GLAS NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki.
r i
Hm largest Sferama Vmuf tke United
75^000
TKLKFOK: CHelsea S—1242
Entered m Second C*m Matur September 21, 1303, al the Post Office at Hew York, H. Y,
Act of Congress of March 3. 1879.
TELETOM: CHelaea 3—1242
No. 54. — Sfev. 54.
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 6, 1937 -SOBOTA, 6. MARCA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
KOMPANUSKE UNIJE SE PRIPRAVUAJO NA BOJ
JEKLARJI PRAVIJO. DA BODO PRI ZASLUŽKU PRIKRAJŠANI, KER JE DELOVNI ČAS SKRČEN
Predsednik Ameriške Delavske Federacije noče podpirati kompanijskih unij. — Stavke dvigajo trgovino z orožjem. — Raznim podjetjem je bilo prodanih 330 strojnic. — Stavka v Woolwor-
thovih trgovinah končana.
«
PITTSBURGH, Pa., 5. marca. — Voditelji kompanijskih unij pri Carnegie-Illinois Steel Corporation sestavljajo nov bojni načrt proti Lewsovi organizaciji, ker je njihova prošnja, ki so jo poslali predsedniku Ameriške Delavske Federacije, Williamu Greenu, zadela na gluha ušesa.
Greena so prosili, naj pride v Pittsburgh in naj jim svetuje, kako naj bi ojačili kompanijske unije proti Lewisu. Greenov odbor se bo namreč začel v *:orek pogajati z jeklarskimi mogotci glede plač.
Navzlic temu jim pa Green ni porazil vsega upanja. Obljubil jim je namreč svojo pomoč, če prekinejo s kompanijo vse zveze in ustanove svojo unijo.
Zastopniki kompanijskih unij so nato imenovali odbor štirih mož, ki bo izdelal nov bojni načrt.
Istočasno je izjavil Floyd Davis, zastopnik novoustanovljene Steel Workers Independent Labor Organization, da bo stavila njegova organizacija Carnegie - Illinois Corporation nove zahteve glede plač.
— Korporacija, — je izjavil, — je zadnji teden povišala delavcem mezde od 52 in pol na 62 in pol centa na uro. Pri tem je pa skrčila delovni teden, od 48 na 40 ur. Povprečna plača delavca bo torej manjša kot je bila prej.
DETROIT. Mich., 5. marca. — Louis Koenig, načelnik unije st reža je v in strežajk, ki pripada Ameriški Delavski Federaciji, je izjavil, da je končana "sedeca' stavka v dveh 5 and 10 cents Wool-worthovih tovarnah. Stavkalo je nad sto deklet.
Republikanci bombardirajo Toledo
WASHINGTON, D. C., 5. marca. — John L. Lewis je naznanil, da je pozval vse voditelje odbo-industrijalno oirganizacijo v Washington,
ra za
kjer se bo vršila v torek važna konferenca.
WASHINGTON, D. C., 5. marca. — Zastopnik neke municijske tovarne je senatnemu odboru za preiskavo kršenja državljanskih pravic in svobode izjavil, da delavski nemiri promet njegovega podjetja ravno tako pospešujejo, kot poveča epdemija influence dohodke zdravnikov.
Vendar pa je predsednik Federal Laboratories, !nc., John \V. Young rekel, da si njegova tvrdka nič preveč ne prizadeva, da bi zaradi delavskih nemirov dobila kaj več naročil.
C.lan preiskovalnega odbora Robert Wohlfort je predložil nepopolni seznam tvrdk, ki so od General Laboratories dobivale orožje in plinske bombe. Na podlagi tega seznama je tvrdka od leta 1 921 raznim industrijskim podjetjem prodala 330 strojnic.
Senator La Folleti e,. predsednik preiskovalnega odbora, je rekel, da se je trgovina leta 1 934 izboljšala za I 00 odstotkov, kar je po njegovem mnenju dosegla NRA. Young je to zanikal, nakar je senator La Follette prebral pismo, katero je Young poslal istega leta svojim zastopnikom.
**Točka 7 a v NRA določa/ stoji v pismu, "da ima delavstvo pravico organizirati se brez vmešavanja delodajalca — ničesar pa ne pravi o tem, da se tudi vnanji delavci ne smejo pridružiti. To je brezvestnemu organizatorju odprlo vrata in bo izrabljal delavstvo/*
PRORAČUN ZA MORNARICO SO PRISTRIGLI
Odbor poslanske zborni« ce je dovolil za mornarico $526,000,000. — Kongresnik Fish poživlja predsednika, da skli-če novo mornariško konferenco.
r WASHINGTON. I). C., 5 marca. — Demokratski kou-gresnik Umstead iz North Caroline, ki je predsednik pododboru za dovoljenja, je poslan tki zbornici poročal, da l>o z izdatki $5*2ti,000.000 vojna mornarica v stann izvesti program va zgradbo ladij in nakup aero-planov.
I instead je predložil svojo predlogo, ko je pododbor prvotno zahtevo prikrajšal za $35,000,000. Znesek za prihodnje fiskalno leto j«' za 1,500,000 dolarjev nižji kot pa za tekoči fiskalno leto.
I "instead st« j<« obrnil na nasprotnike velikih dovoljenj mornarico ter izjavil, da dela ■ odbor po naročilu kongresa, Jako da na razpolago tako visoko vsoto. I instead je rekel, da naj bi bili nasprotniki protest 1-dali proti velikim izdatkom ob j pravem času, sedaj je že pre j pozno.
I'instead je rekel, da je bil proračun pristrižen, ker ima mornarica za prihodnje leto št preostanek $56,000,000.
Republikanski kongres n i k Hamilton Fish iz New Vorka je v zvezi z mornariško predlogo pozval predsednika, da •skliče novo mornariški konferenco, da vstavi nespametno oborože-\ anje na morju.
Fish je vprašal, zakaj Roosevelt noče nikake konference z Anglijo in Japonsko. Četudi si predsednik prilašča slavo, da ,ie napravil za mir več kot kdor koli, vendar ne more ničesar drugega .pokazati kot neuspehe — je rekel Fi-h.
BLOKADA BO 0DG0DENA
STROŠKI ZADNJIH VOLITEV
Londonski odbor je preložil mornariško blokado Španske do 20. mar- Sorazmerno so izdali ko-
GENERAL FRANCO PREIZKUSA REPUBLIKANSKE POSTOJANKE
V NEMČIJI ZAPIRAJO PRE-MOGARJE
METZ, Francija. 5. marca — Nad 300 nemških premogar jev iz Saara, ki delajo v rudnikih onstran meje v Franciji, je bilo na nemški strani v Lauter-bachu, (fross Rosseln, Wadga-~--en in Gleislautern aretiranih, ker so ves svoj tedenski zaslužek, ki jim je izplačan v fran-' kili. izmenjali za nemške mar-j ko.
! Po novi postavi je dovoljeno premogarjem, da izmenjajo v Franciji samo t ret i no svojega zaslužka, kadar se vrnejo v Nemčijo. Vsled te postave imajo premoga rji veliko izgubo, kajti v Franciji plačajo za eno marko samo 5 frankov, v Saari; pa 7.70 frankov.
Preteklo soboto se premogar-ji niso zmenili za to odredbo,
ca. — Anglija mora še sprejeti tozadevno po-stavo.
LONIH>N, Anglija, 5. marca.
—	Mednarodni nevmeševalni odbor je opustil prvotni načrt, da se prične mornariška blokada Španske v soboto, (i. marca opolnoči.
Ta načrt je bil opuščen, ker je treba določiti nevtralne nadzornike in izdelati več drugih podrobnosti. Odbor bo skušal uveljaviti blokado l2(). marca.
Angleška predloga, ki bo «i* * -!.>čala službo angleških bojnih ladij pri mednarodni blokadi, bo predložena šele prihodnji teden v poslanski zbornici. — Nevmeševalni odfair izdeluje skupni načrt za blokado za vs • države.
Angleži bodo imeli do marca ob portugalsko - španski meji l'»0 svojih nadzornikov. To bo ravno en mesec za tem, ko je bilo sklenjeno, da bodo države vstavile priho 1 prostovoljcev na Špansko. PARIZ, Francija, 5. marca.
—	Francoska vlada navzlic te mu, da je prišlo poročilo iz Londona, da je nevmeševalni odbor preložil mornariško blo k ado Španske do 20. marca, se ni izgubila upanja, da bo od bor ovrgel svoj sedanji sklep in bo ostal pri prvotnem načr tu.
Vlada je mnenja, da je boljše takoj pričeti z blokado, če je tudi spočetka ni mogoče popolnoma uveljaviti, in jo polagoma poostrovati. Iz tega razloga bo tudi francoski zastopnik zahteval, da blokada stopi v veljavo 6. marca, kot je bilo prvotno sklenjeno.
munisti največ za vsak glas. — Unije so dale demokratom $770.324
WASHINGTON, D. C., o. marca. — Senatni odbor za preiskavo izdatkov posameznih strank pri predsedniških volit vali je dognal, da so politične stranke, glavni kandidati in razna društva za zadnjo predsedniško kampanjo izdala —
Ako se k temu znesku prište j< denar, ki so izdale posamezne osebe, krajevne organizacije, znašajo izdatki za lansko kampanjo $48,000.000.
Komunistična stranka j" med vsemi strankami za posamezen ^las izdala največ, namreč $3.37 in -kupno $270,489. Republikanski glas je veljal 80 centov, demokratski pa .'J.')e.
Republikanski narodni odbor je izdal za volitve $14,198. 202. demokratski pa $9,228,400. Delavske unije so prispevale v demokratski sklad $770,:524. — Senatni odbor priporoča, da bi bilo delavskim unijam prepovedano izdajati denar v politične namene. Odbor pa tudi priporoča postavo, po kateri bo prepovedano izvajati kak gospodarski pritisk na volice.
Du Pontova družina iz Wilmington, Del., je. prispevala največ; 12 članov te družine je dalo republikancem $510.370 Republikanski kandidat, gover jier Landon, ni ničesar izdal iz svojega žepa, predsednik F. D. Roosevelt pa $650. Med kandidate za senatorja je izdal Warren O. Barbour iz N e v Jersey, namreč $36,575, njegov zmagoviti protikandidat demokrat Smatliers pa samo $6154.
MADRID, Španska, 5. marca. — Republikanska artilerija je šest ar bombardirala Toledo v namenu, da prežene fašiste iz mesta. Po ulicah so se vršili boji na bajonei, medtem ko je civilno prebivalstvo bežalo. Boji se vršijo tudi v Madridu.
ZAPELJAL AVTOMOBIL V JEZERO
Buffalo, N. Y., 5. marca. — Paul Valenti, star 28 let, ima dve leti časa, da plača avtomobil. ki ga je v napadu jeze zapeljal v jezero. Avtomobil je kupil za $190 in je dal $15 are.
"Iznašel sem, da je avtomobil eno leto starejši, kot pa mi ;c rekel prodajalec in sem i^a zato zapeljal v jezero," je rekel Valili t i sodniku Robertu J. Summersu.
Nato je policiji naznanil, da rau je bil avtomobil ukraden. Judge mu je odpustil vsako kazen. toda avtomobil mora plačati.
PRIZADEVANJA ANTISA-LONSKE LIGE
ST. PETERSBURG. Fla., marca. — Na konvenciji Au-iisalonske lige je bila sprejeta resolucija, da je treba alkoholno industrijo uničiti.
Suhači vztrajajo na stališča, da je alkohol mamilo, kot sta liaprimer opij in kokain, in gn je treba postavno prepovedati.
so izmenjali ves svoj zaslužek v marke v Franciji ter so v vrstah po štiri prehajali čez mejo. Ker ni bilo dovolj stražnikov, da bi jih aretirali, so jih pozneje aretirali v njihovih domovih ter so jih odpeljali v Saarbruecken.
JAPONSKO ZLATO PRIHAJA
TOKIO, Japonska, 5. marca. — Japonska vlada je sklenila T>oslati v Združene države zlata v vrednosti 50,000,000 jenov i$14,250,000), da obdrži sedanjo valuto jena, ker namerava iz Združenih držav uvažati mnogo blaga.
NTARO^TTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI ST O VT3>TSKT DNEVNTK - '^R
PRZAVAB
General J ose Miaja je slovi io mednarodno brigado zbral na jugovzhodu Madrida za nov napad.
Strel za strelom iz topov z republikanskih postojank li/i hribih onstran reke Tagus je padal na mesto in izstrelki so natančno zadevali postojanke, kjer so se skrivali fašisti.
Fašisti so se večinoma utrdili v poslopju, ki so ga rabili za vojaško bolnišnico.
Klinika v Vseučiliškeni mestu, ki je tekom obleganja Madrida že mnogo trpela, se je •ekom noči deloma porušila in izgleda, kot da so jo fašisti zapustili.
Štiri fašistične napade na ce j !i črti od La Mancloa. čez Za padni park do Francoskega mostu so republikanci odločno odbili.
Na fronti ob Jarami so re publikanci in fašisti obenem pričeli z napadi. Na več mesti!, te fronte so bili ves dan boji na bajonet. 01»e stranki ste i-71101 i velike izgube, pa brez posebnega uspeha.
Dezerterji neprestano prihajajo v republikanske vrste in pripovedujejo, da je fašistična armada vedno bolj demoralizi-ra na.
MADRID, Španska, 5. marca. — Fašisti so napadli republikansko črto ob cesti, ki pelje v Escorial. Jasno je. da general Franco samo poskuša dognati, kje je sovražnik najslabši, da prične z močno ofenzivo.
Republikanski poveljnik general 'Miaja je dobil poročilo, da general Franco za pomladansko ofenzivo zbira močne vojsko. Večji del te ofenzive bo •lajbrže moral prenesti Madrid. Vsakdo je pričakoval, da -i bo general Franco izbral za svoj veliki napad okolico Morate ob reki Jarama. Toda ta črta je tako utrjena, da se bo general Franco v svoji poznani previdnosti rajši odločil za kako drugo točko.
Ti poiskusni fašistični napadi ipa tudi koristijo republikancem. da sami za majhno ceno do-ženejo, kje so najslabši in se utrdijo.
Včerajšnja neuradna poročila, da so republikanci prišli v Toledo, je republikanska vlada zanikala. Uradno poročilo pa pravi, da so republikanske če-K> dospele tik pred Toledo, da pa mesta Še niso zavzele.
MADRID, Španska, 4. mar. — Okoli 30,000 republikancev je z naskokom vdrlo v Toledo. Fašisti so se obupno branili in po ulicah je nastalo pravo kla-
nje. Izgube so bile velikansk'.
Republikanci so pregnali fašiste iz okolice Toleda in iz predmestij ter utrdili vasi v okclici. Zavzeli so vasi Malp:-co in Mesegar ob reki Tagus med Talavera de la Reina in Toiedom, vsled česar je v veliki nevarnosti zadnja fašistična Črta pred Madridom.
Boji so se vršili celo noč in ves dan. Po hudem artilerijskem ognju so republikanci za-'vzeli most v Malpieo.
Socijalistični list "Claridad" poroča, da so republikanci v Toledu že prodrli skoro do Al-cazarja. Zeleč maščevati se nad fašisti, ki so v septembru zavzeli Toledo, so se republikanci z bajoneti vrgli na branile««.
MADRID, Španska, 4. marca. — Vroči boji so se zopet pričeli v Vseučiliškem mestu. i;o so republikanci naskočili kliniko i:i druge fašistične ut/-jene postojanke.
Bolj proti severu pri 131 Par-do pa so pričeli z napadi fašisti, ki pa so bili odbiti.
VALENCIA, Špansk.a, 4. marca. — Zadnja poročila s fronte pri Oviedu naznanjajo, da republikanci stalno napredujejo v Santo Domingo okraju proti sredini mesta. Branite! j i beže preti napadalci in za seboj požiga jo hiše.
Sinoči je zgorela tovarna za. orožje. Ta tovarna je bila cilj republikancev od prvega dne. ko so pričeli oblegati Oviedo.
MEXICO CITY, Mehika, 4. marca. — Mehika, ki je do sedaj pomagala španskim republikancem mnogo več. kot katerakoli druga država, bo navzlic evropskemu embargu pošiljala na Špansko vsako vojaški ma-terijal, ki ga more dobiti. To je zatrdil podtajnik v vnanjem ministrstvu Ramon Beteta, ko je prejel poročilo, da je fašistični veliki svet sklenil pomagati fašistom navzlic nevtralnemu sporazumu.
Beteta pa je rekel, tla bodo ves ta materjal morale voziti španske ladje, ker mehiška vlada noče izpostavljati nevarnosti svojih ladij.
Mehiki so zaloge orožje pošle in ga ne more več pošiljati španskim republikancem. Ko je 19. februarja odplul parnik Mar Cantabrico, je peljal ročne granate, puške, topove ter 14 milijonov nabojev. Od tedaj ni o parniku novega poročila m ni znano, ako je prišel skozi fašistično blokado.
Ker mnnicijske tovarne ne morejo izdelati dovolj orožja. <ra Mehika kupuje od neke "Nemčiji prijazne <lržave" in, ^a }>ošilju na Špansko,
VAltVVZ**
New York, Saturday, March 6, 1937
TRE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ8Z&.
"Glas Naroda"
(▲ Corporation) Owned and Published by 9LOVENIC PUBLISHING COMPANY
frank SakMr, President
L Banedlk, Tretd.
Place of
of tlM corporation and addream of above officers: Borough of Mmhtttia New laik City, N. X.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Iz Slovenije„ Iz Jugoslavije.
Issued Brery Daj Except Sunday« and Holidays
Sa celo leto velja sa	Ameriko ln	Za New York sa celo leto ...	... f7.00
Kanado ...........	..«.«.,... (€.00	Za pol leta.................	... $3.50
Sa pol leta	.......... $3.00	Za Inozemstvo aa celo leto	.. $7.00
Sa Četrt leta	.......... $1.00	Za pol leta ..................	.. $3.50
Bubecription Yearly $6.00
Dopisi bre» podpisa In oeebnocti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poflU jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da *e tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement od Agreement
"Olas Naroda" lkbaja vsaki dan lrraemBl nedelj In praznikov
"GLAS NARODA**. 216 W. 18th Street. New Hark. N. F.
Telephone: CHelsea 3—1242
23 TISOČ VOJNIH LETAL
Nek« ameriška statistika, o kateri trdijo, da je svoje gradivo črpala iz zanesljivih vi rov, pravi, da bodo letos lia \ sein svetu zgradili skupaj 28.5(H) vojaškili in trgovinskih letal. Vo število je znatno večje nego število lansko leto zgrajenih letal.
Pri teiu IichIo letala po štirih petinah vojaška, tako da bo na koneu tega leta na svetu najmanj 23,000 vojnih letal.
Med temi letali ho spet okrog 10,000 večmotornih bom-barderjev, ki jih nekatere države gradijo izredno velike in zmogljive.
V posameznih državah imajo po omenjeni statistiki da-n«?s: v Rusiji .'{000 vojnih ietal, 200 trgovinskih, v Nemčiji 2900 vojnih letal, 2.">4 trgovii»-kih, na Angleškem 2700 vojnih, 523 trgovinskih, na Francoskem 2500 'vojnih, 700 trgovinskih, v Italiji 2300 vojnih, (>."> ti kovinskih in na Češkoslovaškem 700 vojnih, 69 trgovinskih letal.
Že iz teh številk je /azvidno, da sega statistika rajši prenizko nego previsoko.
NEMČIJA SPLETKARI
Francoski finančni ataše j v Londonu, Felix Lenorcy, ki je izposloval pri londonskih bankah $200,000,000 posojila, je naglo odpotoval v Pariz in je > seboj nesel 'važna poročila angleškega finančnega ministrstva.
Predno j" I .en(»rev odpotoval, .«e jo več ni' posvetoval z uradniki finančnega ministrstva glede franeoske 'valute. I*1 no rev je od angleške vlad.- prejel zagotovilo, da bo Anglija pomagala ministrskemu predsedniku Bltuiiu v sedanji francoski finančni krizi.
Angleški vladi j«' ž( nad en mesec znano, da Hitler čaka na razvoj anglt sko-franeoske zveze. Ogibal se je razpravljali o 'važnih zadvah ter ne odgovarja na angleške ali francoske note.
Natančno proučaVKiijo položaja je angleški viiauji urad prepričalo, da je kancler Hitler popolnoma prepričan, da bo šla Franci ja skozi hudo finančno krizo, ki 1m> mogoče celo vodila v gospodarsko katastrofo, vstal česar bo francoski vpliv V Evropi prišel ob v-ako vel javo.
Hitler ne-trpno čaka ta trenutek, ker je uverjen, da bodo francoski politiki spr-jeli vsak kompromis, da se izognejo vsaki nevarnosti mednarodnih zapletIjajev.
Angleški vladi jo znano, da je nemški gospodarski mini Kter dr. Hjalimir Sehachi storil na evropskih trgih vse, da bi izpodW>pal franeoski kredit. Hitler hoče dobo francoske finančne slabosti porabiti v te, da bo prisilil Francijo, da ga zado volji v njegovih zahtevah -po kolonijah.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvriu jemo točno in zanesljivo po dnevnem lcurzu.
¥ JUGOSLAVIJO
trn $ 2 55 __Dlo. 1M
S 5.M __Din. 2M
S 7.2t__Din. SH
$11.70__Din. 5M
$23.00 .................Din. 1000
$45.00 __Din. 2000
Za
V ITALIJO
$ 650 _____________
$ 12.25___________
$ 30.00 $ 57.00 $112.50 ________
Ur 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Lir 2000
$16730______Lir
MEB BE CENE BE DAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVSŽENE BPEEMEMB1 GOBI ALI VOLI
liplaffls vetjih zneskov kot mceraj navedene, hodiai v dinarjih aH Urah dovoljujemo te boljše pogoje.
IZPLAČILA V AMKBlfiKIH DOLARJIH
tarem krajo lspiaOle v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVBSBJEMO PO CABU LBTTB U
8TOJBLNO IL-<
BCOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glta Naroda"
NZW TOK, M. L
NA SLEDI ZA MORILCEM
Krvavi zločin nad dvema slabotnima starkama v Curilah pri Metliki še zmerom razburja vso Belo Krajino. Podrobnejša preiskava orožnikov in soj-ne komisije je ugotovila nekatere okoliščine, |K> katerih bo preiskava zelo olajšana, omogočeno pa 1h» tudi, da bo pravi zločinec čimprej izročen v roke pravice.
Pokojni Lonearič"V«, mati Bara Koč m* a rje v a in hčerka Marija Vrani ear jeva sta živeli precej samotarsko življenje i o sta se v < to rile prišel i ii "ele lani. Lansko pol>vi>» jima jc namreč njuna prejšnja domačija v Rosalnieah pogorela in se je družina tedaj razkropila. Zet 7. ženo se je naselil v Črnomlju, njegova ta še a Marija Vraničar pa se je /. materjo Ba-ro Kočevarjevo naselila v majhni koči v Oirilah, ki jo je bila kupila s prihranki iz čn-ov, ko je živela in garala v Ameriki, kakor nešteto •dragih Be'okranj cev. Prav to dejstvo in posebno še neki veliki amerikan-Wki iko»včeg, ki ga je hranila zelo ljubosumno in ki se je z-inj večkrat pohvalila, da v nj >in čuva svoje skromno premoženje, sta bila menda povod, »'a si jo je zločinec izbral za žrtev jo umoril in jo tudi oropal. Poleg 41 Američanke*' je padla tudi njena stara mati.
Za zločincem je l)ila ta^oj poslana orožniška patrulja, nekateri orožniki s komandirjem Zdovcom pa so ostali na kraju zločina in obvestili sodišče in sosedno orožniske p o s ta j e. Ker so orožniki na kraju zloei-na našli vojaško knjižico, gla-sečo na inie 24-h»tiiega Kosal niča na Stanka Brodariea, so fanta aretirali. Težki sum, ki je padel nanj, je še povečala izjava Brodaričevega brata, ki j" po«trdil, tla je isekira, s kaVro sta bili staiJki umorjeni, Stankova last. Osumljenec pa zločina nikakor noče priznati.
MARIBORČAN PA-DEL V ŠPANIJI
Do Maribora je prispelo poročilo, da je na madridski fronti padel, zadet, od marokanske ročno l*>mbe Žunkovič, ki je svojčas študiral na mariborski gimnaziji. Španska vlada je o tem obvestila niegovega brata dr. Gresta Žunkoviča.
PADEC V SKAF VRE-LE VODE POVZROČIL SMRT
V Plitvici pri Apačah se je 71etni Alojzij Česar igral skupaj k "dragimi otroci na dvorišču posestnice Alojzije Varga. Pri teku preko dvorišča je padel v škaf vrele vode. Vsega opečenega po dasni strani telesa so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je podlegel smrto-
nosni m opeklinam. Deček je bil nezaJkonški otrok ter je njegova smrt zbudila vobče sočutje. Njegova teta Alojzija Varga je prijavljena sodišču zaradi nezadostnega nadziranja otroka.
SLOVENJEGORISKI STRAHOVALEC ZA ZAPAHI
1*1-5 Sv. Trojici v Slovenskih goricah se je posrečilo orožnikom, da so izsledili ter aretirali znanega vlomilca in tatu Pavla Kranjca, ki je kradel po Slovenskih goricah 'zlasti v o-kolici Sv. Riuperta prav vise, kar mu je prišlo pod roko. Komaj je po amnestiji zapustil zapore okrožnega sodišča, že ima spet na vesti razne tatvine in goljufije.
Z ELEKTRIKO SE JE UBIL
21. februarja so aparati v falski elektrarni registrirali prekinitev toka na daljnovodu Fala-Laško. Prekinitev je trajala nekaj sekund. Uslužbenci so zatorej davi kontrolirali daljnovod. Na betonskem podstavku v bližini Bresternice so našli nekega moškega, ki je bil že mrtev. Imel je ožgane roke. Prekinitev to'ka je bila s tem pojasnjena. Smrt neznanca, v katerem is o pozneje spoznali 40 letnega brezposelnega delavca Ivana Novaka, pa je napravila v Bresternici, odkoder je bil doma, kakor tudi po vsej okolici. zelo globok vtis. Mož se je moral povzjpeti na 22 m visok drog železne konstrukcije in s » dotakniti žice, po kateri je !«*1 napeljan tok z SO,000 volti n* petosti. Omamljen in ožgan je treščil v globino, padel na betonski podstavek, in si razbil lobanjo.
Cilji politike dr. Mačka.
"Hrvatski dnevnik", -katerega šef je sedaj inž. Avgust Košutič in ki zato še bolj avtoritativno govori v imenu dr. Mačka kalkor doslej, je posvetil uvodnik razpravam v narodni skupščini, v kolikor se nanašajo na hrvatsko vprašanje. Uvodnik je zanimiv zaradi tega, ker so v njem obširneje in točneje nego smo to bili vajeni čitati in slišati d a sle j, olbcleženi cilji politike dr. Mae-ka.
"Hrvatski dnevnik" naj'nvj zanika sedanjim podanceni pravico govoriti o tako dnle-kosežnih vprašanjih, kakor je hrvatsko vprašanje. Mod dragi m pravi o tem: "O hrvatskem vprašanju govore ljudj \ ki bi z izglasovanjem nezaupniee ne mogli zrušiti nobene vlade,* tudi če bi skupščini imeli večino, ker vlada ni odvisna od zaupanja skupščine. Sicer pa nam dejstvo, da imamo po 1. decembru 1918. danes že 35. vlado dovolj dokazuje, kako majhna stvar je sprememba kake vlade v relaciji napram hrvatskemu vprašanju. Mišljenje teh m s-podov je brez pomen i, ker =?ploh ničesar ne morei*> storiti in ker tudi nikogar ne predstavljajo."
O stvari sami, o hrvatskem vprašanju, pravi "Hrvatski dnevnik": "Brbljavci so prsta-
o vsem, kar se ujrh tiče. Nočejo biti nikogar privesek in tudi ne zahtevajo samo to. kar jim gre. Zathtevajo za sebe politično svobodo, zahtevajo kulturno svobodo in zahtevajo gospodarsko svobodo, da smo si na jasnem. Kako -e naj ta svoboda izvede, je drugo vprašanje. Načelo je postavljeno in oni, ki to načelo osvajajo in so pripravljeni ga izve-ti v življenju. bodo našli tudi pot do takega cilja. Mi Hrvati vse-k.iikor poznamo to p }t, toda povsem gotovo je, da o tem ne bomo govorili z onimi ki ne priznavajo in ne sprejema jo omenjenega osnovnega načela."
Sleparije na račun invalidov in pokojnin.
Moti dražbo Jovan Lakičevi-ea je tudi Savo Ivusovac, ki je bil specialist za pridobivanje pokojnin. Tudi on je doma iz Črne gore. Ko so ga zaslišali je zatajeval. tla je bil pred vojno v Črni gori upravnik pošte, pezneje pa blagajnik vojnega ministrstva. Meti avstrijsko o-kupacijo je bil v Italiji, po o-svobodenju pa se je naselil v Beogradu. Najprej jg izposloval pokojnino sebi in svojemu bratu. Potem je, kakor pripoveduje, pomagal tudi razt-im svojim rojakom in za izposiova-nje penzije je prejemal provizijo po 30 do 66 odstotkov. Vse
ISCE SE
KOKBL.J FRANK, ki je bil v S. 1!M9. za -uperintendenta pri Wastcn Producers Coal Com p. Poslednji njegov meni znani naslov je bil: Kukal Frank, West Alexander, Pa.. R. F. I>. •J, — Via n na. Pa. Kdor kaj ve
0	njem, naj javi meni, njegovi materi: Kokelj Marjeta, Stari trg liri Višnjigori. Slovenija, .)ngoslavija. Kuropa.
KJE SE NAHAJA
i moja hči, rojena Spalni. Z možem, od katerega je ločena, i
1	na sina F. Rakera. Zvedel sem da je nekje v Virginiji, toda natančnega naslova ne vem. — Prosim jo, naj si mi oglasi na naslov: Jos. Spalni, Box 455, Ola ridge, Pa. Če mi piše, na j pismo registrira.	(3x>
Izvežbane ŠIVALKE
ženskih in otroških slamnikov
dobe delo. — WEST 21 st STREET. Sth Floor, NEW YORK CITY.	(5x)
vili težišče celega vprašanja na | to je bilo, kakor sveto zatrjuje, idejo narodnega edinstva. Za j pošteno in pravilno. Če so bili nje je to aksiom, o katerem ni j morda potvorjeni kaki doku mogoče več razpravljati. Ne! meniti, je tega kriva adinini-boreseza zdravo realnost, mar- stracija, on pa je bil trdno pre-
več izgubljajo besede za podmene, ki so v nasprotnosti z mišljenjem onih, ki jih govorniki baje predstavljajo. Oni morda mislijo, da bodo njihove ideologije rešile propad o tezo o narodnem edins*vn, i>o kateri je brez pomena, kaj Hr-
|»ričan, da je vsaka listina njegovih klientov pop »Inoma pravilna. Ko pa je sodnik vr>rašal, da si je s svojimi provizijami kupil tudi lepo hišo v Beogradu. je odgovori:, da je ta l.iša last njegovega sina Svojega pajdaša Lakičeviča je Savo vat je zahtevajo, ko se vendar branil. Predsednik j" omenil,
da se je nekoč v neki beograjski kavarni večja družba Črnogorcev pogovarjala o Lukn-evi
more stvori ti skupščinska večina tudi brez njih. Ta t »za je v stvari samo maska, za kate-
ro se iskriva hegenionizrm. j Ču in <hi so nekateri nje«ovi ro-
N.ajbolj žalostno je. da so med|>ki zatrjevali, da Lukičevie prrpovwlniki teženj or.i nosilci sploh ni invalid, ker je že hrom in zastopniki nehrvatskih te- od rojstva. Savo je priznal, ženj in 'koncepcij, orožje v tu-j da je bil v dotični družbi, a je
jih rokah, neokusna fasada, ki odločno zanikal, d.: bi se kaj J >(. je l,ajc dogodil sledeči
take«jra govorilo o I,ukičeviču.
To je resnična zgodba in obenem govorna priča, kakšno mnenje imajo nekateri možje o svojih boljših polovicah.
Na mostu pri Kranju je stal možak od jutra do večera in strmel v Savo. Ljudem se je začelo čudno zdeti in so ga vprašali, odkod je in kaj išče v votli.
—	O nič posebnega. — je odvrnil. — Moja žena je davi v Savo skočila, zdaj pa gledam, kdaj jo bo Sava prinesla.
—	Kje je skočila notri?
—	Pri Medvodah, — je od-\ rn i I možak mirno in znova za-strmel v vodo.
—	Kaj noriš? — so mu rekli. — Sava vendar teče niiiin* Kranja proti Medvodam, ne pa od Medvod proti Kranju.
—	Vem, — jim je potrdil,— toda vi ne poznate moje žene. Se vse. kar je storila, je bilo narobe.
Ko smo se pred kratkim po govarjali, kje se dobro je iir poceni, se je oglasil rojak in takole pohvalil majhen restav rant v Downtownu:
— Kdor hoče poceni jesti, naj gre tja. Je res dobro in po-eeni. .Jaz sem bil sicer samo enkrat tam, pa moram reči, da se izplača. Dotični restavrant vsakomur priporočam, tlasiravno ne zahajam več tja. Za petindvajset centov sem dobil dve jajci, kos paja, kavo in -koro cisto novo marelo.
Čemu je Avstrija propadla .'
To vprašanje se večkrat po navija, popolnoma pravilno je pa težko odgovoriti nanj.
Res, da je k padcu Avstrije precej pripomoglo zavezniško orožje, eden poglavitnih vzrokov so bile pa avstrijske kan eli'je, ki so jo pognale v propast.
V Avstriji je šlo vse po predpisih in paragrafih.
Če nisi imel rojstnega lista, niti rojen nisi bil. Pri nekem avstrijskem sodi-
naj prikrije prave stanje."
"Odgovor na vprašanje, kaj Hrvati hočejo," pravi dalje glasilo dr Mačka, "ni težak, ako se pojmuje hrvatstvo kot narodna individualnost. Hrvati hočejo, da živijo kot Hrvati, in da v polni meri odločujejo
ZENITNA PONUDBA
Slovenec iz Canade se želi poročiti z dekletom 28—'56 let starim, vdove z ednini otrokom niso izkljnčeue. Naslov v Upravi lista "Olas Naroda".
Piruhi..
SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO
DENARNE POSILJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI —
Potniški Oddelek "Glasa Naroda"
216 W. 18th Street	New York City
Pošiljite takoj, da bodo dobili za praznike?
za
Važno potovanje.
Kdor J« namenjen potovati t stari kraj ali dobiti hogm od tam, je potrebno, da je potrfen v vseh stvareh. Vsled nate dolgoletne skušnje Vam samoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno ln hifac.	**
opno obrnite na nas sa vsa pojasnila.
Ml preskrbimo vse, bodisi prošnje sa povratna dovoljenja, potni liste, viieje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem tasu, in kar je glavno, za najmanjše stroška.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker . se dobi h Washington povratno dovoljenje. RE-ENTBY PERMIT.
Pišite torej takoj za bresplašna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in ndobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
Ntew York, N. Y.
-lučaj :
Toda nič *4baje", taki slu-•aji so se dogajali vsepovsod po državnih pisarnah sl»vno avstro-ogrske monarhije.
V prostorni sobi so sedeli: pisar, kanclist in sodnik.
Sluga je imel dvojno opravilo: stati pri vratih in prenašati listine od enega <lo druge ga.
Pisar je prepisal listino na cisto, v zadnjem hipu je pa ponesreči napravil na rob papirja s črnilom velik madež.
Sluga je odnesel listino sodniku.
Sodnik je namrsil obrvi ter poleg madeža napisal z rdečo tinto: Kdo je pa to packo naredil?
Z zvoncem je dal znamenje slugi in mu naročil, naj izroči listino kanclistu pri sosednji mizi.
Kanclist je prečital rdeeepi-sano vprašanje ter spodaj napisal :
—	To packo je napravil pisar.
Pozvonil je, in sluga je odnesel listino nazaj sodniku.
Sodnik je prečital Icanelisto-vo opombo in napisal spodaj: Sram naj ga bo!
Pozvonil je slugi in mu naročil, naj nese listino pisarju.
Pisar je prečital vse o]K>m« be ter spodaj s tresočo roko po-nižno zapisal:
—	Oh, saj me je sram, go-, spod sodnik.
Sluga je odnesel listino sodniku, in tako je bila zadeva rešena...
ti
QLrA8 NARODI»
New York, Saturday, March 6, 1 937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJS.1.
LAGZKO GEZA:
KRAKAJOCA CVETLICA
Veliki mraz jo |K>pu*tiI in gosta megla se je spuščala na cost«-, za mrzle v zimski tišini, ko sva ol> dneh po polnoči pc napetem delu stopila ■skozi vrata. Komaj pred letom sva u-Mt a no vila ta modni list in sedaj sva moj prijatelj in jaz ki sva bila listu urednika, sodelavca, risarja, reporterja in izdajatelja, hotela sestaviti ka ko hmmitno praznično številko
l)o|K>l<lne sva tekala za gra di-vom, |K>7>ol<lne sva pisala članke, zvečer pa sva se trudila s sestavljanjem strani in s tiskom. Zjutraj do dveh. treh.	I
Jaz nisem bil nikdar nič. Životaril sem v odvetniških pisarnah in majhnih uredništvih v Uudi, v Podonavju in Pešti Napisal sem k pesmi, jih i»lal in prav radi tega niso uspele. Nnkoč mi je neki dnevnik objavil kratek roman . . . skratka vedel sem sam in vede li so drugi, da sem izgubljer človek.
Nasprotno pa je moj prijatelj doslej nekaj bil. Pisatelj uvodnikov velikega dnevnika, famulus odličnega politika, za katerega je prav tako pisal u-v<nhiike. V revoluciji je nenadoma postal apostol in končno je tudi on r»stal tam, potejrtan n u m 1 žrfcva mi. Ta k o sva se zna -šla pri tem modnem listu, na tej tleski, razbiti ladji, dva ubrani ka na viharnem morju.
Meni je še lahko: samec sem. Davni stanovalec mesečnih sob, ki s«, v mrzli zimi odeva z zimsko suknjo. ToJa »noj prijatelj je živel h m pno in udobno v štirisobnem stanovanju z ženo in otroki. Tn kakor ob taiki priliki že pride, je razdejanje revolucije razbilo tudi to i m« nitno življenje. Moj prijatelj je sedel v temnici: res, da so ga potem osvobodili. Toda medtem so ženo z otrokom od-v<*dli starsj domov, vložili so ložbo za ločitev in ko je prijatelj prišel iz temnice, ni imel stanovanja in med prijatelii se midružil tudi meni, ki sem taka cunja, da moram smatrati za počeščenjc, če se on poniža k meni.
Tudi sedaj, ko sva izstopila, je stopil prvi skozi vrata. Zunaj je obstal; v Širokem lolcu mu je šinil pogled v meglo . . . bilo je nenavadno in tudi to je bilo izredno, da mu je <rlas zvenel, ko me je nagovoril.
<4St<»pito v kavarno?"
Prikimal sem.
Vstopila sva in molče sedi V in molče pila — kakor je navada •padlih ljudi — belo kavo. Zjutraj ob treh.
Okoli naju so se -ukale smeti delopuMta ob petih: ženske, ki vise na meji med služkinjami in »posestni cam i, sprte radi mastnega zbr ožgane ca alkohola in umazanih poljubov, po ovcah dišeči meščani, zadnji mi-
lijon prihranjenega denarja že . . . toda kdo skrbi za dušo troseči mali uradniki, Skrivno-'cvetlici
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1937
Cena 25c
• poštnino vred.
"Glas Naroda"
2X6 West 18th Str«*
Y. *
stili ,redni in zastavni meščanski gospodje, ki seveda še vedo, kje so, toda sedijo radi ilkohola zaužitega v krčmicah pokoncu kakor koli in brez pretanka junaško pijejo dalje, samotno in nemo.
In ko si je prijatelj prižgal cigareto, se je nenadoma o-glasil:
— Vidim, da vam je nerodno med temi . . . sove, vi ste bili vedno star samec, vajeni ste in ne veste, da je največja stiskn, biti sam. Jaz bi rajši stanoval tu med temi kakor sam. četudi v kraljevem gradu. Dobro, saj dan nekako mine od trenotka, ko smo si nadeli jarem, toda iz starih dobrih časov sem navajen, da se zjutraj, y/o-teni ko vistanem, nekoliko sprehodim. O, tedaj pade name vs;. moja nesreča, znova začutim, da hrumi vihar nad mojo i»!a-vo in znova začutim tišino pre*1, vihar iem, bliskanje, radost, nrr, delo zasramovanje . . . vse kakor so mi odvzeli ... in s strašno grozo doživljam svojo osamljenost in mislim, da sem najsiromašnejši, najbolj prekanjeni pes na tem trianon-skeni svetu ... V takih trenot-kili mahnem po cestah, ven, ven iz hiš, ven iz brlogov zlobnih ljudi, tja mod drevesa, ki se zde odd a leč, kakor bi bila s sladkorjem potresena pravljična sladkost, v bližini pa so pod belim in mrzlim dihom otrpli, črni in mrzli mrliči. Tam hodim med njimi.. . poznam vsak kotiček bolehnega gozda, ki jih je pozabil iz Jokajijevih romanov drevesa izsekavajoči mestni red . . . proti Štefanovi cesti ležeči del je tak kakor vzhodno-afriška pustina ... na tej shrani smrekov gozdič . . . kakor bi sem pribežala ta redka drevesa, da bi v družbi iskala zavetja -pred naglim naraščanjem listavcev in hiš . . . Zadaj angleški park s stebri in sadovnjaki s tratami . . . pol vrha hromega jagnjeda . . . štor topola in kos francoskega vrta . . . Drevored, kjer vozi deseti tramvaj, pelje prav proti njemu.
V vsem parku sije pozimi sonce samo tukaj . . . IV mi pa kaplja na čevlje, na ponošeno zimsko suknjo, na potlačeni klobuk, pogledam nase, obrabljenega in potlačenega in mislim: boleti me prične množica zdravili in gojenih grmov, šopkov in otrok. Bogarti gosjxxlje iz bližine dajo na bogatih vozovih prepeljati sem svoje bogate otročičke, sem dajo voditi večje in okoli majhnih, tihih gosposkih bitij stoje vzgojiteljice tako, kalkor okoli francoskega parka jagnjedi z vranjimi gnezdi na vrhu, s tem čudnimi vzgojiteljskimi klobuki.
—	Da, tu, kjer je vse skrbnost, bogastvo, zveza, podpora, varovanje, bramiba, tru sem spo znal, da je mogoče mene v m ji osamljenosti, propalosti in revščini — zavidati.
—	Navadno sem si tu kratil čas s tem, da sem opazujoč o-troke, mislil na očeta, ki vodi za oblazinjenimi vrati mili-jardne kupčije, kadi -^ttisoč-kronske smotke ... za ženo. ki mu iz Gerblanda naznanila, da bosta šla fflcupaj h kosilu, naj pride ponjo z avtom . . . kajti očeta in matere tukaj ni lahko videti, kjer vršita oskrbo staršev dojilja in sluga . . . čuvaj je pravi otroški vrtnar ... in otroci so re«sničme cveti i ct, lepo gojene in — premišljeno rečeno — nihče se ne bavi z njimi . . . Z njihovimi telesi? O, s tistimi
Davi sem videl pretresljiv •primer, ki je okrepil moje zaničevanje do ljudi in mi vrnil vero vase in me naučil verovati v rev&čini, potrtosti, osamljenosti in . . . neuitolžaljivost je okrepal v tolažbo.
—	Ste hodili že poleti v tisto smer? Ozračje je polno sijajnega drhtenja in krakanja vran in kričanja otrok. Poznam vse male bogatine, vem, kdaj dobi kateri zob, kdaj je imel težave ts svojim trebuščkom, kako se lazviia in koliko joče pomoči, kdaj prične govoriti in kdaj stori prvi korak; samotna opazovanja samotnega človeka, ki ure dolgo poseda tam na klopci in blodi med gredami in otroškimi vozički.
—	Tam je zelo srčkan nagla vec. Napihnjen in rdeč mu i< obraz. Sedaj ima krasno čepico iz kožuhovine in kolesa vozička <e belo bleste. Toda njegova dojilja je molčeča, ^tara ženŠčina, ki mrmra je rine nred sabo voziček, kakor da ne bi ležal v njem m> bodočnosti, marveč kazen minulosti in križ sedan ir»<ti.
—	Mali je jeseni pričel govoriti, ozrl se /e v zrak, spremljal
s pogledom letečo vrano in od-perl irs-teea: "Kv?rkva.M Te-(Nadaljevanje na 4. strani.)
potem pa so se znaki nenadno spremenili. Iz njih je bilo razbrati besedo: 4'Premog* \ To je dalo obema možema majhno sled.
Bilo je jasno, da prihaja trkanje iz shrambe za premog. Možje iz strojnice so delali celih 12 ur, da so z lopatami preložili 60 ton premoga. Ko so to opravili, so odkrili nekaj grozotnega. Iz zadnjega kupa premoga je molela roka ki je držala meti palcem in kazalcem kovanec. Kmalu nato so od-kopali moža.
Ta mož, ki je bil visok skoraj 2 metra in je tehtal skoraj dva stota, je bil nezavesten. To ni bilo nič čudnega, saj je bila *nad njim gora premoga in ta gora se je premikala z vsakim fcibom ladje ter ga stiskala proti varnostni verigi. Bilo je jasno, da je šlo za zastonjknr-skega potnika, ki se je bil preti odhodom ladje vtihotapil v ta prostor in je tu učakal grozno kazen.
Mornarji so na zastonjkarske potnike navadno besni, ker n:?-nijo, da prinašajo ladji nesrečo Toda v 'tem primeru jo bilo drugače. Mož je zbujal simpatičen vtis. Prenesli so ga v ladijsko bolnišnico, kjer je zdravniška preiskava ugotovi-
	L. Ganghof er :	
1iM	Grad Hubertus	
	:: Roman ::	
109
Bila sti. dva jelenja kotnika, izredno temu" barve Groff Egge ju je že leta nosil pri sebi v denarnici da bi ju imel vedno pri roki, če !» se kdaj v njegovem lovskem srcu prebudi1 > lirpenenje, da bi si hotel ta lepa zoba pogledati. Vili.ji; je darilo bolj osupnilo ko veselo presenetilo. Ti koščici sta imeli zanj kaj dvomij»-|troiio. in vrh vo vrednost. Toda vedel je, da ceni oče ta par kotnikov bolj ko dva najlepša dragulja.
"Toda papa!" je dejal pol v zadregi, pol g: njen. "Tega res ne morem vzeti, saj vem, kak« težko bi se ločil od teh dveh kotnikov."
"Da. fant, najboljša sta, ki ju morem Ali vzemi ju. Tebi ju dam rad. Ker te imam rad!" Z obema rokama je prijel Vili j a za Iv-in mu rahlo majal glavo sem in tja. "Poza-:>i na prenaglo besedo od prej. toda meni na ljubo mi stvari ncmiieiijaj več. Opravil -eni -tem in hočem >voj mir. Delaj mi ti ve-elje, in vse se bo -pet izravnalo." Poljubil je -ilia n.i obe lici, i;ru med smehom pokimal in -topil v i kočo.
Malo zmeden zaradi nežnosti, ki je pri očetu i ni bil vaj«je zrl Vili za ujmi in -hranil kol-
-ela iz oč" Ko je bil pomeril na "kapitalnega kozla", iiit« je odpovedala patrona. in drugi .-trel za pobeglim gam zoni je bil "prekratek", da je koze! samo ob<treljcn ušel. Vili je skušal očeta potolažiti. Skoro bi -e mu po-rečijo. Te-• :aj -e je \ rnil z Robertom z lova tudi Seli i p-per, ki je ;»il vložil v pu-ko tisto prekleto pa
v sen a -e povedni, <1;
i je njegov
-ireh'e pogodil dva h »pa jelena, deseteraka in -"-teraka Zd.ij je -pet izbruhnilo, in na sklonjeno glavo ubogega pn-kono-ea se je usu'a t«»•♦;i p.-m k. Sehip|K?r ni čakal, kdaj se bo izlili
la, da ima zlomljenih osem <e- jk;| rnKmi y tolovni5ki	Poskušal pa tu- !.,.,,..„
i>er in da so mu dihala n.ipol-l ....	... - .	... .. . ...
. i u ni vee irovoriti z očetom o ti-ti zadevi . njena s premogovnim prahom. „	,	„ a
j Na tihem te snoval vsakovrstne načrte. Ko )<•
USODNO POTOVANJE ŽENINA K NEVESTE
Nemški parnik "Ils-nstein" je bil iz Hamburga že 36 ur na poti v New York, ko je njegov glavni inženir začul nenadno trkanje. Trkanje se je ponavljalo v takšnih presledkih, da se je skladalo z Morsejevimi znaki, ki kličejo na pomoč.
Takoj je obvestil kapitana in oba sta začela stvar raziskovati. Katpitan je s svojim žepnim nožem na kraju, kjer je bilo "Kje si?" V odgovor se je o-glasil še enkrat klic na pomoč.
Uspelo je, da so ga začasno obudili, iz nezavesti. V tem kratkem času je izpovedal, da se imenuje Berger in da je doma s Češkega. Hotel je k svoji zaročenki, ki živi v Amerild. Ker ni imel denarja za vožnjo, se je neopazen o vtihotapil na hamiburško ladjo. Preden ?e umrl, je dal kapitanu štiri <li-ke svoje zaročenke, ki jih j" hranil v zašiti vrečici na prsih.
"Povejte ji, da sem poskušal priti k nji," je prosi1 kapitana s svojimi zadnjimi be-sedami.
Kmalu potem so mu na odprtem morju priredili mornariški pogreb. Vsa posadka mu je izkazala zadnjo čast, čeprav je bil potnik zastonj k ar. Ko je parnik prispel v New York, je kapitan poroča' o stvari a-meriškim listom, da bi pomagali iaded'ti pokojnikovo zaročenko. Berger namreč ni u-tegnil več povedati njenega imena in naslova. Ker se doslej ni oglasila, je videti, da ga še vedno čaka in ničesar no sluti o ten*., kar se mu je primerilo.
m
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je ; azvldno do udnj Imate plačano uaročntno. Prva Bfpviika pometi i mesee, druga dan in tretja pa leto. Pa nam prihrani.«; nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravoT-asnc poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo »n plavajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pn kateremu izmed zastopikov, kojili Imena 80 tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj našib rojakov naseljenih.
pa hotel pridobiti zanje tudi brata, ga je T.< mrzlo zavrnil. "Ne boni >e mešal v to ropot-jo" je dejal Kober t, "in ti svetujem, da ravnaš tudi ti tako. Pusti norca, naj hodi svoja p > ta in bodi vc-cl, da si sani pri očetu pridni u-;rok!"' Vili je razdražen odgovoril in brata >"» - e zaradi tega -porekla.
Zdaj je bila vse Vilijcvo upanje >anio -e Kiri. Kar ni uspelo njemu samemu, -e mora po-reči-;» sestri. Vili je videl, da oče tudi pri najbolj slabi volj; spregovori prijaznejšo besedo, čim nanese bc-eda na "drobno košutico".
T11 orla .;i je bil tako hitro odpustil, da jo jo Moser. ki je bil prinesel Kitino pi-mo in povedal pravljico o ustreljeni vrani, dobil le maio }»t) no>u. Zato ni \'ili zgrešil nobenega dneva, la ne bi orVtu kar najlH»lj živo govoril na srce. kako h rej »eni Kiti po njeni.
"Da, fiiiit," je navadno oilgovarjai grof Kg-ge, "samo še ta pogon in jutri prvi obhod. Po tem gremo!"
Prvega septembra se je vrnil grof r\gge proti poldnevu v kočo tak, da 11111 je jeza kar >r-
1». tem ve'- pograbil puško in -tekel stran, da siti. j poi-ka! ob>tri*ljeuega kozhi.
44Seveda, zdaj zna teči!" ji- zsivpil za njim -M«»f Hgge. "Toda če ie- pride s kozlom, naj ga vzame hudič, ki že dovolj dolgo čaka nanj. Rad !»■ le vede . čem u ga plačn jem .' M o je zanesljivo I ndi mi odjeda i/. -lužbe. in on -sini je lovec. I« -e Rog u-inili! Se patrone ne zna vložiti! Poraben .i.* samo. če je treba prikriti kakšno -vinjarijc. Tak mrhač! 1'ljnnil bil''
l)o.'im j - grof Kgge tako duhovičil in zraven razbijal po mizi. -e je liil Robert umaknil v podstr«'-je, da i»i -e na-pal. kolikor je zamudil lo\:». Vili je medtem modro tolažil oče-Toda 1-t. je imel grof Kgge že dovolj Schip-perja. je prišel na vr-to Robert. *'Po«lere mi -e-te raka 1 Ncza-lišano! Kakor bi mu de-etc-rsik ne bi» dovolj. Seveda, tako brez mene. ko ;»ri iri. 'c obžrten tudi pri lovu. A preden mi po-vinja moj revir, mu boni že zavrl!'
Njegov v la - -e je čiil na pod-1 res je. ali Ro-j'-erta to ^ njei»oveui dremeti ni prav nič motilo.
Z,i Iem poglavjem -e je grofova jeza obrnila -pet druiMin. In za<"cl je tožiti o svoji smoli zadnjih dni. Kar^mbje\ercn bi utegnil postati! Tako h kakor bi bila niojsi puška prekleta. «'kar—T* Kar naj bi -ledilo. je pogoltnil.
"Prav "maš. p;>pa." je -«*gcl vmes \'ili. ki -1» mu te be-ede napel jale vodo na mlin. **Stra--110 — ? 11 o I *» ima -. zares! S -i ln tega ne bo< spre-menil N.ijbolj bo pomagalo, nko z.i nekaj dni izprežeš.0\il je očetu roko okoli vratu. — "Najbolje bo. da vzameva takoj pot pod noge. !"i -e ogneš -voji smoli in na-o drobno košutico bo- razve-elil. Ti bomo že preganjali dolgčn-.run doli. V">;»k opoldan bomo streljali v golob-le tarče i-i urili košntii-o v merjenju na letefe-• a jelena Stavim, da mu jo bo dahi za lopati--')! Ni zjiman tvoja hči!"
DALJE Pil!DE
VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN rRATIKE; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE
CALIFORNIA:
Sau Francisco. Jacob Laashln
''O LOR AIX):
Pueblo, Peter Cullje. A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bavuk
INDIANA : Indianapolis. Pr. Zupančič.
ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlcb Cicero. J. Fabian (Chicago, Cl< «ro
In Illinois) Jollet, Mary Bambich La Satle, J. SpeUch Mascoatab. Frank Augnstln North Chicago, Joe Zelene
MARYLAND:
Kitrmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN:
Detroit. L. Ptankar
MINNESOTA:
Chlsholm, Frank Gonle Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gooie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povge Vlrgina, Frank Brvatlcb
MONTANA: Roundup, M. M. Pantan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW YORK: Gowanda, Kari little Valla,
OHIO:
Barberton. Frank Troha
Cleveland. Anton Bohek, Cbas. Karl-linger. Jacob Hnsnih John Slannlk Glrard, Anton Narode Loral*«. Louis Balant, John Youngstown, Anton Kikelj OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughtcn, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove«
Coverdale in okolica, Airs. Ivana Rupnik
Export, Louis Supanili Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank BaUod) Midway, John Ž ust Pittsburgh in okolica, J. Pogačar in Philip Progar
Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Joraa WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Pr. Stsfc
Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING:
Rock Springs, Louis DiamondvUle, Joe RoUch
te, katere Je preJeL
DTBATA "GLAS NABODA"

SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA -
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
New York, N. Y. 216 West 18th Street


"VLiz vmvvi**
New York, Saturday, March 6, 1937
1	TEE LARGE8T BLVVENE DAILY 7N T7JB3.
TAKO CAMAB1
ROMAN IZ 2IVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
3CUDE
DO
TUDI BRIVCI SO BILI PRIZADETI
"Ne! Nikdo drugi. Nič drugega, kot da brez lju bežni ne morem z nikomur poročiti."
Tedaj pa jo prime iu pri vi je k -sebi, ker ni več zmožen, da bi se kaj mislil.
"Ljuljecsni te bom naučil!'' sikne skozi zobe.
V obit] m se ntu sku^a izviti. toda k<*t klešče jo trd n o drže njegove roke in z daveč i ni gnjiisom čuti kako sc dotikajo njegove debele ustnice njenih lic in i:Čejo njena usta.
Ne, njenih ust, ki jih še nikdo ni poljubil, se ta človek ni smel dotakniti iu jih onečastiti. Vse njene sile se dvignejo in upro proti njemu in v razžaljeni časti ga vdari v obraz, da se n brani drznega napada.
Težko diliaje stoji Helga.
Uboga Helga, ali nisi premislila, kaj si storila, ko si tega moža, ki je držal v svojih rokah celo tvojo uisodo, do smrti razžalila? Bridko boš občutila njegovo moč, ako se mu no podaš.
4'Vaš odgovor je bil jasen, haronesa Langenau!" sikne Bonitz skozi zobe.
"Sami ste tega krivi. Na tak jezik nisem navajena."
"Obljube, katero mi je dala vaša gospa mati, tedaj nočete izpolniti t"
"O tem mi ni niče-sar povedala — in tako ne morem dovoliti, da bi kdo kar tako razpolagal z menoj. Jaz nisem blago, ki je naprodaj. Za to me je treba vprašati."
"Baronica je bila polna skrbi za vas in za vašo bodočnost, ker ni bilo več denarja. Od česa pa boste živeli?*'
"Dehda boin!"
Bonitz se za niči ji vo zasmeje.
4'Delala — to je lahko reči — toda kaj? Kaj pa znat«
Ali ni slišala rav teljev! Delati, to Nekaj bo že kje našla. Govorili so ji, kot bi bilo delo kaj ]H>*obnega. In vendar vsi. ljudje delajo!
"Mnogo stvari sem se učila."
"Delavski trg je jxiln ponudb dobrih in iskuKertili moči. Samo pričnite iskati službe. In od česa boste živeli? S čini boste p lačevali svoje stanovanje, oblekli?"
"Moji p rijatelji mi bodo spočetka pomagali."
11 To pravi zelo j;«sno in določno, toda v ni <► tem popolnoma prepričana, četudi se je z vso silo okle-vala misli, da je (vlorijini in Mirini starimi ne bodo pustili na cedilu.
"Samo počakajte. Prijatelji v stiski —--Ali v resnici
hočete najprej iti skozi vsa razočaranja? Škoda za vas. In vam dobro želim, haronesa Langenan. Kot zapuščina vaše cen jeno gosj»e matere ste mi — v gotovih ozirih se čutim, da sem odirovoren za vas. Vsako željo bi vam izpolnil.''
"Samo ene ne: da od mene ne bi ničesar zahtevali," fi misli TTelga.
Kako si je prizadeval, kako je zavijal v tihem upanju, da se ho v svojem strahu vendarle zatekla k njemu.
"Trdno upam, gospica haronesa, da boste izpolnili obljubo svoje gospe matere, drugače--"
Bonitz obmolkne. Pogleda jo. da se Helga zgane.
"Drugače —ga vpraša in iz njenih bese« 1 i zveni iz-zi vanje.
"I)i*ugače bom primeram dovoliti, da ]>ridejo na<l vas 7»osle<lieet ki morajo priti zaradi vašega odgovora in ki vam niso neznane. Dolgovi morajo biti poplačani, stanovanje naprej. Ako ni denarja, sem primoran tožiti. Pot« n* se bom moral držati pohištva in druge vaše lastnine."
Helga se strese. Staro pohištvo, ki ga je imela tako rada. med katerim so živeli njeni stariši, na katero jo je vezalo toliko spominov — vsak kos ji je govoril — naj bi izgubila? Ce pa si s tem pridobi prostost? Bile so samo mri ve stvari — .sama pa je bila živo bitje.
Pa vendar jo neizmerno muči in Bonitz ima nad tem veselje, da jo muči, da vjame tega nenavadnega metuljčka, dokler ne bo do smrti izmučen frfotal v njegovi mreži.
Kno minuto pa je Helga vendar slaba, kajti kot nepre-ntopna stena ji stoji bodočnost pred očmi. Ali. ne bi bilo l>oljše ravnati &e po Glorinem nasvetu, poročiti moža in ]*>-tein delati, kar se ji 1k> poljubilo? Saj sc je mogla pozneje J oči t i od njega.
Toda ne; to ni bilo pošteno. V najvišjem smislu je bilo nemoralno in se je upiralo njenim čustvom. Pted vsem pa jo bila zoprnost proti temu človeku, ki jo je hotel imeti. Rajše v smrt 'kot v njegov objem!
In zato odločno pravi:
"Obljube, ki vam jo je dala moja mati, ne morem izpolniti. In skušala bom dolgov,) poplačati." Bonitz se zaničljrvo zasmeje.
"S čim pa, gospica haronesa? Ali ste zblazneli?"
. "Imam pohištvo, staro, dragoceno družinsko srebrnino, nakit. In če to ne bo zadostovalo, bom vam vsak mesec odplačevala, kaktorliitro bom kaj zaslužila."
"Zelo otročji ste, gospica baronesa. Saj ne veste, kaj govorite."
Po njenem odločnem, bledem obrazu Bonitz sklepa, da bo nazadnje ta lopi metulj, o katerem je mislil, da ga je že vjel.
Na »arnlliih. ki so debel« tiskani, trsf v domovino izleti »od vadsti i izkušenega spremljevalca.
i) uiari-ii Kremen
v Kremen
K». m aren: 4/iictMi Mar.v Washington
v CherlM<urg v l lav re
Skoro vsi stavkarji. ki so 4."» d.ii ''^edeli' v avtni tovarni v Klintu, so si pustili rasti brade Med štrajkom >o imeli brivei preeej prostega ča-aa, t<»!iko več dela pa, ko je bil -klr njen mir.
I
' marea : lie dr F
aiiee v Havre
krakajoca cvetlica
A'aJaljeranj*- s 3. atrn-ni.
ra ženska se je nasmehnila, "iivno teh be>ed šele sinoči rwl svojih prija-jZna že govoriti ? — sem vprašal. > je v<mdar navadna stvar in vsrkdo dela. — 1 " 1,111 .i'' bila prva beseda!
— je rekla starikava \zgojit»'-Ijica. — Tiha mora biti hiša! — sem hotel nadaljevati, toda: — Zbogom. — je rekla odgojitelji ca in odpeljala voziček.
T'-"" otroka sem videl davi .. . To veste, kajne, toda kn-svoji notranjosti'ko bi veleli, da so vrane od tedaj odšle. Ne vem, kaj se je zgodilo / njimi. Mogoče da s.» jim razbili gnezdo, mogoče • so se umaknile pnni mrzlo zi mo v kak toplejši kraj. moiroče blodijo po polju, saj sneg še i,i zapadel, ne vem . .
—	Da, danes sem spet videl malčka . . . Veselo je ležal v vozičku, glavo je obračnl sem in tja in z neizmerno radostjo — krakal. Pogledal je v nebi in dejal: Kva-kva! — Zagledal je drevo in ga je pozdravil: Kva kva! — Ko som se mu nasmehnil, se mu je oko hudomušno smehljalo in dejal je: Kva-kve! — Nato je pogledal staro vzgojiteljico in kot bi ji liot"l po vedati. da se mu je mož na smehnil, je zašepetal kakoi skrivnost: Kva-kva!
—	Stara "Krinija. ki je t>«'1.|p1.i voziček, je imela najbolj re-en obraz na svetu, moje src jjm je stisnil neprijeten težak . b-čiltek.
—	Videl sem d nižino . . Oče in mati sta še mlada, ljubezenski zakon, ki se je ko:v"-l v nepremagljivi zoprnost'. Mla dost je vse in tisti čas. ko pametnejši fantje in dekleta izb, rajo in iščejo, sta onadva neprestano jedla sladek, s čol:o lad o potresen mlečni riž, -eda.? se pa mučita z bolnim želode m; ob vsakdanji hrani . . . Mož ni nikoli doma in žena tudi ne. . . Drug drugega varata in div.g pred drugim se sramuj -*n. O-trok pa rase. dorašča ob tki-t i dojilji, ki v svoji neplodni samoti sovraži žensko, ki o nje i sanjari toliko mož. sovraži mo ža. ki pripada tistemu sp»>. kateri je preziral njene čare in t o vraži otroka, ki sprejema je poljube . . . Tn mala ne<lolž-nost ratee, dorašča, papa mu kupuje imenitne igrače. ma:^n um preskrbuje fino perilo, m«■<•
odletel.	tem ko tri čet rt i svoje materin-
Prav dobro vem, kar govorim in delam, gospod stavbenik.1 ske ljubezni preživi v pogeV.jb Samo mi je žal, da je moja mati delala tako preaiagieno in brez	ll000nrn
moje vednosti in mi je s tem naprtila dolg, katerega nikakor, n« morem plačati. Toda, gospod stavbenik, zahvaliti se vam še moram, da ste moji materi pomagali, četudi se je to • zgodilo pod napačnim pričaSkovanjem."
Helga je vodela, da je Bonitz dajal materi svojo pomoč! namo iz «efcičnih namenov.
Ali je bil njeg v resnici tako zopern! On, za katerim fo glodale drage ženske in ki bi, če bi hotel, mogel imeti na vsa-4\om orstn deset žensk.
Toda samo na to lepo, plavolaso dekle iz odlične družine je vr^el svoje želje in ker ho ta želja, o kateri je že mislil, da jim je iaspobijena, ostala neizpolnjena, ga pograbi besna j«*za, da pozabi vvak olbzir in vse, kar je bilo v njem človeškega ter se ga polasti podlost Poln maščevakie jeze tedaj pravi:
(Dalje prihodnjič.},
svoji nezavesti kakor jaz, ki vem, vidim in cenim, da sen; zdrsnil navzdol, da se mi je raz-eebral sloves. potem obleka. »• -
slišati klice ua pomoč, potrkal trgovinah za otroško obl.-ko, <lj,.i >rc<" i" razcedralo se i I,., v presledkih, ki so ustrezali vzgojiteljica ga umiva, snaži, še poštenje . . . ■Morsejevim znakom z vsebino: drži v naročju, kakor kak ko-1 T.lku ■ fr|,vorU ,,,-ijatel! in daj sem se nasmehnil, tudi sta- risten hišni pralmct . . . to,!a'n.nWil ^ ol)a ,va so vpi_
mana : Normandie v Havre iS. marca :
Kuropa v Bremen Berengaria v Cherbourg
lil. marca:
lCi \ v Genoa il. mara : M a n halt a n v Havre •Jnifii Mar/ v L'hcrbuurg -7. luiirca :
Saturuia v Trst 1'aris v Havre
govori z njim nihče ne
— Mislite si tiho stanovanj -
janila. Toda plačal je on.
ko
se večer pogreza v črno iu«\
biti na zig zag ir■ bo\-mašinah.
iJl ALITV PANAMA II A T CO., I ne., J7 West 4t h St.. New York < 'i t v.	(»In 5
Vzgojiteljica leno sanjaje b i - DELO DOBE — ljuliezenski roman ali krpa - vi- j izkušene ŠIVA L K K moški;'. ; lene nogavice blagor«Kine.ra.j.iamnikov. lzvežhane morajo! gosjioda, s hrepenenjem in z zoprnostjo; milostiva se drsa. pleše jili igra Ziiikoriolomkt>; mi-lostivi :ros|>od kvarta, toda jr« v prijateljski družini, inarvir v glasovi tem klubu, mogoče gleda v zabavišču krčevito zvijanje berlinske zamork«*. n.je-| ne iz ljubezni severoameriŠkega moža in mulatke. ter ]M»slušjri melanholično hr«>penj«* jazz-banda.
— A* otroški sobi pa leži de- .
«^ek in k«dne n<*zav«»iliio
FARMA
NA PRODAJ
1 < »O jjkrov i"i »i*- zemlje. IOO a-i:rov za «»bdelali. <><» akr<»\-yda. N«»va liiša in druga p<> .-lopja vse v dobrem
j>«*o-1 ~'o['.i** * -r \ >iimiii iii >tan |U. u vo j • !«'pa prilika, kogar ve-eli kme-iiaj-'i:ia. Prothim po izki «*eiii. —
kh-tstvo nedolžnosti v strahotni zapuščenosti in
večji revščini: Kva-kva:	j Vzrok prodaje j»'. k«*r >eni sam
dja - ka*«»r:i*i za delati. Kogar ve-«»li. naj pi-1
— Sin ravnatelj;
nihče ik» govori, s katerim s«-nihče ne bavi. ki se je kot pr* o^ človeško besed»> naue»l vr.inj" ga kmkanja — ali ni ta bolj ]»omilovanja vied«n pari a v
" na na -lov :
Tn\V KKIiZlt'll Bn\ 4"J IIAR1MKTTA. MICNKiAN
2 IZLET A V SLOVENIJO
• prek«« <*li«TlMiur^a •
BERENGARIA 19. JUNIJA
Poli \'< II»STVi )M Mr. 1$. M. I'KKICHA. gl. tajnika
SRBSKEGA NARODNEGA SAVEZA
A( )UITAM\ 30. JUNIJA
|•« >1 » OSKI.N1M Vi »1 »STV« »M
Mr. JOllNA 1>. Iti TKOVH HA. glavnrsa prrilM-dnika
HRVATSKE ZAJEDNI CE in HRVATSKEGA RADISE
l'i»/.iV;iIm<> \ ^r <'!aii" in h»i lalie |»n Ztlru/.i'iiili »Irx-jixjih in Kaii;i . 11. «I;• naui |»ri»lruži j««. ' laui. iijtliovi* /.rue in iHfloletni oir«>.
ki sc Ih»1«» ihlHc/.ili l«*l» i/lt-tuv. Im.-|<> ]M>l<>\:ili jmi |M»>fl>u<i
/ ui/.ani •-••iii. Zajami'ile »i prostore zgodaj. VpraSajo« |»ri:
leo zakrajsek
lietirral Tr.n«! Ser\ if r :;«ri K. 72nil St.. N«»\\ \ork Citv
mm WHITE STAR
31. marca:
Aquilanla v Cherbourg
I.	aprila: Kremen v Bremen
3. aprila :
Conte «11 Savoia v tlenoa T. n pri In : Washington t Havre Lafayette v Havre «2uccni Mary v Celirbourg tO. aprila :
Kuropa v Bremen Rex v Uenoa
II.	aprila : Normandie v Havre
15. aprila:
Berengaria v Cherbourg Jč. aprila:
Vnlcania v Trat IT. nprlla :
Bremen v E:*emen JO aprila :
R'unn v (jenoa JI. aprila:
Manhattan v Havre glinen Mary v Cherbourg J4. aprila :
lie de Fran«-e v Havre Conte di Savoia v Genoa 27. aprila :
Enropa v Bremen
aprila: Xormandie v navre Aqnitania t Cherboirg
1. maja :
Saoimia v Tr«t 4. maja : 1'aris v Havre Berengaria v Cherbourg Breiucn v Bremen Washington v Havre 5 maja:
Queen Mary v Cherbourg H umja :
ltex v Honoa YZ. maja :
Aiplitaiiia v CherlH»urg I. maja :
Cham plain v Havre Eurnpn v Bremen 1 Ti. maja :
Conte ril Savoia v Genoa 1'J. mnja :
Nurmanrlte v Havre Manhattan v Havre JO. maja:
Berengaria v Cherbourg L'l maja:
Bremen v Bremen
maja : Kotna v (ieooa .7». maja :
Lafayette v Havre J«l. maja :
Qu«*«»i» Mary v Cherbourg j JS. maja :
1'aris v Havre : Jj. maja:
I{ex v v«enoa	L
t i
visite nam ca cece voanlh U itov. renervatijo kabin ln pojasnila ta potovanj«.
8LOVENIC PUBLISHING COMPANY i Travel Bureau) 21« W. 18tb 84. New Terk
'^Q«iO»»ooo»<coooo<oDooooa
ZNAMENITI ROMAM KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati ' Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti ^ »Vlayem v "Padišahovi senci** pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIV 11N DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 !
I/ liAt.wADA X STAMBUL	Izdajalce; Na lovu; S|h-i n« divjem zapariu;
4 hnjlge. h slikami. 627 »Irani	K< m iiI milijoi.i; pedia
\ aeblna :	Cena --------------------3.5(»
Smrt Mohamed Kipih«; Karhvana smrti;
Na lieiru v Goropa; Uiužha Ru Nacr y	ll%IK\.N%
^	Cena ......................1.S«
4 knjige. » niiUami, 576 »Irani
KKIŽKM PO JCTROVKM
4 knjige. 598 strani, s slikami	„ ' ,, ,,	. . ..
V »e hi na •	K«»vh<* Slm»*n: /amku z zaprekami: \ go.-»u-
,	., ., .	. .... . .	lijaku; Mobau>e<lauakl svetnln
Jezero smrti; M«»J roman oh Nilu: Knk<< »oni	J	~	. rg
v Mekko romal; Pri ftamnrlh; Med J^zldi	VraM .......................
Cena __________________l.M
WINfTOV
I'O DIVJfcM XrRDISTANU	knJij: . Hlikami. 1753 atr.nl
4 knjige. 594 strani, s alikaml	,,
"	Vsebina.
Vsebina:	Prvikrat ua dlvji-m zapadn; Za življenje;
Amadlja* Ke^ iz je^e; Krona sveta; Med	Nfto-*l. lepa liidijanka ; Proklestvo zlata;
dvema ognjema	Cena ........-.......Zh .Jt.t,.UtiVH .\jP<i K«iuan«l ln Apa«; Na
nevarnih |>otih: Winnetovnv roman: Sana
I'O DKZKll SKU'ETAKJEV	fcar: Pri Komaiičih; Wlnnetova smrt; Win-
4 knjige, s slikami. 577 strani	netova oporoka
Vsebina :	Ce«» .....................* M
Brata Aladžija; Ko^a v m»teskl; Mlridlt;
*>b Vardarju Cena ______________....1.51	ž U T I
SATAN IN I^KAKIOT	* ^^ 8 nUUaml' 597 "tr»o1
12 knjlR. s slikami. 1704 strani	Vsebina:
Vsebina-	^ 1 medved »m: Jama dragnijev; Kon-
Izseljen«!; Yuma fietar; Na «|edn: Nevar	€n0 RIh' 10 ui'*,,VH ^»tolnia pot
nontl nasproti; Alraaden; V treh delih rveta ;	Cena ......................-1-5I
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West I8th Street	New York, N. Y.
1. junija :
Kuropa \ Bremi'ii J. junija :
Norniandi«* v Havre Aipiitauia v 4'hertHttrg Washington v Havre junija :
Vnicania v Tr-t '■>. junija :
liin^-ii Marv v <*hvrb«»urg ln junija :
Krciuen v Kremen l'J. junija :
Champiaiii v Havre Conte di Savoia v Ceuou Iti. junija :
Miiubattuii v Havre Aquitania v Cberbuurg Normandie v Havre .s. junija :
Kuropa v Kremen V.t. junija :
I le de Franec v Havre Kereugaria v Cliertxmrg Saturuia v Tr.st Si. junija :
gueen Mary v Cherbourg '-'I!, junija:
Ke\ v (jenoa J!». junija :
Kremen v Bremen I>afayette v Iiavrc .M. junija :
Normandie v Havre Aapdtauiu v Cherl»ourg Washington v Havre
julija :
t'onte di Savoia v (Jelioa Kereugaria v Ch«'rl»ourg Chainplaiu v Havre •J. julija:
Kuropa v Kremen julija :
(juiM-n Mar)' v Cherbourg lie <le K ranee v Havre 10. julija •
Vulcania v Trst '4. julija:
Normandie v Havre A(|Uitania v Cherbourg Manhattan v Havre •7. Hex v <Jenoa
Bremen v Bremen -1. julija:
Berengaria v Cherbourg
julija : Kuropa v Bremen a. julija :
Saturuia v Tr*t t'hamplain v Havre JS. julija : I Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
: -".julija :
He de France v Havre :i. julija:
Conte dl Savoia v i Jenoa
ROJAKI, ki nameravajo to poletje potovati t domovino, naj si TAKOJ zajamrijo prastare. Na ae-katerih pamikih so 2e vsi prostori razprodani. Torej kdor hmie pa> tovati, naj nam takoj sporo*i.
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NAHODA-