki Uh nabavijo zavarovane osebe v inozemstvu.
C. Preprečevanje In zdravljenje zobnih In ustnih bolezni
45.	člen
^Zavarovana oseba si lahko zdravi ? in ustne bolezni v katerikoli
"mm ambulanti.
.•Sklad plača vse stroške zdravi je-J?°ine stro6ke pa le v višini, Predpisuje ta pravilnik.
46.	člen
^Sklad plača vse stroške prepre-jem*1 i? zo^me KnUobe s fluorkalci-inr"; Kl to Izvajajo ustrezni oddelki zdravstvenih zavodov ne ®JpPulante, dispanzerji zia že-’ Predšolsko In šolsko mladino).
Zobotehnična In zobna Prot etična sredstva
47.	Člen
do ?"l'L:“'3iyafle oeebe so upravičene z°hotehničnih in zobnih prote-
tlčnih sredstev v tistem obsegu, kot določajo veljavni predpisi.
Zavarovani osebi se smejo na njeno željo napraviti zobotehnična in zobna protetiična dela iz boljšega materiala in v večjem obsegu, kot so dloločena v ustreznem predpisu, vendar plača soma razliko v ceni materiala in stroških za storitve, ki so zagotovljene e predpisom, in tistimi, ki so dejansko izvršene.
48.	člen
Zavarovana oseba lahko zahteva izdelavo zobotehničndh del iz plemenite kovine, če jo zdravstveni zavod ima na razpolago. V tem primeru sama plača razliko med ceno izdelka iz standardnega materiala in plemenite kovine.
Zavarovani osebi, ki prinese sama plemenito kovino, povrne zdravstveni zavod, kjer sč je zdravila, vrednost standardnega materiala po ceni, kot jo plačuje komunalni zavod zdravstvenemu zavodu v času izvršene storitve. Povračilo se izvrši po dejanski teži izdelka s pribitkom 10 % kala, vendar skupno največ 1,80 gr za izdelano prevleko ali Člen v mostu.
49.	člen
Zavarovana oseba lahko zahteva, da se ji izdelajo nove oziroma popravijo stare zobne proteze ali zobno protetlčna dela tudi predno preteče predpisana trajnostna doba, če je do okvare oziroma nerabnosti prišlo zaradi	a n atomsk o- ti z i ojošk i h
sprememb ali zaradi netrpežnosti materiala oziroma zaradi drugih o pravičljivih razlogov.
Ce je prišlo pred pretekom trajnostne dobe do okvare ali nerabno-eti proteze ali zobno protetičnega dela po nepazljivosti ali malomarnosti zavarovane osebe, se ji izdela na njene stroške nova zobna pro-.teza ali Izvrši novo zobno protetičnb delo. Pri tem se upošteva amortizirana vrednost glede na čas dejanske uporabe in trajnosti dobe zobne proteze ali zobno protetičnega sredstva oziroma izdelka.
Ali naj se zobna proteza oziroma zobnb protetičnb delo izdela na novo ali popravi in ali plača stroške sklad ali zavarovana oseba, presodi zdravniška komisija komunalnega zavoda.
E. Proteze, ortopedski pripomočki ter sanitarne priprave
50.	člen
Zavarovane osebe imajo pravico do prutetičnih in ortopedskih pripomočkov ter sanitarnih priprav v obsegu, kakor določajo veljavni predpisi.
Potrebe po ortopedskem pripomočku ali sanitarni pripravi ugotavlja zdravnik, ki izda zavarovani osebi recept v skladu z veljavnimi predpsi.
Poleg pripomočkov iz 22. in 24. Člena pravilnika o indikacijah, o standardih za material in o trajnostni dobi za protetična in ortopedska sredstva in sanitarne priprave (Uradni list FLRJ št. 51/62), lahko predpiše splošni zdravnik še: navle-ke za km ter gumijaste nogavice, gumijaste kratke nogavice in gumijaste kolenice.
Pred nabavo ortopedskega pripomočka ali sanitarne priprave je zavarovana oseba dolžna predložiti recept komunalnemu zavodu v potrditev in zaradi izdaje naročilnice.
51.	člen
Za paraplegike in težje invalide, ki so potrebni rehabilitacije ali pri-učitve zaradi uporabe aparata, ugo-
tavlja prvo in nadaljnjo potrebo za vse vrste protez in priprav ustrezni zdravstveni zavod.
Ustrezni zavod je tudi pristojen, da potrjuje indikacije za izdelavo navedenih pripomočkov, ki so jih predpisali zdravniki ortopedi ali drugi zdravstveni delavci. Isti zavod je nadalje pristojen kontrolirati ustreznost in kvaliteto izvršenih izdelkov vseh ortopedskih pripomočkov.
Za slušne aparate potrjuje ustreznost in kvaliteto ustrezni zdravstveni zavod.
52.	člen
Nabavo protez, ortopedskih pripomočkov ter sanitarnih priprav, ki niso naštete v veljavnih predpisih, odobrava komunalni zavod na predlog zdravnika oziroma zdravnika-specialista.
53.	člen
Zavarovana oseba, ki zahteva izdelavo ortopedskega pripomočka ali sanitarne naprave iz boljšega materiala ali po višjem standardu, kakor je določen v ustreznem pravilniku, plača sama razliko v ceni.
54.	člen
Zavarovana oseba je dolžna skrbno ravnati in pazljivo uporabljati . proteze, ortopedske pripomočke ter sanitarne priprave.
Zavarovana oseba nima pravice do popravila ali nabave nove proteze, ortopedskega pripomočka ali sanitarne priprave na račun sklada, če pride do njihove neuporabnosti pred pretekom trajnostne dobe po njeni krivdi.
Pred potekom trajnostne dobe ima zavarovana oseba pravico do nabave novih oziroma do popravila starih protez, ortopedskih pripomočkov ali sanitarnih priprav na račun sklada, če pride do njihove neuporabnosti zaradi anatomskih ali funkcionalnih sprememb oziroma zaradi netrpežnosti materiala, o čemer odloča. pristojni zdravnik-speeialist ozirom« ustrezni zavod.
Ce nastane pri tem spor, se predloži zadeva komunalnemu zavodu zaradi izdaje odločbe po predhodnem izvidu in mnenju njegovega strokovnega organa.
UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IZVEN OBMOČJA KOMUNALNE SKUPNOSTI
55.	člen
Zavarovane osebe, ki začasno bivajo izven območja komunalne skupnosti, koristijo zdravstveno varstvo v najbližjem zdravstvenem zavodu ali pri zdravniku javne zdravstvene službe na območju, kjer začasno bivajo.
56.	člen
Zavarovana oseba, ki je sama plačala stroške zdravstvenega varstva v primerih iz prejšnjega člena tega pravilnika na izrečno zahtevo zdravstvenega zavoda, uveljavlja povračilo stroškov pri komunalnem zavodu.
Komunalni zavod odloča o povračilu stroškov prevoza s posebnim prevoznim sredstvom ali spremstvom do doma oziroma bivališča.
57.	člen
Med začasno nezmožnostjo za delo je zavarovanec praviloma dolžan ostati in se zdraviti v kraju, kjer je bival ob nastanku nezmožnosti za delo.
Spremembo bivališče med nezmožnostjo za delo sme odobriti zavarovancu izbrani zdravnik, če v kraju novega bivališča obstajajo boljši in ustreznejši pogoji za bivanje in negovanje in ti boljši pogoja vodijo do hitrejšega ozdravljenja in hitrejše usposobitve za delo. Potne stroške plača v tem primeru zavarovanec sam.
Ce je potrebna sprememba bivališča za daljšo dobo (nad 30 dni), napoti pristojni zdravnik zavarovan-cq na zdravniško komisijo, ki odloči o kraju novega bivališča, trajanju bivanja, povrnitvi potnih stroškov in morebitni ponovni predstavitvi izbranemu zdravniku ali zdravniški komisiji komunalnega zavoda.
Potne stax)ške plača sklad, kadar zdravniška komisija pošlje zavarovanca iz terapevtskih razlogov na zdravljenje v drug kraj.
58.	člen
Zavarovanec, ki mu je odobrena sprememba bivališča med boleznijo, nadaljuje zdravljenje v naj bližjem ustreznem zdravstvenem zavodu.
Zdravnik, kli zdravljenje nadaljuje, je dolžan občasno obveščati izbranega zdravnika o poteku zdravljenja.
59.	člen
Zavarovanec, ki med zdravljenjem samovoljno odide iz kraja bivališča, izgubi praviloma pravico do nadomestila osebnega dohodka in nosi sam stroške nadaljnjega zdravljenja tega obolenja
OCENJEVANJE ZMOŽNOSTI ZA DELO
60.	člen
Za ocenjevanje zmožnosti za delo eo pristojni:
1.	od zavarovanca izbrani zdrav-' ' nik, ki dela v zdravstvenem zavodi# na območju občine po kraju zaposlitve ali bivališča;
2.	zdravnik obratne ambulante, če ima delovna organizacija takšno ambulanto, sicer pa zdravnik zdravstvenega zavoda, ki je krajevno pristojen za delovno organizacijo oziroma njen obrat, kadar si je zavarovana oseba Izbrala zdravnika izven kraja zaposlitve ali bivališča V tem primeru je dolžan izbrani zdravnik dostaviti zdravniku obratne ambulante oziroma področnega zdravstvenega zavoda vso medicinsko dokumentacijo, potrebno za presojo zmožnosti za delo.
61.	člen
Delovne organizacije oziroma njihovi obrati, ki nimajo obratne ambulante, lahko v sporazumu z zdravstvenim zavodom in občinskim svetom za zdravstvo nalože posameznim zdravnikom zdravstvenega zavoda, da vodijo evidenco nezmožnih za delo v njihovih organizacijah oziroma obratih.
V tem primeru je potrebno, da delovna organizacija sklene posebno pogodbo z zdravstvenim zavodom, v kateri se določi, da isti zdravnik, ki vodi evidenco nezmožnih za delo, izvaja v organizaciji oziroma njenem obratu preventivno zdravstveno varstvo, kot je določeno v navodilih zn ustanavljanje obratnih ambulant.
62.	člen
Ginekolog oziroma zdravnik s posebnim tečajem, ki dela v dispanzerju za žene zdravstvenega zavoda, kjer zavarovana oseba biva ali je zaposlena, ima poleg pravice zdravljenja tudi pravico odločanja o delovni zmožnosti zavarovank, kadar
252
GLASNI*
gre za bolezen, ki je v zvezi z nosečnostjo ali otročništvom.
Prav tako presoja nosečnost zavarovank v zvezi s porodniškim dopustom in določa pričetek porodniškega dopusta.
63.	člen
Ftiziotog, ki dela v protituberku-loznem dispanzerju na območju, kjer zavarovanec biva, ima poleg pravice zdravljenja tudi pravico odločanja o delovni zmožnosti zavarovancev, kadar gre za tuberkulozna obolenja.
64.	člen
Pedtiater ali izbrani zdravnik s posebnim tečajem, ki dela v šolskem dispanzerju ali dispanzerju za otroke, ima pravico odločati o bolniškem dopustu zavarovanca, kadar gre za nego bolnega otroka.
65.	člen
Nezmožnost za delo se prizna od tistega dne, ko zdravnik pri pregledu ugotovi, da zavarovanec ni sposoben opravljati svoje delo. Zdravnik je dolžan nezmožnost za delo zabeležiti v zdravstveno izkaznico.
Priznan/je nezmožnosti za delo za nazaj (retrogradna nezmožnost za delo) načeloma ni dopustno.
Izjemoma sme priznati nezmožnost za delo za nazaj v utemeljenih primerih pristojni zdravnik na podlagi dokumentacije hospitalnega zavoda, kjer se je bolnik neposredno prej zdravil.
Po prosti presoji sme priznati pristojni zdravnik nezmožnost za delo največ za 3 dni nazaj od dneva pregleda.
V vseh ostalih primerih presoja utemeljenost retrogradne nezmožnosti za delo zdravniška komisija komunalnega zavoda.
VIII.
POVRAČILO POTNIH STROŠKOV
66.	člen
Zavarovana oseba je upravičena do povračila prevoznih stroškov po določilih zakona o zdravstvenem zavarovanju in tega pravilnika za vlak in ladjo II. razreda ali avtobus.
Zavarovana oseba je upravičena do povračila prevoznih stroškov do najbližjega zdravnika oziroma zdravni ka-specialis ta, če v kraju bivališča ali zaposlitve ni ustreznega zdravnika in če je razdalja do najbližjega zdravnika najmanj pet kilometrov.
Zavarovana oseba je upravičena do povračila potnih stroškov tudi do bolj oddaljenega zdravnika, če je najbližji zdravnik odsoten, zdravniška pomoč pa je nujna.
Ce mora zavarovana oseba zaradi istega obolenja najmanj petkrat v mesecu potovati na razdalji pod pet kilometrov, lahko uveljavlja povračilo vseh prevoznih stroškov.
67.	člen
Zavarovana oseba, ki v primeru nujnosti ali zato, ker ni na razpolago drugega prevoznega sredstva, uporabi dražje prevozno sredstvo, mora predložiti komunalnemu zavodu ustrezno medicinsko dokumentacijo.
68.	člen
Zavarovana oseba je upravičena do povračila stroškov za prehrano in nastanitev (dnevnica) med potovanjem in prebivanjem v drugem
kraju. Višino dnevnice določi skupščina skupnosti s svojim sklepom.
Zavarovana oseba, ki jo komunalni zavod ali pristojni zdravnik napoti ali pokliče v drug kraj, je upravičena do izplačila akontacije na potne stroške v višini 80 °/o stroškov. V roku 7 dni po končanem potovanju mora predložiti komunalnemu zavodu potrdilo o izvršenem potovanju; če zavarovana oseba, ki je prejela akontacijo, ni potovala ali se v drugem kraju ni javila na določenem mestu, mora povrniti prejeto akontacijo.
69.	člen
Spremljevalec zavarovane osebe-ima pravico do potnih stroškov po 76. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju. Spremljevalec je upravičen do povračila potnih stroškov z istim prevoznim sredstvom kot zavarovana oseba, razen če je prevoz spremljevalca že pokrit s plačilom prevoznega sredstva za zavarovano osebo.
Ce spremljevalec sam potuje, je upravičen do povračila potnih stroškov za vlak in^ladjo II. razreda ali avtobus.
Ce je zavarovana oseba upravičena do dnevnice, ima enako pravico tudi spremljevalec.
70.	člen
Zavarovana oseba je upravičena do uporabe rešilnega avtomobila, kadar gre za nujnost ali neposredno življenjsko nevarnost zavarovane osebe in kadar ni mogoče prevoza izvršiti z drugimi prevoznimi sredstvi.
Kot nujni in za življenje neposredno nevarni se štejejo primeri, kjer je po načelih „zdravniške vede nujno potrebna takojšnja zdravniška intervencija in bi opustitev take intervencije pomenila neposredno nevarnost za življenje ali trajno poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovane osebe.
Uporabo rešilnega avtomobila odredi pristojni zdravnik z napotnico. V nujnem primeru lahko pokliče zavarovana oseba sama rešilni avtomobil, vendar mora potrditi nujnost prevoza zdravnik zavoda, kamor je bila prepeljana.
Utemeljenost nujnosti presoja v primeru spora komunalni zavod.
71.	člen
Zavarovana oseba lahko uporabi privatno prevozno sredstvo, kadar ni na razpolago javnih rednih prevoznih sredstev ali bi zaradi značaja bolezni morala sicer poklicati rešilni avtomobil. Sklad plača stroške v višini krajevno primernih cen.
Zahtevku za povračilo prevoznih stroškov je dolžna zavarovana oseba priložiti registriran račun in ustrezno medicinsko dokumentacijo.
72.	člen
Potni stroški se izplačajo po opravljenem potovanju, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
IX.
PODALJŠANJE NEGOVANJA OBOLELEGA OŽJEGA DRUŽINSKEGA ČLANA
73.	člen
Podaljšanje pravice do nadomc-a osebnega dohodka zaradi nego-
vanja obolelega ožjega družinskega člana ali žene na porodu se lahko izjemoma odredi preko zakonitega roka, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
a)	če je zdravstveno stanje bolnika tako, da bi bila brez ustrezne domače nege potrebna premestitev v bolnico;
b)	če bolnik živi v skupnem gospodinjstvu z zavarovancem, ki ga neguje;
c)	če v gospodinjstvu ni drugih odraslih članov, ki so sposobni negovati bolnika;
č) če z zamenjavo delovnega časa odraslih članov, ki žive v gospodinjski skupnosti, ni možno ustvariti pogojev za nego.
Opomba: Pogoj pod č) določata samo pravilnika komunalne skupnosti Vrhnika in Kamnik.
74.	člen
Zdravnik, ki bolnika zdravi, predlaga komunalnemu zavodu podaljšanje negovanja s podrobno medicinsko utemeljitvijo.
Zavarovanec, za katerega zdravnik predlaga podaljšanje pravice do nadomestila osebnega dohodka zaradi negovanja obolelega ožjega družinskega člana, potrdi s posebno pismeno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz točke b, c in č prejšnjega člena. Zavarovančevo izjavo mora zdravnik priložiti predlogu za podaljšanje pravice do nadomestila osebnega dohodka.
75.	člen
Predlog zdravnika prouči zdravniška komisija komunalnega zavoda in nato na podlagi medicinskih podatkov ter ob upoštevanju socialnih in življenjskih pogojev zavarovane osebe in obolelega družinskega člana predlog odobri ali zavrne. Zdravniška komisija v svojem mnenju določi čas podaljšanja, ki praviloma ne sme trajati preko 30 dni.
Zavarovanec, ki ni zadovoljen s presojo zdravniške komisije, se lahko pritoži na komisijo zdravniških izvedencev.
76.	člen
Pravica do nadomestila osebnega dohodka zaradi nege otroka do enega leta starosti" se priznava praviloma njegovi materi.
X.
IZOLACIJA V PRIMERU NALEZLJIVIH BOLEZNI
l
77.	člen
Izolacijo zaradi bacilonoštva ali nalezljivih bolezni odredi zdravnik, ki je po določilih tega pravilnika pristojen za ocenjevanje zmožnosti za delo ali pristojni organ zdravstvene ali sanitarne inšpekcijske službe občinske skupščine, ki mora o svoji odredbi obvestiti pristojnega zdravnika zaradi ureditve pravice zavarovanca do nadomestila osebnega dohodka.
78.	člen
Zavarovance-bacilonosce, za posle-ne pri prometu z živili, se mora Čiri-prej premestiti na ustrezno delovno mesto, kjer ni več potrebna izolacij*
XI.
DOLOČILA O VIŠINI PRISPEVKA ZAVAROVANIH OSEB PRI PLAČILU STROŠKOV ZA NEOBVEZNA CEPLJENJA
79.	člen
Zavarovane osebe plačajo neposredno zdravstvenemu zavodu, k* izvrši cepljenje, 50 % stroškov z® vsa neobvezna cepljenja, ki jih >z' vaja zdravstvena služba iz epidemi® loških razlogov.
80.	člen
Za neobvezna cepljenja, ki j**1 izvršijo zdravstveni zavodi zaradi posebnih predpisov na zahtevo zavarovane osebe ali delovnih organizacij, plača naročnik vse stroške sa®1 neposredno zdravstvenemu zavodu.
XII.
PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
81.	člen
Zavarovane osebe, ki bodo na da® začetka uporabljanja tega pravilnik® uživale pravice do zdravstvene^8 varstva po prejšnjih predpisih, ulivajo od tega dne dalje pravice P° prejšnjih predpisih, če so zanje ugodnejše.
Pri zavarovancih, ki bodo na da® začetka uporabljanja tega pravilnika nezmožni za delo, se šteje d® ozdravljenja, da je njihovo nezmožnost za delo ugotovil pristojni zdravnik.
Isto velja za zavarovane osebe n® zdravljenju v zdravstvenih zavodi*1,
82.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo 1 osmim dnem od objave v Glasnik®-uradnem vestniku okraja Ljubija®11' Z istim dnem prenehajo veljati dosedanji pravilniki o uveljavljanj® zdravstvenega varstva.
Številka: 190-29/64.
Datum: 1. oktobra 1964.
Predsedniki skupščin komunal®*” skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin:	Ljubljana-Bežlgrad'
Vinko Kastelic, 1. r., Ljubljana-Ce®" ter, Aleksander Senčar 1. r., Lj®”' ljana-Moste-Polje-Litija, Jože E**1' špiler 1. r., Ljubljana-Siška, Marja®
Petrovčič 1. r., Ljubljana-Vič-Rudnik-
Grosuplje, Jana Kušar 1. r., Domža*®’ Miroslav Požek 1. r., Kamnik, Ja®®2 Rems 1. r., Kočevje-Ribnica, Vlad’ mir Planinc 1. r., Vrhnika-LogateC'
Cerknica, Stane Žigmond 1. r.
VSEBINA
453 Pravilnik o uveljavljanju zdravstv^ nega varstva skupSčln komuna1® skupnnitl socialnega zavarovanja lavcev občin na obmoCJu okraj*