Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K 9-—. četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30— — Naslov: UpravniStvo »Zarje" v l.iuhHant. Šelenburgova ulica St. 6. II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in .	< od 6.—7. zvečer.	::
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino in inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; finostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, H., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od '/26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Posamezna številka O vinarjev.
Štev. 69.
V Ljubljani, v soboto dne 26. avgusta 1911.
Leto I.
Beda in noblesa.
Argentinsko meso, ki je prišlo v Trst z namenom, da se razpeča po Avstriji, se izvaža v Italijo. Avstrijska vlada je na kratko izjavila, da ni mogla doseči dovoljenja ogrske posestrirae za izkrcanje tega mesa in da se morajo vsled tega odkloniti vse prošnje za uvoz prekomorskega mesa. Avstro amerikantka družba je na to jela odpeljavati meso z „At-lante“ preko jadranskega morja v Benetke in Jakin, ter je storila enake korake tudi za meso, ki je priplulo par dni pozneje na drugi ladji t Trst.
V	Italiji in v Švici bodo sedaj jedli to meso, ki je bilo določeno avstrijskim želodcem in nihče se ne boji, da bi se italijansko prebivalstvo ali švicarska živina od tega okužila. Nihče nima strahu, da bi italijanska ali švicarska živinoreja propadla zaradi te^a. Nikomur ne prihaja na misel trditi, da pripravi argentinsko meso italijanskega ali švicarskega kmeta na kant. Posebno zanimiv je eksperiment s Švico, ki je veliko bolj agrarna dežela kakor Avstrija in se nima glede na poljedelstvo in živinorejo ničesar učiti od nas. Švicarsko planinsko gospodarstvo je,glasovito po vsem svetu, tako da je beseda „Švicarija“ že nekako terminus technicus in švicarske goveje pasme so slovele, ko so se v Avstriji komaj posamezniki zavedali, da je tudi živinoreja kos vede. Ali Švica se vendar nič ne obotavlja, če ji ponujajo argentinskega mesa. Ako ga bo prebivalstvo kupovalo, je to znamenje, da ga potrebuje in državi ne prihaja tam na misel, da bi preprečila svojemu ljudstvu nakup potrebnih živil, če jih more doseči. Švica je vendar demokratična država in dasi je tudi njen ustroj kapitalističen, vlada tam vendar načelo, da je država za ljudstvo na svetu, ne pa narobe.
Drugače je pri nas. V našo luko pripeljejo mesa, ki bi se lahko prodajalo za razmeroma zmerne cene. Vsaj domači trg nas je navadil smatrati krono in dvajset, štirideset vinarjev za nizko ceno. Ali mi ga niti ne povohamo. Kaj bi mi s takim mesom? Storite z njim, kar hočete, vrzite ga v morje ali pa ga dajte Italijanom in Švicarjem; mi smo preveliki gospodje, da bi se brigali za tako meso.
Avstrijska noblesa! Avstrijska prešer-nostl Velesila hočemo biti, ugled hočemo imeti med največjimi državami sveta, okupirane dežele anektiramo in izdajamo v te namene milijone in milijone, svojo vojsko po-množujemo, nove ladje kupujemo, tudi za to izdajamo sto in sto milijonov kron, pa manevre prirejamo na suhem in na morju, po dnevi in po noči in tako paradiramo pred vsem svetom kakor grandseigneurji, katerim se
ni treba brigati za argentinsko meso in podobna nizka vprašanja. Na Francoskem, na Angleškem opuščajo manevre, ker je letošnja suša nenavaden pojav, ki dela skrbi. Sicer se Angležem poprečno še precej bolje godi kakor Avstrijancem. Normalno življenje angleškega kvalificiranega delavca stoji v vsakem oziru na višji stopnji kakor življenje avstrijskih državnih uradnikov, profesorjev, sodnikov srednjih razredov. Na Angleškem nimajo tistega pomanjkanja stanovanj, ki je v Avstriji postalo nevarno, ker se že petdeset let bavijo s stanovanjskim vprašanjem in ga praktično rešujejo. Anglija .je v resnici svetovna država, ali če ji povzročajo elementarne razmere, količkaj skrbi, se nič ne sramuje, da odpove manevre. In tudi argentinskega mesa ne prepoveduje. Anglija ni agrarna dežela, ali vendar je angleški delavec vsaj trikrat toliko mesa kolikor avstrijski uradnik in najbrže tridesetkrat toliko kolikor avstrijski delavec.
Mi pa živimo v Avstriji in moramo biti domišljavi. Suša je taka, da se kmetje že jočejo, ker vse procesije ne privabijo dežja iz neba. Vse vode stoje globoko izpod navadne najnižje višine. Kmetje prodajajo živino, ker je ne morejo več rediti, tudi s papirnatimi svarili poljedelskega ministrsva ne. Draginja je že neznosna in kdorkoli ima kaj zveze s trgom, napoveduje, da se bodo cene še povišale. Drago je meso, tako da ga mora delavec že smatrati za luksus. Ali kmalu ga ne bo nadomestiti z zeljem in fižolom, ker se stročje na motkah nedozorjeno suši in ker zelje ne dela glav.
Draži se sladkor, draži petrolej, premog itd. Draže se stanovanja. Samo zaslužek se ne zboljšuje. Matematika pa je eksaktna znanost, ki se se ne da predelati ali preme-siti. Številke so številke, če zaslužiš tri krone na dan, pa so cene take, da potrebuješ za najnujnejša živila in za stanovanje štiri krone na dan, tedaj manjka krona, pa obračaj kakor hočeš. In ker ti nihče ne da te primanjkujoče krone, moraš kupovati za krono manj živeža, moraš dati otrokom toliko manj kruha, moraš sam sebi trgati hrano od ust' Delati pa moraš tudi lačen, kakor da bi bil sit, zakaj drugače še tistih treh kron ne bo, ki so ti že zdaj premalo. A če ti manjka danes krona, pa ti pravi žena, da bi čez mesec dni dobila za „dvojačo“ še manj krompirja in še manj fižola kakor danes, da tudi v prodajalni napovedujejo vsakovrstno podraženje, tedaj lahko izračunaš, da ti bo po zimi manjkalo še več kakor krona na dan. Odkod boš dobil kurjave in razvetljave, ti ne pove noben svetnik.
Takemu položaju se pravi beda. In v bedo jadramo v Avstriji z razpetimi jadri, če pa prihaja barka z argentinskim mesom, ji pra-
vimo : Jadraj svojo pot! Mi te ne potrebujemo! . . . Zakaj ogrski magnati in naši krščanski klerikalci ne dovoljujejo.
Pač pa dovoljujejo manevre na suhem in na vodi, dovoljujejo vojaške igre, pri katerih se vsak dan pokadi samega smodnika toliko v zrak, da bi se za tisti denar lahko zgradila cela mesta delavskih in uradniških stanovanj. Dovoljujejo bankete, pri katerih se bahamo vpričo tujih diplomatov in atašejev, kakor da klatimo zvezde z neba in se hranimo z nektarjem in ambrozijo. Baharijo bo plačalo ljudstvo, če ob tem pogine — kaj zato?
Ali bojimo se dneva, ko bo zapeljano ljudstvo spoznalo, kakšna noblesa se uganja na račun njegove bede!
Delavske počitnice na Angleškem.
Ob neznosni poletni vročini, ko išče bogata meščanska gospoda oddiha po letoviščih in toplicah, tlačani delavstvo brez prestanka po rudnikih in tovarnah, po delavnicah in na stavbah.
če kdo potrebuje počitka in oddiha, je delavec; o tem bi med razumnimi ljudmi ne bilo treba izgubljati besed. Ampak naši podjetniki in tovarnarji so še vedno te misli, da je delavstvo nižje pleme, obsojeno na mezdno tlako za vse žive dni. Poletne počitnice so našemu delavstvu kos oddaljene bodočnosti in le v najbolše organizirani stroki je uveden kratek plačan dopust.
Na Angleškem, ki je v industrijskem razvoju nekaj klafter pred zaostalo Avstrijo, so delavske počitnice izvedene skoro v vseh strokah. Največjo pozornost in občudovanje vzbujajo počitnice lankastrskih tkalcev in prejcev, katerim zagotavlja kolektivna pogodba ne le ugodne delavne in mezdne pogoje, temveč tudi osemdnevne počitnice v poletju, čas počitnic določuje za vsak zavod strokovna organizacija. Delavci odhajajo v velikih skupinah v morske kopelji. Tovarne v tem času popolnoma mirujejo in razen vratarja ni v njih žive duše. Lankastersko delavstvo obiskuje o počitnicah veliko moderno morsko kopališče Black-pool (izg. Blekpul), ležeče na obrežju Irskega morja v lankasterski grofiji, Blackpool ima ugodne železniške zveze in krasno lego, široke ulice elegantne terase in velike ljudske čitalnice. Prešerni pomoli segajo do 500 metrov daleč v morje in so stali blizu pol miliona kron; prostora imajo za 8000 oseb.
Angleško delavstvo uporablja svoje počitnice prav smotrno. V morska kopališča hodi s celimi družinami in prav v tem času je med gosti blekpulskega kopališča na tisoče tekstilnih delavcev.
Pravice do počitnic angleškemu delavstvu ni dala ne državna postava in ne cerkvena zapoved. Izbojevali so si jo s svojo zavednostjo, h svojo solidarnostjo in s svojo organizacijo. Cerkveni poglavar prav sedaj decimira praznike, da dobe podjetniki nekaj več delavnih dni na leto. Organizirano delavstvo si je preko glav posvetnih in cerkvenih oblastnikov izbojevalo svoj majski praznik in v boju si bo pridobilo tudi poletne počitnic« po angleškem vzoru.
NOVICE.
* Društvo policijski agentovh — državi nevarno. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo ustanovitev kluba dun aj s kih krimin a 1 n i h uradnikov. Namen kluba bi bil združiti policijske agente in policijske nadzornike k vzajemnemu podpiranju, duševnemu izobraževanju, gojenju družabnosti in zboljšanju socialnega položaja. Namestništvo pa je prepovedalo to društvo, češ da je d r ž a v i nevarno in protipostavno, ker bi smeli pristopati temu društvu tudi v pokoju živeči policijski agenti, kar bi bilo lahko nevarno za disciplino policijskega osobja, ki teh članov ne veže. Ker so bili vsi nadaljni koraki pri namestništvu brezuspešni, so vložili ustanovitelji društva re-kurz na notranje ministrstvo, ki je pa odločilo v zgoraj naznačeuem smislu. Kapitalistični državi je torej policija že nevarna; prav trdna ta zgradba ne more biti, ko se niti na te stebre Javnega reda“ ne more več opirati.
* Morskega rolka vjeli. Bakarski ribiči so ujeli sedem metrov dolgega morskega volka, ki so ga pred kratkim opazili pri Opatiji b parnika „Savau. Žival je izložena mrtva in preparirana na reškem tržišču.
* Ogrski ponarejevalec bankovcev pred švicarsko sodnijo. Pred porotno sodnijo v Zilrichu se je moral zagovarjati dr. Evgen Zoltan Takats de Deresika, rojen 1. 1866 v Kapošvaru na Ogrskem zaradi poskušanega ponarejanja petdesetkronskih bankovcev avstro-ogrske banke. Preiskava je spravila na dan mnogo zanimivosti. Takats je igral pred kakimi dvajstimi leti važno vlogo v ogrski politiki. Ko so generalu Hentziju položili venec na grob, ga je Takats šiloma odstranil. Bil je tudi osebni prijatelj Ljudevita Košuta in državnozborski kandidat. Pozneje so ga obdolžili, da je sodeloval, ko so spustili v zrak spomenik generala Hentzija. Bil je sicer oproščen, toda njegovi protivniki niso mirovali tako dolgo, da je bil Takats zaradi neke poneverbe po krivem obsojen na tri leta ječe. Ko je kazen odsedel, so ga njegovi prijatelji zapustili in je zašel na kriva pota. Dobil je 7 let ječe zaradi ponarejanja denarja. L. 1908., ko je pretrpel kazen, se je podal v London, kjer je
M1KSIM GORKIJ:
Mati.
Soeialen roman v dveh delih.
— Za to gre hvala vara! — se je zasmejala Sofja.
— Meni? Jaz ga nisem naučila! — je vzdihnila mati. — Pravim, — je vztrajno nadaljevala — da mi je časih vse jasno in preprosto, časih pa ne morem razumeti te preprostosti. časih sem mirna, časih pa se vznemirjam nad svojim mirom. Vse svoje žive dni sem v strahu trepetala ... a sedaj, ko se je česa bati ... se nič ne bojim. Kako je to? Ne razumem! ...	,
Sofja je zamišljeno odgovorila:
— Pride čas. ko bodete vse razumeli!... Cas je že, da odložim vse to razkošje . . .
Položivši cigareto na podstavek svoje čaše je stresla z glavo; njeni zlati lasje so se usipali v gostih štrakljih po hrbtu in ona je odšla.
Mati je pogledala za njo, vzdihnila, ozirala se naokolo brez misli, v dremotnem stanju in je začela pospravljati posodo.
III.
Ob štfrih je prišel Nikolaj. Med obedom je pripovedovala Sofja smeje, kako je srečala in spremila beguna, kako se je bala vohuna, ki ga je videla v vsakem človeku, in kako smešno se je obnašal begun . . . Njen glas
je spominjal mater na bahanje delavca, ki je dobro opravil težko delo in je zadovoljen.
Sedaj je bila oblečena v lehko, široko, sivo oblačilo. V toplih gubah je padalo s pleč k nogam in je bila mehko in ni šumelo. Večja je izgledala v tej obleki, oči so ji potemnele, kretnje ublažile.
Tebe, Sofja, — je dejal Nikolaj po obedu.
—	čaka še delo . . . Veš, da nameravamo izdajati kmečki časopis ... ali zveza z ljudmi je vsled zadnjih aretacij pretrgana. Le Pelageja Nilovna nam more pokazati človeka, ki prevzame razširjanje lista. Pelji se znjo . , . čim preje ...	^
— Lepo!	—	je dejala Sofja	in	si nažgala cigareto.	—	Ali pojdeva, Pelageja Ni-
lovna?
— Zakaj ne . . .
— JUi je daleč?
— Osemdeset vrst . . .
— Dobro!... A sedaj še malo zaigram Pelageja Nilovna, ali vas godba ne moti?
Ne vprašujte	me — kakor da	bi	me ne
bilo	tu! — je	dejala mati in sedla	v	kotiček
divana.
— Poslušaj, [Nikolaj ! To je Grieg. Prinesla sem ga danes seboj , . . Zapri okna.
Odprla je zvezek not in rahlo udarila z levico na tipke. Gosto in sočno so zapele strune. Z globokim vzdihom se jim je pridružila še ena nota, glasna in trepetajoča od polnote. Izpod prstov desnice je odletela jasno zveneča, nemirna jata prozornih glasov, ki so se zibali in kakor prepodene ptice poskrili v temnem
zatišju nižjih not; te so pele umerjeno in skladno kakor od viharja utrujeni morski valovi. V odgovor na pesem so se brezupno odzivali gosti valovi temnih glasov; široki in glasni so požirali v svojo globočino roj zvenečih tožba, vprašanj in stokov, zlitih v nemirni pesni, časih je pesen vrtoglavno odskakovala v višino, stokala in vzdihovala, zopet padala, polzela in se zibala v nemirnem in gostem potoku basovih not, tonila in se izgubljala v njih in se zopet vzdigala iz enakomernega, brezupno mirnega bučanja, rasla, zvenela in se tajala v širokem lazmahu vlažnih not. A te so vzdihovale brez nehanja, silno pokojno, brez odgovora, brez glorije . . .
Izpočetka vsi ti glasovi niso genili matere; nerazumljivi so ji bili in slišala je iz njih le zveneč kaos. Njen posluh ni povzel napeva iz zapletenega trepeta not. Dremotno je zrla Nikolaja, sedečega na drugem koncu širokega divana, ogledovala strogi profil Sofje in njeno glavo, upognjeno pod težo zlatih las. Solnceje zahajalo in njegov žarek, zamišljeno trepetajoč je toplo razsvetljeval Sofji glavo in pleča, potem pa legel na tipke klavirja in zatrepetal pod njenimi prsti. Godba je vse gostejše napolnjevala izbo in neopaženo budila materino srce. Tri note, zvonke kakor glas Fjodje Ma-zina, so se vrstile druga za drugo, podpirale druga drugo v višini in blestele v potoku glasov kakor srebrne ribe v reki . . . Časih se jim je pridružila še četrta, in skupno so pele preprostp, v srce pegajočo melodijo. Mati jih je zasledovala, čakala njih petje in poslušala
le te note, ki jih je izločila iz nemirnega, glušečega kaosa glasov . . .
In iz temne jame preteklosti je vstajala pred njo davno pozabljena krivica grenko in razločno.
Nekoč je prišel pokojni mož pozno ponoči domov, silno pijan, jo zagrabil za roko, vrgel s postelje na tla in jo udaril z nogo rekoč:
— Poberi se, nesnaga, do grla sem te sit! , . . Poberi se!
Da se ubrani njegovih udarcev, je hitro vzela v roke dveletnega sinka in ga kleče pokrila s svojim telesom.| Nagec je ves preplašen plakal in se zvijal v njenih rokah.
— Poberi se ! — se je zadrl Mihajl s svojim rjovečim glasom.
Poskočila je na noge, odhitela v kuhinjo, ogrnila jopič okoli Ve&> zavila otroka v šal in molče, brez kričanja !in tožba, odšla bosa, v sami srajci in jopiču na cesto. V maju je bilo; noč je bila jasna, ulični prah se je hladno prijemal nog in se nabiral med prsti. Otrok je je jokal in se zvijal. Odkrila je prsi in pritisnila sina k telesu; od strahu gnana je stopala po ulici tiho prepevaje.
— O-o-o . . . o*o-o! . . .
Ze se je danilo, strah in sram jo je, da stopi kdo na ulico in jo vidi na pol nago ... Podala se je k močvirju, sedla na zemljo pod gosto skupino mladih jesenov. Tako je dolgo sedela in nepremično strmela v temo s široko odprtimi očmi; da pomiri otroka in svoje užaljeno srce je tiho pela:
—— O-o-o ... o-o-o ... o—o*o!...
_______________________ (DdJe.)
zopet začel z dvema pomočnikoma deliti bankovce. Poiotniki so ga proglasili krivega po-skušane ponaredbe javnih listin, na kar ga je sodišče obsodilo na poldrugoletno ječo in dvajsetletni izgon iz dežele.
* Državni pravdnik vodil sodišče za Bos. Pred nekaj tedni se je pojavil v prostorih moabitskega kriminalnega sodišča okrog SO let star, elegantno oblečen človek, ki je stalno poslušal razprave v sodnih dvoranah. Predstavljal se je povsod za »državnega pravd-sika dr. Markuše" in trdil, da je nameščen pri sodniji v San Francisca. Dozdevnemu državnemu pravdniku je neki državni pravdnik cel6 dovolil, da si ogleda preiskovalni zapor. Bazni predsedniki so mu dalje dovoljevali, da sme prisostvovati tudi takim razpravam, h katerim javnost ni imela pristopa. Nekega dne je pa jzdalo policijsko predsednibtvo okrožnico, katera svari pred sleparjem, ki se suka okrog šol,
oslaništev in ministrstev in izvršuje tatvine, um je takoj obvisel na dozdevnem državnem pravdniku. Ko se je ta v četrtek pojavil v sodni dvorani, so ga prijeli in ga zaslišali. Izjavil je, da se piše Štern, da je doma iz San Frančiška in da ni državni pravdnik. Sumijo, da je izvršil tudi meseca februarja velike tatvine v palačah poleg zoološkega vrta, v zdraviliščih, bolnišnicah in javnih poslopjih. Dalje pada nanj sum, da je izvršil pred nekaj dnevi znano tatvino v ministrstvu.
* Smrt družine pod izravanim hrastom. Tik kraljevskega gradu ob herren-chiemskem jezeru je izruval besneči orkan dva stoletna hrasta, ki sta padla na ravno iz kraljevskega gradu prihajajočega profesorja par-dubiške umetniške obrtne šole, dr. Stejska-1 a, njegovo ženo in 10 letnega sina. Vihar treščil drevesi s tako silo ob tla, da se jima niso mogli umakniti in so obležali na mestu mrtvi pod drevjem. Šele drugi dan so jih našli delavci mrtve, ki so šli ogledovat škodo, katero je vihar povzročil.
* Oficirski poklio. Veliko senzacijo vzbuja aretacija mnogih častnikov, od konjenice na Bumunskem, ki so roko v roki ponarejali menice v višini pol milijona, kron. Bitmojster Seberivoc, sin vpokojenega generala, je takoj pri prvem zaslišanju priznal svoj zločin, izjavil je, da je na mnogih menicah ponaredil očetov podpis in da je bil v to zapeljan po svojih tovariših.
<* Naveličala se Je milijonov. 271etna milijonarjeva žena Brjant se je dala ločiti od svojega moža, češ da ji daje mož preveč denarja na razpolago. Imela je na leto 160.000 mark za svoje potrebe in 16 avtomobilov. Ko je nekoč izgubila neko 10.000 mark vredno dragocenost, se je njen mož temu smejal in ji kupil drug nakit za 10.000 mark. Zdaj pa noče več ž njim živeti, češ, da ravna ž njo kakor s kako »punčko*.
* Dragocene zbirke poštnih znamk. Na mednarodno razstavo poštnih znamk, ki se bo dne 7' septembra na Dunaju vršila, in ki se je udeleže s svojimi zbirkami nabiralci celega sveta, prinese tudi znani filatelist L. Bodrigu iz Buenos-Airesa svojo glasovito zbirko; že 4. t. m. se je napotil z zbirko, od kptere ee noče ločiti v Evropo. Ta zbirka, ki je zavarovana pri Llojdu za milijon kron, obsega vse poštne znamke sveta, ki so bile izdane odkar so vpeljane, pa do današnjega dne, in sicer same nerabljene eksemplarje. Med njimi je mnogo znamk, ki so vredne 1000, 5000 do 30.000 kron. Lastnik te dragocene zbirke je naprosil razstavni odbor, da na njegov račun angažira dva detektiva, ki bodeta tekom razstave pazila na zbirko. Adolf Passer z Dunaja prinese svojo špecialno zbirko znamk, ki so bile izdane na Turškem. Ta zbirka ima v šestih zvezkih okolo 10.000 različnih turških poštnih znamk, z vsemi variantami, skatami, kuriozi in uniki.
Samomor pri bojni mornarici.
L i b e r e c , sredi avgusta 1911.
Med delavsko mladino dandanes že ni več mnogo navdušenja za sabljo in puško, ampak tudi med mladimi delavci se najdejo ljudje, ki prostovoljno oblečejo vojaško suknjo, ne toliko is patriotizma kolikor iz mladeniškega hrepenenja, da vidijo nov svet in novo življenje. To poslednje vleče mlada srca posebno v službo k mornarici, kjer imajo deloma boljši zaslužek, a deloma nudi pomorsko službovanje njihovim romantičnim sanjarijam kar najsmelejši in naj-širnejši polet. Ali tudi pri mornarici otepajo trd kruh in ubijajo mlade moči z napornim delom in trmasto disciplino, in mornariško pokopališče v Pulju, kjer so nedavno zakopali nesrečno mlado žrtev komisnega življenja, kliče in svari vse mlade ljudi in njih starše, naj se nikar preveč ne navdušujejo za mornariško službo.
24. julija 1.1. si je končal Jože 6 u b e r, doma iz Liberca na Češkem, nadebudno življenje. L. 1907. so ga vzeli v vojake in sicer so ga pridelili namesto k železničarskemu in brzojavnemu polku, kot je želel, k mornarici. Po priznanju nadrejenih častuikov se je izkazal prebrisanega, marljivega in zanesljivega vo-jrt*.. Tudi m bil »socialno demokratičnega mišljenja", ampak vseskozi dob« patriot, kar do-
kazuje njegovo pismo, ki ga je pisal časa avatrijsko-srbskega spora iz Teoda, v katerem pravi opisujoč tamošnjo okolico: »Torej vse je tako lepo in to naj bi Avstrija odstopila Srbom ali Črnogorcem? Nel" Služil je najprej na bojni ladji »Nadvojvoda Karl", kjer je hitro napredoval, nato je prišel kot .strojni mat" na admiralsko ladjo »Lacroma" in zatem na tender št. 55. Ta tender je bil prej torpedni čoln 8 tremi uslužbenci. Ko so pa iz njega zgradili tender, je bilo osobje pri stroju reducirano na dva. na »mata" in na gosta. Šubert je kot »mat“ opravljal službo pri stroju in moral nositi vso odgovornost. Služba je trajala nepretrgoma od ranega jutra do poznega večera, kar je bilo ob silni vročini 55 do 60 stopinj za oba nečloveško naporno. Šubert in gost sta izprevidela, da ne moreta biti neprestano ves dan v službi, zato sta se dogovorila in se za olajšanje službe od ure do ure menjala. Ko je tender zaplul v puljsko luko je imel ravno gost službo, a Šubert odmor. Krmi-Ur je zaklical v strojarno: »S polno paro nazaj I" Toda gost je slabo manevriral in je peljal »s polno paro naprej". Vsled tega je zadel tender ob barko, ki je bila usidrana v luki in jo poškodoval.
Šubert in gost sta bila postavljena vsled tega pred vojno sodišče. Gost je dobil 2 meseca ječe, a Šubert, ki je bil za službo pri stroju odgovoren, 6 mesecev ježe, degradacijo in pol leta službe po odpustu.
Šubert je odslužil kazen in je koncem maja letos zopet zadobil »prostost". Dodeljen je bil dvanajsti kompaniji in sicer k mornariškemu vodovodu. 2. julija je pisal staršem o prestanem zaporu sledeče pismo: »Med tem časom sem imel dosti prilike, da vidim in spoznam kako je marsikdo pri c. kr. mornarici brez krivice menjal svojo usodo in bil uničen za vse življenje. In zakai to? Ker imajo še zakone iz 1. 1866. in po njih sodijo. Celo mornariško pravosodje je Šablonsko opravilo in vrhovno vojno sodišče je sestavljeno iz vojaškega osebja, ki razume le nekaj odstavkov službenih pravil, sicer pa nima pojma o specialnih razmerah. O mojem slučaju se je mnogo razpravljalo med tovariši, ki so poznali in vedeli, kaj je na stvari, pa so bili vsi nad tem ogorčeni. In ko sem prišel iz zapora so me v si tovariši prijazno sprejeli, mi stiskali roko in mi izrekali sožalje. Pred časom sem še enkrat napravil prošnjo za revizijo aktov, ki so odšli na vrhovno sodišče na Dunaju; odlok moram kmalu dobiti".
Kakor se vidi iz tega pisma ni bil Šubert sovražnik militarizma niti potem, ko je kazen pretrpel, pač pa je bil silno potrt vsled tega, ker je moral sedeti v zaporu. Čutil se je razžaljenega na stoji časti. Službo je pa opravljal zvesto in vestno tudi po tem in so se vsi častniki o njem dobro izražali napram očetu, ki je prišel v Pulj na njegov pogreb. Kako se je pa odločil na smrt, to pa še sedaj ni razjasnjeno. 21. julija je pisal staršem pismo o svojih bodočih načrtih. To pismo so prejeli starši v nedeljo 23 julija, drugi dan so bili pa tele-grafično obveščeni, da se je njihov sin obesi). Vzrok samomora je bilo najbrže to, ker je zvedel, da mora njegova družina plačati 750 kron odškodnine za poškodovano barko.
Več kot čudno je, da ni bilo pri njegovem pogrebu nobenega častnika ; bali so se najbrže ostre kritike in ogorčenja vojaštva. V ostalem bo pa o tem slučaju govor tudi v parlamentu. Za zdaj pa veljaj ta slučaj kot svarilo mladim ljudem in staršem: Ne priglašajte se k mornarici!
Ljubljana in Kranjsko.
— Za izlet Tržačanov, ki pridejo dne 3. septembra s posebnim vlakom v Ljubljano, se kaže med delavci velikansko zanimanje. Vse se veseli, da je vsled prenehanja kolere izlet sedaj omogočen. Priprave za sprejem tržaških gostov se že vrše, sodrugi so z vso vnemo pri delu in vse organizacije tekmujejo, da izpolnijo čim bolje svojo prijetno dolžnost. Kakor je uspel izlet rudarjev iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, tako se mora tudi izlet Tržačanov izvršiti s polnim uspehom. Posebni vlak, s katerim se pripeljejo tržaški gosti, pride v Ljubljano okrog četrt 9. dopoldne. Ljubljanski delavci jih bodo sprejeli na kolodvoru in spremili z godbo v mesto, kjer jih pozdravijo. Tudi za veselico, ki bo popoldne, se delajo obširne priprave. Odbor skrbi za to, da Be pokaže Ljubljana gostom v čim najlepši luči. V ta namen se izdelujejo načrti, kako bi bilo mogoče pokazati Tržačanom čim več lepega v kratkem času, ki je ža to namenjen. Ta čas je pač zelo kratek, pa se bo moral tem bolje izrabiti. Sodrugi, ki so v tem oziru prevzeli kakšno dolžnost, jo bodo pač vestno izpolnili. »Zarja" bo o pripravah poročala, kolikor bo treba.
— Osrednji odbor »Vzajemnosti* je na snočnji seji določil vse potrebno za prireditev veselice o priliki izleta tržaških so-dragov v Ljubljano. Osrednji odbor prosi uljudno, da se zglase še vsi tisti, ki hočejo sodelovati pri veselici, osobito oni, ki hočejo rade volje prevzeti posle rediteljev na dan veselice. Prihodnji sestanek tako razširjenega
veseličnega odbora se skliče v najkrajšem času. —
— Pevski odsek »Vzajemnosti" ima
začenši s torkom vsak dan vaje. Z ozirom na prihod Tržačanov opozarja vse Člane, da je potrebna polnoštevilna udeležba, zlasti zato, ker se je sestavil za nedeljo poseben spored.' Odsek je prepričan, da se bodo sodrugi |pevci radovoljno odzvali vabilu, da nastopi tbor častno pred gosti. Prva vaja je v torek večer.
— Člani »Vzajemnosti" krakovsko-trnovskega okraja so vabljeni na sestanek, ki bo nocoj ob 8. v gostilni »Pri Krakov-čanu". Na dnevnem redu je razgovor zaradi osnovanja podružnice po novih pravilih in določitev delovanja za jesen. Pridite polnoštevilno I
— Zenski odsek za sprejem Tržačanov se je takoj, ko je bil definitivno naznanjen izlet, polotil dela in se marljivo pripravlja za prihodnjo nedeljo. Sodružice so pridne, da je veselje, pa je tudi treba, kajti dela ni malo, čas pa je kratek.
— Politični odbor ima važno sejo v nedeljo ob 10. zjutraj v »Delavskem domu". Nihče naj ne manjka.
— Odbor za izlet v Ljubljano ima v
nedeljo, dne 27. t. m. ob 10. dopoldne sejo v prostorih »Ljudskega odra". Vsak član naj se zanesljivo udeleži te seje.
— Zaradi konfiskacije »Zarje" št. 59. v kateri je državno pravdništvo zaplenilo notico »Avstrijskaarmada v ogrskem parlamentu", češ da utemeljuje zločin žaljenja veličanstva po § 63 kaz. zak. in pregreška po čl. IV. zakona z dne 17. decembra 1862, št. 8 d. z. 1. za 1863, je danes, ob pol 6. popoldne pri deželnem sodišču, I. nadstropje, dvorana 79. razprava.
— Lov na delavce. Policija je odredila, da se transport tistih delavcev, ki so bili nabrani za Nemčijo, ne dovoli drugače, kakor če ima vsak posameznik v redu izdelani potni list. Z ozirom na to, da bi delavci na Nemškem lahko zabredli v največje sitnosti, ker je postalo postopanje proti tujim delavcem v Nemčiji sila strogo; moramo sploh svariti delavce, naj se nikar na dajo zapeljati na take izlete, ki jih lahko spravijo naravnost v nesrečo. Sploh naj ne zaupajo agentom, ki jih mamijo v tujino, posebno še, kadar so vsa znamenja tako sumljiva, kakor v slučaju, o katerem smo včeraj poročali. Na Nemškem je delavska organizacija že tako dovršena, da se ne bi moglo brez njenega znanja nikakor nabirati take množice delavcev, izvzemši če bi jih v slučaju kakšne velike stavke delodajalci vabili za stavkokaze. To pa je samo po sebi ne glede na mo-raloo stran zelo kočljivo in nevarno. Komur je kaj na tem ležeče, da ostane slovensko ime na dobrem glasu, se mora z vso močjo upreti takemu kupovanju duš, zakaj slavno pač ni za nas, če bi nas povsod smatrali za žolnerje kapitalističnih izkoriščevalcev in izdajalce ljudskih interesov. Ali ne glede na to stran pravimo, da je za naše delavce krumirsko delo v Nemčiji nevarno. Ne da bi bili nemški delavci divjaki, ki postreljajo stavkokaze kakor pse, Ali organizirani so in izkušnja kaže, da je prokleto malo tistih štrajkov. ki bi jih izgubili. Kadar je stavka končana, morajo podjetniki zopet sprejeti tiste delavce, ki so prej delali pri njih. Stavkokazi ostanejo na cedilu in noben agent ne bo skrbel za nje. Oblasti ravnajo z njimi kakor s potepuhi, ki nimajo zaslužka in še veseli morajo biti, Jče jih po odgonu odpravijo iz dežele. Da nameni agentov niso čisti, kaže tudi dejstvo, da love najrajši mlade, nedoletne ljudi, o katerih mislijo, da nimajo še izkušnje, tem več pa hrepenenja po širokem svetu. Sicer pa upamo, da se je policija sploh nekoliko bolj intenzivno zanimala za namene in manipulacije čudnih agentov.
— Ker ni nobenega zakona, ki bi varoval naslov »socialnega demokrata", je zlorabljanje tega imena v gotovih slnčajih zelo lahka reč. Zato pa mora biti človek že zelo naiven, če se da zapeljati s podpisom »socialni demokrat" pod kakšnim žganjarskim člankom, ki blati socialno demokracijo. Poštenjak »Slove nec", ki je iztaknil v praški etaročeški »Union", zagriženi sovražnici socialne demokracije in ponižni dekli fevdalnega veleposestva članek, spisan baje od »jugoslovanskega socialnega demokrata" proti socialni demokraciji, ni tako naiven, ampak ve prav dobro, da ni imel nikdar noben socialni demokrat v rokah peresa, ki je načrčkal tisti pamflet. Ali kam bi »Slovenec" prišel, če ne bi hitro pograbil takega pasjepisa in ga izrabil ? Nekaj druzega pa nam gre ob tej priliki po glavi. Ali ne sedi tisti »jugoslovanski socialni demokrat" morda v — ljubljanski »Katoliški tiskarni?" Način »Uni-ončnega" članka se čudovito vjema z načinom »Slovenčeve" pisave. Iu če so klerikalci »za dober namen" lahko glumili srbofilske iredentiste, zakaj ne bi mogli tupatam nastopati tudi kot »jugoslovanski socialni demokrat?"
— Vse prijatelje našega Usta prosimo, da posvete zadnje dni v mesecu neumornemu delu za »Zarjo". Vsak mesec nam mora dovesti novih naročnikov. Uresničiti se mora parola: Vsak delavec bodi naročnik delavskega glasila!
— Neoprezni kolesarji. Od vseh strani prihajajo pritožbe o neopreznih in neprevidnih kolesarjih, ki menda mislijo, da so edini gospodarji ceste, kajti ne vidijo nikogar in ne umikajo nikomur, tako da se dannadan polni rubrika o nezgodah. Predvčerajšnjim popoldne je podrlo kolo na Marijinem trgu 6 letnega sina šolskega sluge, ki ;je zadobil nad desnim očesom znatno poškodbo. A koliko je še takih slučajev, ki niso prijavljeni, posebno v predmestjih in okolici, kjer posebno mladi fantini drve držeč roke križema na prsih in podirajo
ki ^ igrajo nič hudega sluteč ob okoliških cestah. Cas je že, da se kolesarji pošteno navadijo cestnega reda, ker drugače jih bodo morali naučiti merodajni faktorji!
— Branjevka kot policij. Že večkrat zaradi tatvine kaznovani 23 letni Anton Kočar iz kamniškega okraja je, odnesel v sredo na Vodnikovem trgu branjevki Ivani Hribar 12 moških srajc v vrednosti 21 kron. Branjevka pa nebodi lena skoči brzih nog za mladim uzmovičem in ga zgrabi pred Mestnim domom za rokav. Dečko je moral pred pogumno žensko kapitulirati, ji izročiti ukradeno robo. Vrhtega bo moral pa še sedeti nekaj časa v Iukni in premišljati o nesrečnih srajcah iu ženskih »hlačah „.
— O prodajanju smotk in cigaret
po gostilnah je zadruga gostilničarjev, krčmar, jev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani izdala sledeči oklic: »Vsled odloka c. kr. finančnega ministrstva z dne 10. junija t. 1. št. 43 889 in št. 44.236 ter razpisa visoke c. kr. deželne vlade Kranjske z dne 10. julija 1911 št. 18.658 se po naročilu slavnega mestnega magistrata v Ljubljani z dne 17. julija 1911 št. 23.043 vsem p. n. članom gostilničarske zadruge v Ljubljani na znanje daje, da za prodajanje smodk in cigaret na goste v gostilničarski obrti ni potrebno imeti nikakega licenčnega lista. Prodajati se sme le erarične izdelke in po cenah kakor se jih kupi v trafikah. § 60. gori rečene določbe pa dovoljuje sprejemati od gostov za postrežbo pri prodaji tobačnih izdelkov primerno odškodnino. Priporoča se toraj v tem oziru postopati enotno, ter zahtevati za vsaki prinešeni komadič tobačnih* izdelkov »en vinar" za postrežbo." Za barbarski jezik tega razglasa nismo odgovorni. Kdo da ga je zagrešil, pa tudi ne vemo. Komur je kaj za njegova ušesa, naj ga prečita na tihem.
— Spored porotnih obravnav. Dne 28. t. m.: 1. Pavel Peternelj, posestnika sin v Lajšah zaradi hudodelstva uboja; 2. Jožef Še-mič, kovač iz Vel. Vrha, hudodelstvo težke poškodbe. Dne 29. t. m.: 1. Anton Mihelič, črev-ljarski pomočnik iz Naklega, hudodelstvo ropa; 2. Kerhlikar Janez, dninar iz Vač, hudodelstvo tatvine iz navade. Dne 30. t. m.: Florijan Kožuh, bivši dacar i> Št. Vida nad Ljubljano, hudodelstvo nezvestobe. Dne 31. t. m.:
1.	Karol Iv. Scbreiber, tovarniški uradnik v Gradcu, hudodelstvo goljufije; 2. Jožef Pavčič, ključavničarski pomočnik iz Spodnje Šiške, hudodelstvo posilstva. Dne 1. septembra od okrožne sodnije tu sem delegirana kazenska razprava proti Antonu Bogelju zaradi hudodelstva uboja.
— Slovo lastovk. Zgodnji vstajalci so opazovali danes zjutraj na ižanski cesti cele legione lastovk, ki so se odpravljale na jug. Posedale so po brzojavnih drogovih in žicah in Čakale na zaspanke, ki so zamudile domenjeno uro za odhod. Po solnčnem vzhodu pa jim ni bilo več obstanka. Naveličale so se naših krajev, pa hite v solnčne afrikanske planjave, beže pred prihajajočo jesenjo.
— Reklamacije v Spodnji Sifiki. Socialno demokratičnim reklamacijam je prizivna komisija v Šiški skoro vsem — izvzemši eno
—	ugodila. Beklamirala je socialno demokratična stranka 29 volifcev za vpis — 28 je ugodenih. Liberalci so vložili za vpis 4 reklamacije, ki so tudi ugodene. Izreklamiranih je 20 voUlcev, tako da so v trenem razredu 1003 volilci.
— Poizkušen vlom. Te dni je zmanjkalo zastopniku »Austro-Američana" v Kolodvorski ulici g. Simonu Kmetetzu v pisarni iz denarnici 30 K denarja; ponoči je bil pa v poleg pisarne se nahajajočo prodajalno kruha poizkušen vlom. Tat je bil pri vratih napravil z žago luknjo, skozi katero je potem lahko segel do ključavnice. Vlom je iz neznanega vzroka opustil. Po ovadbi je policija aretovala Kmetetzovega uslužbenca 18 letnega Valentina Kokalja iz Javorja, kateri je oba zločina priznal. Kokalja, ki !je bil že predkaznovan ter pozna tudi notranjost prisilne delavnice, so izročili deželnemu sodišču.
— Žena z dvema otrokoma povožena. Posestnikova žena Marjeta Ivanič v Sneherju je peljala v sredo zvečer na svojem ročnem vožičku domov nekaj poljskih pridelkov, petletnega sinčka Franca in 13 tednov staro hčerko. Naenkrat jim pridrvi nasproti brez sve-tiljke voz posestnika Ivana Graoa iz Beličevega in jih podere vse skupaj na tla. Na srečo je vse le lahko poškodoval, le voziček ne bo več za rabo. Lahicomišljeni in trdosrčni voznik je prijavljen sodniji.
— Dediči se iščejo. Generalni konzulat v Londonu je sporočil, da je 10. marca t. 1 ta pljučnico umrl v Gibraltarski bolnišnici bro-
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
— .	Pripravna birmanska darila.  --------------
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO.
— ■n	Ceniki zastonj in poštnine prosto.
darski tesar Anton Lussanibh, ki je doma baje iz Avstrije. Zapustil je 27 funtov, 13 šilingov in 9 pens ali okroglo 664 kron denarja, nekaj oprave, oblačila itd. Zapuščina se takoj izroči avstrijskemu generalnemu konzulatu v v Londonu, ako se dokaže, da so v Avstriji njegovi dediči. Dediči naj se prijavijo pri pomorski oblasti v Trstu.
. — Mlade prepelice nkradel iz gnezda.
V	Žabji vasi pri Vačah je odnesel hlapec blizu gospodarjeve hiše gnezdeči prepelici mladiče iz gnezda. Orožniki so ga prisilili, da jih odnese nazaj, kar je tudi storil.
Idrija.
—	Iz občinske seje. Dne 22. t. m. ob pol 9. zvečer je bila javna občinska sejav Navzočih 29 odbornikov in 6 namestnikov. Zupan sodrug Iv. Štraus pozdravi navzoče, konstatuje sklepčnost ter naznani sledeči dpevni red:
1. Dopolnilna volitev v mestno starešinstvo.
2. Dopolnilna volitev v ubožni odsek. 3. Zgradba nove mestne klavnice. 4. Opustitev prejšnjega dijaškega igrišča. 5. Razširjenje javne električne razvetljave. 6. Slučajnosti. Overova-teljem zapisnika imenuje gg. A. Primožiča in Iv. Kavčiča. Na to se v kratkem nagovoru spominja pokojnega večletnege člana starešinstva sodruga Iv. K o k a 1 j a , na kar v znak sožalja vstanejo vsi odborniki. Po prečkanju zapisnika zadnje odborove seje je bila volitev obč. svetovalca. Izvoljen je bil v ožji volitvi sodrug Leop. A 1 i č s 14 glasovi. Pri prvih dveh poizkusih izvolitve so stale vse tri stranke načelno za svojimi kandidati. Dobila sta v obeh slučajih sodrug Alič in g. Knap po devet glasov, g. Danilo Pirc pa deset. Potreben je bil žreb med sodrugom Aličem in Knapom. Izžreban je bil sodrug Alič, ki je prišel s Pircem v ožjo volitev in je bil tudi izvoljen. V ubožni odsek se voli ustmeno in je soglasno izvoljen g. Fr. Čuk. O zgradbi nove mestne klavnice se vname dolga razprava in obvelja končno predlog starešinstva, da se potrebni svet za novo klavnico kupi in sprejmejo pogoji, stavljeni v komisijskem zapisniku od zastopnikov rudarskega iu gozdarskega erarja. Dodatno se sprejme predlog odb. Jak. Kristana, da se vpraša deželni odbor, koliko misli k zidanju nove klavnice prispevati. G. F. Vidic pa predlaga, naj se istotako vpraša deželni odbor, če je občina zavezana podpisati erarju zahtevaui reverz. Opustitev prejšnjega dijaškega igrišča se na predlog županstva z večino potrdi. Razširjenje električne razsvetljave v Sekirici, za Sv. Trojico in na Lomih se dovoli. V slučaju zadost nega električnega toka se električna razsvetljava tudi za Zemljo razširi. Pri slučajnostih se na predlog župana za nujna občinska popravila dovoli prekoračenje proračuna za 4000 kron. Glede zgradbe novega vodovoda na Brusovšca poroča župan, da je dovoljenje od strani raznih oblasti pravomočno in da se prične takoj z delom. Odbornik A. Primožič predlaga, da se vnaprej odobri prošnja Val. Lapajneta, vložena na okrajno glavarstvo zaradi avtomobilske vožnje na progi Idrija-Logatec in Sv. Lucija. Se odobri. Klerikalni odbornik Iv. Kavčič graja postopanje županstva, ker je oddalo čiščenje mestne hiše brez odborovega dovoljenja. Župan sodrug Iv. Štraus mu pojasni, da sta o oddaji tega dela sklepala stavbeni odsek in starešinstvo, ki sta po odboru izvoljena, in morata vživati tudi toliko zaupanja, da o takih stvareh odločujeta. Sicer pa to spada v smislu § 55. obč. reda v županovo področje; ta je odgovoren za varstvo občinskih naprav. V pomoč Kavčiču se oglasi še — Jak. Kristan in predlaga neko čudno skrpucano instrukciji podobno besedilo, ki pravi med drugim „n a j s e ž u -panstvu vzame vse pravice, tako da bo o vsakem znesku, ki presega 2 0 0 Jk r o n , odločal le občinski odbor, ne pa župan in starešinstvo." Župan Iv. Štraus ga pouči, da tak predlog po občinskem redu ue sme obveljati, kajti kaj sme in kaj ne sme župan, je jasno določeno v občinskem redu. če pa se kaj takega sprejme, bo izvajal po občinskem redu dane m neizogibne konsekvence. Socialno dem. in liberalni odborniki so bili nad takim prismojenim početjem katoliškega možaka ogorčeni in so ee nekateri odstranili v drugo sobo. Da se zadeva konča, da župan ta predlog na glasovanje. Za predlog glasujejo Štirje privrženci Kristanovi, pet mož S. L. S. pa ga je pustilo na cedilu. S tem je bila javna seja končana. — Pripomniti nam je še, da je ta veleučeni prorok nekdaj v socialni demokraciji, pozneje v liberalni in sedaj pa v klerikalni stranki, po imenu Jaka Kristan, delal še povsod zgago, bodisi vsled svoje zabitosti ali pa hudobnosti. Toisto hoče sedaj tudi v občini. Mož hoče s svojo puhlostjo in Čudnimi nazori terorizirati cel občiflsjci odbor in tudi svoje somišljenike zraven. Pametno bi bilo, da držijo moža že od početka na Vitkem, ker drugače
jim bo še raarsikako blamažo pred celim odborom in galerijo napravil. Seveda če bodo to storili, potem si takoj poišče novo stranko.
— Avtomobilski promet v Idriji. Gospod Valentin Lapajne, trgovec v Idriji, si je omislil nov avtomobil za prevažanje osobja Lo-gatec-Idrija in Sv. Lucija. Kadar bo ljudi premalo, vozit bo tudi drugo blago. Tozadevno prošnjo za koncesijo, je že vložil na pristojno oblast. Ker v Idriji razven erarja takega podjetja še ni, ni dvoma, da se mu ugodi. To je bilo že davno potrebno, ali nekaterim gospodom je bila še pred enim letom avtomobilska vožnja v Idrijo smešna. Drugod napravi ces. kr. poštni erar kaj podobnega, pii nas pa privatniki !
— |Malone na smrt Je ponesrečil
v rudniški žgalnici pri mazanju strojev F. K o-1 e r. Ko je stal na lestvi med kolesjem, ga je to prijelo in vrtilo okrog osi, da je bil ves potolčen.
— Samomor t Idriji. V četrtek, 24. t. m. ob pol 7. zjutraj je opazil vpokojeni rudar L. Božič poleg Idrijce blizu ruduiške žgal-nice moški klobuk in na njem tri ključe. To mu je vzbudilo sum, da pogleda v vodo in vidi v tri metre globoki vodi klečati moško osebo. Božič takoj obvesti orožništvo in županstvo. Utopljenec je rudar Tomaž Kogej, ki je bil dlje časa ločen od svoje žene; za svoje tri otroke je moral plačevati mesečno po 32 K. Mož je bil dober delavec, le nekoliko vdan pijači ; v smrt so ga pognale žalostne družinske razmere. Kot rudar si ni mogel toliko prislužiti, da bi plačeval ženi omenjeno vsoto in posebej še zase hrano.
Štajersko.
— Povozil Je avtomobil Spitzerjeve rodbine iz Krapine pri Svetem Križu 121etno Angelo Opresnik, ki se je skrivaj zmuzala na avtomobil, ko se je bil ustavil, potem pa, ko se je jel zopet pomikati naprej, z njega padla in prišla pod kolesa, ki so jo tako stlačila, da je kmalu izdihnila.
— Zabodel je i nožem v Štorah pri Celju v gostilni rudar Lah tovariša Antona Pinterja. Pinter je smrtnonevarno ranjen in bržkone ne bo okreval.
Goriško.
— S samokresom nad svojega pravnega zastopmika. Včeraj je bila pred okrožnim sodiščem na dražbi prodana hiša gostilničarja F a n t u z z i j a. Fautuzzi se je obnašal kakor blazen in od svojega pravnega za stopnika dr. B a 11 i g g i j a zahteval, da mu reši posestvo. Dr. Battiggi, mlad odvetniški kandidat, ga je skušal potolažiti, a Fantuzzi je potegnil samokres in dvakrat ustrelil na dr. Battiggija. K sreči so je ogroženec pravočasno odmeknil in se rešil gotove smrti. Druga kroglja je oplazila odvetnika dr. M a r a n i j a , nekdanjega goriškega dež. poslanca, ne da bi ga ranila. Moža, ki je divjal kot blaznik, so odvedli v zapor.
— Grozna nesreča t Lokvah na Goriškem. Dne 18. t. m. sta imela 201etni Vincenc Oaj in 171etni Anton Krivic patrono v rokah. Sklenila sta, da jo zabije ta v še precej debelo drevo. V ta namen sta v deblo zvrtala 7 cm globoko jamo in vtaknila celo patrono vanjo. Sedaj je pa Vincenc Cej prijel za močno železo in udaril po patroni. Da bi tega nikar ne naredil! Patrona se je raztreščila in udarila Vincencija Ceja 8 tako silo v trebuh, da je ostal na licu mesta mrtev.
— Toča. V torek zvečer okoli 6. je padala v okolici Devina toča, ki je pokoučala tekom 6 minut vse pridelke. Na vlaku, ki je vozil takrat mimo Devina, je toča pobila več šip. Tudi v okolici Ogleja je pobila toča vse poljske pridelke.
Trst.
Stavka tramvajskih uslužbencev.
Trst, 25. avgusta.
Stavka se nadaljuje složno. Tudi danes je vozilo po mestu samo 6 vozov. Inženir Oescutti, ki je peljal zjutraj s prvim vozom, si je moral prej sam progo očistiti. Med delavci vlada vedno popolna solidarnost in niti en delavec ni šel na delo. 58 uslužbencev je odstopilo podporo organizacije, podpora se Je potem razdelila potrebnejšim družinskim očetom. To je pač vzor solidarnosti.
Ob 10. je bil shod stavkujočih v „Delav-skem domu“. Predsednik B i d u s s i je prečita! brzojavne pozdrave, ki so jih poslali tovariši iz raznih krajev. Na shodu so govorili R e m i s c e g , Todeschini in drugi. Predsednik organizacije tramvajskih uslužbencev sodrug F1 e g o je pa osebno prinesel pozdrave puljskih tovarišev.
Danes so bila ves dan pogajanja med zastopniki delavcev in delodajalcev pod predsedstvom župana Čuje se, da pogajanja jako dobro napredujejo. O pogajanjih bo poročal odbor stavkujočim na shodu, ki je sklican za soboto ob 10. zjutraj
Drugače je vse mirno in je opažati, da ljudstvo simpatizira s stavkujočimi.
— Smrtna nezgoda v ulici Sette Fontane. Obdukcija trupla brivca Pavla Mi-niutti, ki so ga bili, kakor smo poročali, našli mrtvega na tlaku ulice Sette Fontane, ne da bi kazalo kake zunanje rane, je dokazale, da se je ponesrečenemu zlomil tilnik. Iz tega sklepajo izvedenci, da je pokojnik, ki je bil — kakor se je dognalo — ono noč vinjen, padel z zida ulice Molin a vento na spodnjo ulico Sette Fontane.
— Samomor na Opčinah. 26 letni Karl Žigon iz Renč, ki je dalje časa stanoval na Opčinah, se je tam zaljubil v hišno neke tržaške rodbine, bivajoče tam na letovišču, in je začel neumorno dvoriti deklici. A ves trud je bil zaman. Ko ga je dekle pred kratkim zopet zavrnilo, je Žigon začel žugati, da ubije njo in potem še samega sebe. Dekle se je zaradi tega silno prestrašilo in povedalo to svojin} gospodarjem, ki so opozorili žandermerijo in sklenili, da se jo prejeli v Trst. Žandarji so dva dni iskali mladeniča. V četrtek so ga končno našli, mrtvega na njivi poleg hiše št. 40. Nekdo, ki je šel tod mimo, je zagledal (ruplo, ki je bilo že precej strohnelo. Nesrečni Žigon se je bil ustrelil z revolverjem v sence. Orožje je ležalo poleg trupla. Zdravnik, ki je prišel na lice mesta, ie konstatiral, da je smrt nastala pred kakimi 48 urami. Truplo so prenesli na opčinsko pokopališče.
ZADNJE VESTI.
Aehrentkal pri cesarju.
D u n a j, 25. avgusta. Grof Aehrenthal pride dne 1. septembra v Išl in bo dne 2. sept. sprejet na avdienci.
Mesno vprašanje.
Dunaj, 25 avgusta. Župan dr. Neu-mayer je danes z večjo deputacijo izročil ministrskemu predsedniku baronu Gautschu sklepe dunajskega mestnega sveta o vprašanju mesa. Občinski svetnik dr K 1 o t z b e r g , ki je načelnik aprovizacijskega odseka, je z odprtim pismom zahteval, da občinski svet prekine svoje počitnice. V pismu pravi, da je občina izpolnila vse zahteve vlade, tudi pomnožitev stojnic; ali vlada je pozabila povedati, kaj naj se prodaja na teh stojnicah. Meso gotovo ne, ker ga ni. Dvamilionsko prestolno mesto Dunaj mora gledati, kako se argentinsko meso iz Trsta odvaža v države, kjer bolje skrbe za prebivalstvo. Argentinsko meso je edina pomoč v sedanji sili. Klotzberg zahteva sejo občinskega sveta, na katerem bodi mesno vprašanje edina točka dnevnega reda.
Praga, 25, avgusta. V Taboru je bil predvčeranjem semenj, kamor se je prignalo izredno veliko živine, ker ni vsled suše nobene krme več. Vendar so cene ostale visoke. Mnogo živine se je nakupilo tudi za Ogrsko in sicer za pleme. Za Galičijo je en sam mešetar nakupil tisoč glav. Med domačim prebivalstvom je velika razburjenost,
Umor v kavarni.
Dunaj, 25. avgusta. V znani artistov-ski kavarni v Praterski ulici je 29 letni godec Emil Hartmayer ustrelil poslovodjo M tl 11 e r j a. Pred kratkim se je vrnil Hart-mayer brez denarja iz Egipta. Te dni je prišel v omenjeno kavarno, kjer je nekaka arti-stovska borza, misleč najbrže, da najde kakšno službo. Ker ni mogel plačati, kar je zavžil, ga je poslovodja oštel. Sinoči je zopet prišel v kavarno in hotel govoriti z Miillerjem. Ta pa je odgovoril: »S pobalinom se ne pogovarjam", Te besede se godca tako razkačile, da je potegnil revolver in kakor besen streljal na Mtil-lerja. Zadel ga je samo s prvim strelom, ali ta je bil smrten Muller je umrl v zdravnikovih rokah. Hartm»yerja je občinstvo hotelo linčati. Precej verjetno je, da ni popolnoma normalen.
Potlorek proti Burlanu.
Zagreb, 25. avgusta. Po vesteh iz zanesljivih virov je nastal med skupnim finančnim ministrom baronom Burianom in novim načelnikom bosanske deželne vlade generalom Potiorekom resen konflikt. Spor se je razvijal od tistega ča$a, ko je bil Potiorek imenovan za šefa deželne vlade namesto generala Varešanina in je postal zadnje dni akuten. Med Burianom, ki je bil pred kratkim v Ilidžih pri Sarajevu na letovišču in Potiorekom je prišlo baje tudi do ostrih prizorov v hotelu „Bosna“. Potiorek je takoj po prihodu r Sarajevu zahteval, da se morajo vse
niti vladnega delovanja v Bosni zbrati v njegovi roki in da mora Sarajevo v resnici postati sedež bosanske vlade, ne pa da se vlada Bosna iz Budimpešte. V sarajevskih krogih so bili zelo presenečeni, da je Varešanin po razmeroma jako kratkem času demisioniral, dasi je bilo znano, da je imel mnogo zaslombe v visokih krogih. Sedaj zatrjujejo, da je imel že Varešanin konflikte s civilnim ad-latusom baronom Benkotom, ki dosledno izvršuje Burianovo politiko. Varešanin se je upiral sistematični madjarizaciji v Bosni, pa ni mogel doseči uspeha, ker so mu povsod metali polena pod noge. To je bil pravi vzrok njegove demisije. Potiorek je to vedel, pa je takoj pri prihodu pokazal, da noče biti samo za dekoracijo. Burianova avdienca pri cesarju je bila v zvezi 8 tem konfliktom. Pravijo, da je šel Burian tožit Potioreka v Išl.
Ogrska obstrukcija zoper brambne predloge.
Budimpešta, 25. avgusta. Med vlogami je peticija nedeljskega socialno demokratičnega z b o r o • vanja v Czegledu za splošno in enako volilno pravico, ki jo je predložil K o š u t s pristavkom, da je za splošno in enako volilno pravico le v obliki, ki varuje zgodovinske pravice madjnr8tva in inteligence. Dalje peticija ogrske poljedelske zveze proti uvozu argentinskega mesa. Na predlog posl. J u s t h a proglasi predsednik tajno sejo, ki pa je šele ob pol 1. sklepčna. Na tajni seji vehementno napada bivši pravosodni minister Geza P o 1 o n y i vlado zastran preganjanja „A Napa“. Prihodnja seja jutri.
Košut in volilna pravica.
Budimpešta, 25. avgusta. V vseh političnih krogih je Košutova izjava o volilni pravici silno učinkovala. V Justhovi stranki so razburjeni in očitajo Košutu nepošteno igro v vprašanju volilne reforme, ker je vedel, da stoji Justhova stranka na stališču splošne volilne pravice, katero je Košut s svojo izjavo zatajil. Košutu je bilo tudi znano sodelovanje Jusihove stranke v vprašanju volilne pravice; s svojim nastopom proti socialno demokratični deputa-ciji je nedopustno žalil Justhovo stranko. Najbolj pa so Justhovci razkačeni zaradi besed o „luegeriauizmu“ in zahtevajo od Košuta izjavo, da te besede niso veljale Justhovi stranki, ker bodo sicer ostro nastopili proti Košutu.
(V četrtek je bila pri Košutn, ki zastopa v parlamentu czegledski okraj, socialno demokratična deputacija s prošnjo, da vloži v državnem zboru peticijo za splošno volilno pravico, ki je bila v nedeljo sklenjena na nekem shodu. Košut je izjavil, da bo nastopil samo za tako volilno reformo, ki varuje „zgodovin-s k e pravice madjarstva" in ki izroča vodstvo deželnih poslov inteligenci, ne pa neizobraženim. Zahteval je, da naj se to izreče tudi v peticiji. Sodrug K o n d o r je odgovoril, da izrabljujejo sovražniki volilne pravice »narodne pravice" za spletkarstvo proti volilni reformi; na to stališče se ne more postaviti socialno demokratična stranka, ki mora zahtevati splošno, enako iu tajno voiilno pravico. Na to je K o š u t zopet dejal, da hoče imeti na vsak način zavarovane pravice ma-djarskega naroda. Kar se tiče interesov ljudstva, bodo gotovo bolje zagotovljeni, če se volilna vloga madjarstva ne dotakne, kakor bi radi načrti Luegerja in drugih sovražnikov madjarstva, ker tedaj ne bi Madjari, ampak tujejezične narodnosti vodile usodo dežele. Vodja deputacije je izjavil, da ostane na svojem stališču. Košut je potem izročil peticijo predsedniku državnega zbora s sledečo izjavo: „Kot zastopnik cze-gledskega volilnega okraja vlagam po svoji dolžnosti to peticijo, ali s pridržkom, da morem podpirati le tako splošno (?) volilno pravico, ki zasigura državo ohranjujoče „zgodo-vinske“ pravice madjarakega naroda in zagotavlja inteligenci primeren vpliv".)
Budimpešta, 25. avgusta. V krogih vladne stranke se vesele konflikta, ki je nastal med Justom in Košutom ter pričakujejo, da bo obstrukcija vsled tega oslabela. Vodstvo Justhove stranke izjavlja, da na noben način ne opusti zahteve, da se vpelje splošna in enaka volilna pravica. Med Justovci se slišijo celo glasovi, da igra Košut neodkrito igro in da je v tajni zvezi z vlado. Justova stranka hoče nadaljevati obstrukcijo proti brambni predlogi če je treba na svojo pest.
Železniški karambol na košlčko-bohu-mlnskl progi.
P o p r a d , 26. avgusta. Tekom včerajšnjega dne Bta umrli še dve žrtvi žel. karambola.
Volitve na Nemškem.
Berlin, 26. avgusta. Ic vladnih krogov poročajo, da se bodo volitve v državni tbor vršile 15. januarja prihodnega leta.
B. Gotzl, Ljubljana
skladišče oblek domačega izdelka "9m za gospode in dečke. — Velika izbera tu- m inozemskega blaga za obleke po meri.
Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8. Solidna postrežba. - Vedno nizke cene.
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo n Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 vt kamor naročnik določi.
—IOT: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, Mer je tudi gostima, letoviste m prenočišče. 0 E @ Svojj k avnjim j
Zoper uporne rezerviste.
S o 1 u u , 26. avgusta. Zoper uporne rezerviste. ki se niso odzvali pozivu, je vlada odposlala iz Skadra v Dibre dva bataljona pehote in dve bateriji. V Durazzu so zaprli mladega oficirja, ki je agitiral med častniškim zborom.
Kolera na Tuškem.
Solun, 25. avgusta. V Monastirju se je pojavilo 12 novih slučajev kolere. Prebivalstvo trumoma zapušča mesto iz strahu pred epidemijo; zdravstvene odredbe so nezadostne.
Ukradena „GUoconda“.
Pariz, 25. avgusta. Vsa poizvedovanja policije in časnikarjev po ukradeni sliki so doslej brezuspešna. Ukazalo se je strogo pre-iskavanje prtljage vseh potnikov, ki odhajajo iz Francije. Parnik „Champagneu, ki je že v torek zapustil luko Saint Nazaire. se preišče v Novem Jorku. Po mestu se razširjajo najrazno-vrstnejše govorice, ki so večinoma naravnost fantastične. .Oride Paris“ trdi povsem resno, da je v Ameriki velika družba, ki ima namen krasti po evropskih muzejih, zlasti po Luvru. Pravi, da je bila prava „Gioconda“ že lani ukradena in nadomeščena z dobro kopijo (? !) List se sklicuje na to, da je že lani pisal o amerikanski družbi. — Druga govorica, o kateri nihče ne ve, kako je nastala, pravi, da je slika odpeljana v Belgijo in sicer da so jo odpeljali s tovornim vlakom v Luttich.
Pariz, 25. avgusta. Policijski prefekt Lepine je obiskal Luvr in našel v njem velikansko nemarnost. Steklene table, pod katerimi so najglasovitejše slike, pokriva prah na debelo. Policija skuša sestaviti seznam vseh oseb, ki so v pondeljek obiskale Luvr. Nastalo pa je vprašanje, če ni bila slika že v pondeljek ukradena. Ministrski svet, ki se je bavil s tatvino, je izdal uradno izjavo, v kateri pravi, da se bo sodna preiskava vršila sočasno s preiskavo proti upravi Luvra. Muzej ostane dlje časa zaprt.
Pariz, 25. avgusta. Zidar Picquet je imel v pondeljek zjutraj delo v galeriji. Ko je prišel s svojimi pomočniki do „Mone Lise“, jim je dejal: „Poglejte jo dobro. To je največja dragocenost v Luvru". To je bilo ob četrt na 8. Oez dobro uro je zopet prišel v salon Carrč in je opazil praznoto na steni. Dejal je pomočnikom: »Glejte, glejte, pazniki se boje, da bi ukradli sliko, pa so nam jo skrili". Med tem časom je torej morala biti ukradena.
Pariz, 26. avgusta. Henry Ročke-f o r t predlaga, da zlože prijatelji Louvra milijon frankov za nakup ukradene slike in da vlada spregleda tatu kazen. Sicer je nevarnost, da tat dragoceno sliko iz strahu pred kaznijo pokonča.
Pariz, 25. avgusta. Izmed raznih sledov, ki pa so še dvomljivi, sta policiji naznanjena zlasti dva. Neki uradnik je baje v pondeljek dopoldne videl neznanca na kolodvoru Orsay blizu Luvra v veliki naglici vstopiti v vlak, ki vozi v Bordeam. Nosil pa je baje zavito sliko s seboj. Tudi neki potnik, ki se je odpeljal s parnikom „Champagne“ v torek v Ameriko, je osumljen.
Rodbina — plen valov.
Berlin, 25. avgusta. Župnikova vdova Herold se je v kopališču Deep začela potapljati. Na njene klice je skočil 12 letni sin v vodo, da jo otme valovem, a se je začel sam potapljati. Nato je skočila še hčerka, ki je bila priča vsega prizora, v valove, da ju reši, a je tudi sama utonila.
Portugalska republika.
Lizbona, 25. avgusta. Včeraj izvoljeni predsednik portugalske republike M a -n u e 1 de A r r i a g a je že 75 let star. Prej je bil odvetnik. Po izgonu kralja Manuela je bil imenovan dne 5. oktobra 1910 za generalnega državnega pravdnika. Njegovo republikansko mišljenje je že davno znano. Arria-ga je že nastopil predsedništvo. Njegova izvo-
litev je presenetila. Večinoma se je mislilo, da bo izvoljen M a c h a d o. Ali večina poslancev ni hotela izvoliti nobenega člana dosedanje vlade in nikogar, ki je bil direktno udelen revolucije. Ministrski predsednik Braga je novemu predsedniku vlade podal demisijo ministrstva. Arriaga ga je naprosil, naj kabinet ostane v funkciji, dokler ne bo sestavljena nova vlada. Machado namerava zapustiti politično življenje.
L i z a b o n a , 25. avgusta. Pri volitvi predsednika je glasovalo 217 poslancev. Generalni prokurator pri najvišjem sodišču d’ Arriaga je dobil 121 glasov in dosedanji vnanji minister Machado pa 86 glasov.gj§
Pariz, 26. avgusta. Predsednik francoske republike F a 11 i e r e s je novoizvoljenemu predsedniku portugalske republike d’ A r r i a g i iskreno častital. (S tem aktom kurtoazije je francoska vlada priznala portugalsko republiko. Ker so jo Zedinjene države, Švica in južno-ameriške države že prej prizna-e, je novi režim na Portugalskem od vseh republik priznan. Tudi monarhije bodo morale slediti njihovemu zgledu 1)
Maročansko vprašanje.
London, 25. avgusta. „Westminster Gazette", ki ima stike z vlado, protestira proti podtikanju, da hujska Anglija Francijo proti Turčiji, ter pravi, da se ne more Franciji svej tovati nič drugega, kakor da dovoli Nemčiji primerno kavalirsko odškodnino, če dobi zato prosto roko v Maroku. Prilika za Francijo je tako ugodna, da je ne sme zamuditi.
Pariz, 26. avgusta. Ministrski svet je odobril navodila, ki jih je dal vnanji minister de S e 1 v e s berlinskemu poslanifu C a m -bonu glede teritorialnih kompenzacij v Kongu.
Japonska ministrska kriza.
Tokio, 25. avgusta. Ministrski predsednik marki Katsuta je odstopil.
f1
Čez
ga ni! Po njem ti jed diši,
Želodec ne boleha In glava ne boli!
Zahtevajte izrečno „FLORIAN“!
Zavračajte ponaredbe!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter, K 2-44. ,,	„	4*80.
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
V.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Pošljite naročnino, če je še niste!
Benisch
Ceno posteljno perje!
 — Najboljši češki nakupni vir. ——
Kg. sivega dobrega, pu-ljeneea 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbelega 2 80 K, belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K; puha sivega 6—7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
ZioMjese postelje čega", modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 30 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14in 16K,zglav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
Postavno varovano.
Danes in vsaki dan
v park-hotelu
= TIVOLI =
po dva koncerta Slovenske Filharmonije.
Začetek ob 'h 4. pop. in ob 'h 8. zvečer.  	= Vstop prost.	...
GRAMOFONE
najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 11 (Kolizej)
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče k K 3-50. 1000 igel K 2-—.
L Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Voznakolesa
Ceniki zastonj in franko.
Milko Krapeš,
urar in trgovec, zaprisežen cenilec v Ljubljani, Jurei-
Zahtevajte najnovejši ilustrovani eenik, ki je „	„ „
ravnokar izšel in ga pošiljam poštnine proste. Cev trg St. O. -
Lekarna pri,zlatem orlu*
v Ljubljani, Jurčičev trg štev« 2,
nmma priporoča sledeča zdravila:	ram
Čaj za bolne na živcih
je izvrstno krepilno sredstvo za živce, izboljšuje spanje, učinkuje pri nervozni oslabelosti. Cena kartonu K 1'20.
Dunajske kapljice zoper krč
utešujejo bolečine v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove. Steklenica 20 vinarjev,
6 steklenic K 1'—
Za gospe in gospodične
ima v zalogi čaj, ki je preizkušeno sred-stvo pri vsakovrstnih bolih in nepravilnostih pri prihodu zaostalega mesečnega pranja, ki obenem pospešuje pranje (menstruacijo).
Cena kartonu K 1*50.
V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okr. bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniški blagajni c. kr. priv. južne železnice.
m mn m ■
B
l Laška in dunajska I - - kuhinja - - B I Šelenburgova ul. 7 L
l
nasproti glavne pošte.
B
n Vsak čas se dobe mrzla in goika je- g dila, zmiraj sveže morske ribe in iz-g vrstno in ravno došlo vino „Brioni“. g
g Sprejme se abonente na kosilo in večerjo, g
BV prenovljenih prostorih in pod novim m ravnateljstvom se priporoča sl. občin- ■ I	stvu za obilen obisk.
Tobakarne ozir. prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Caserma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Na »Komarjevo nedeljo" bode v Šiški
v restavraciji in kavarni Razgled
koncert »Slov. Fiarmonije"
ob vsakem vremenu ter brez vstopnine. V ljudski kleti bode „komarjevsi( podba in ples. Pričetek ob 4. uri popoludne. Pod strogim nadzorstvom se bodo pobirali prostovoljni prispevki za nesrečne Pogorelce v Mokronogu, ter en del za one v Caberji.
: Prihitite mnogobrojno bližnjemu na pomoč! : A. ZAJEC, restavrater.
Potniki v severno in južno Ameriko
voeajo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
z najnovejšhui brzoparniki z dvema vrtinlcama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
V sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakavrstna pojasnila dajo drage volje brezslačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26.