Pomurski MURSKA SOBOTA, 31. JAN. 1963 Leto XV. — Štev. 4 Cena 20 din POMURSKI VESTNIK IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMUBSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA CA-SOPISNO-ZALCŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — UREJA GA | UREDNIŠKI ODBOR. DIREKTOR, GLAVNI IN ODGOVORNI URED-NIK — JOŽE VILD. NASLOV UREDNIŠTVA MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON ST. 183 OBČINSKE KONFERENCE SZDL V POMURJU VSESTRANSKA PRIZADEVNOST SZDL Preteklo nedeljo, v ponedeljek in v torek so bile v treh pomurskih občinskih centrih letne konference občinskih odborov SZDL. Po vrsti: v Lendavi, Radgoni in v Ljutomeru so zbrani delegati ob obširnih analizah razpravljali: v Lendavi predvsem o problematiki dvojezičnega pouka v šolstvu in o kmetijstvu, o nadaljnjem razvoju kmetijske proizvodnje, o bodočih vlaganjih v to panogo gospodarstva pa so obširno razpravljali tudi na konferencah v Radgoni in Ljutomeru. Občinska konferenca Socialistične zveze za soboško občino bo v soboto. Pozitivna je za letošnje konference ugotovitev, da so bile živahne, dale so tudi kritične ocene nekaterim pojavom v gospodarskem življenju posameznih občin. Delegati so se v glavnem seznanili z obširnim poročilom konference že nekaj dni pred konferenco, kar se je na konferencah samih odražalo v tehtnih razpravah. V poročilu, tet ga je v imenu občinskega odlbona SZDL Lendava podalt pred delegata Franjo Bobovec, je ibilo med dlru-gim počeno, da bo potrebno letos nadaljevati z gradnjo tovarne metanola, posebno pozornost pa je posvetil v poročilu podjetjem kot so Mehaniko, Dežanikama Lendava in še nekaterim drugim, ki naj (bi z manjšimi ali večjimi rekonstrukcijami povečale svoj izvoz, ali pa se vključila med izvoznike. Krajevne organizacije SZDL lendavske občine so v preteklem obdobju zelo veliko razpravljale o dvojezičnem šolstvu, premalo pa o aktivnosti žena. Da je temu res, je pokazala tudi konferenca, na kateri je (bilo medi sedemdesetimi delegati le sedem žena. V lanskem letu je delovalo na območju lendavske občine 8 televizijskih klubov, ki so bili vsi dobri, razen lendavskega. Uveljavil se je tudi potujoči kino, kaže pa se potre- ba po drugih filmih. Poleg splošne gospodarske ocene je omenjalo poročilo še potrebo po servisnih delavnicah, dalo oceno zborom volivcev in -nakazalo potrelbo, da se z novimi občinskimi statuti določi položaj, krajevnih skupnosti. Organizacija SZDL v lendavski občini je v preteklem letu zabeležila lep uspeh, predvsem. pri povečanju števila članstva. Tako se je povečalo število članov SZDL v Kapci za 100 odst. Uspeh je pripisati predvsem organiziranemu in vsestranskemu delu dosedanjega vodstva občinskega od- M ARIBOR Pretekli petek je bila v Mariboru seja komisije za idejnopolitično delo pri OK ZKS. Seji so prisostvovali vsi predsednika in sekrebarji občinskih komisij za idejno-politično delo. Razpravljali so o programih komisij v letu 1963 in o metodah dela. Sklenili so, naj bi bila podobna posvetovanja večkrat, Saj hi tako med dinugim programe izpopolnjevali in izme njalii izkušnje. bora Socialistične zveze kot tudi posameznim krajevnim odborom SZDL. V razpravi so delegati obravnavali nove naloge Socialistične zveze s sprejetjem ustave. Ugotovili so, da je med madžarsko narodnostno manjšino za ustavo veliko zanimanje. Več delegatov je omenjalo potrebo po skorajšnjih me-lioracijskih delih v Dobrovniku in drugod). Menili so, da so (Prenos na 6. strani) KJE SO ODBORNIKI Na konferenci SZDL v Lendavi so med drugim ugotavljali, da so bile nekatere orJ ganizacije Socialistične zveze dobre, (Čentiba, Kobilje, Velika Polana, Hotiza, Turnišče, Dolga vas in Pince-marof). V teh krajih je bila Socialistična zveza samostojna pri ob-ravnavamju posameznih problemov in pri dajanju predlogov občinskim organom in občinskemu odboru SZDL, v veliki meri pa so znali v teH krajih na mnoga vprašanja odgovorivt sami, upoštevajoč pri tem aktivnost vseh volivcev v okviru Socialistične zveze. Mnogo slabše je v krajih Gaberje, Mostje, Radmožanci \in Dolina, kjer ni bilo čutiti nobene iniciative. Nedavne krajevne konference so nakazale vrsto problemov, o katerih volivci ne želijo samo razpravljati, marveč želijo, da jih odpravijo. Taki primeri so v Petišovcih, Kapci in Gente-rovcih, kjer ni bilo videti občinskih odbornikov na krajevnih konferencah SZDL. Zato so volivci svoje odbornike čisto upravičeno kritizirali, češ da ne seznanjajo volivcev o svojem delu v ljudskem odboru. Takemu odnosu odbornikov do volivcev so ustrezno slabi tudi zbori volivcev v o-menjenih krajih, kar se odraža predvsem v slabi udeležbi na zborih volivcev. Podoben primer slabo obiskanega zbora volivcev je Lendava, kjer po mnenju prebivalstva iz okoliških vasi niso sposobni pripraviti dobro obiskanega in plodnega zbora volivcev. Ali je tudi tukaj vzrok v premajhni aktivnosti odbornikov ljudskega odbora? Posvetovanje strokovnjakov o razvoju Radenec V TREH ETAPAH V SOBOTO IN NEDELJO JE V . RADENCIH ZASEDALA POSEBNA KOMISIJA, KI JE POD VODSTVOM VLADKA MAJHNA, REP. SEKRETARJA ZA URBANIZEM RAZPRAVLJALA O URBANISTIČNEM PROGRAMU RADENEC. POLEG ŠTEVILNIH ČLANOV KOMISIJE SO SE RAZGOVORA UDELEŽILI TUDI PREDSEDNIK SVETA ZA TURIZEM LRS NIKO BELOPAVLOVIČ, GENERALNI URBANISTIČNI INŠPEKTOR LRS INŽ. MILAN JERAN, SANITARNI INŠPEKTOR LRS DR. RAVNIKAR, PREDSTOJNIKI INŠTITUTA ZA URBANIZEM IN PREDSTAVNIKI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA MARIBOR, ObLO RADGONA IN ZDRAVILIŠČA RADENCI. Po daljši- razpravi o ekonomskih vprašanjih glede nadaljnjega razvoja Radenec je arh. Katarina Grasselli podala še obrazložitev nadaljnje urbanizacije kraja. O perspektivah Radenec smo v našem listu že večkrat poročali; tokrat podajamo v glavnih potezah bodoči urbanistični razvoj kraja. V prvi etapi izgradnje je predvidena ureditev cestišč in cestne povezave z Mursko Soboto, Radgono in Ljutomerom. Pri tem bi odpadel sedanji o-vdnek pri pošti. Razen tega je predvidena še cestna poveza- va med sedanjo Ljutomersko in Soboško cesto, nekako med sedanjim odcepom ceste proti Kapeli in Soboško cesto. Vzporedno hi uredili tudi parkir- ne prostore in sicer najprej za okrog 330 avtomobilov. V strogi zdraviliški coni je predvidena gradnja dveh večjih hotelov in še nekaterih drugih objektov. Rekreativna cona naj bi obsegala sedanji .prostor ob kopališču in wee-kend hišicah. Slednje naj bi kasneje preselili na primernejše mesto. Strogi stanovanjski del naj bi bil desno od ceste M. Sobota—Radgona. Tu bo tudi no- (Prenos na 6. strani) Predvsem: akcija za knjižnice V RADGONSKI OBČINI SE ŽE PRIPRAVLJAJO NA DOSTOJNO PROSLAVITEV PREŠERNOVEGA TEDNA. V tem tednu bodo priredili tudi Teden knjige, da bi si tako s širše zasnovano nabiralno akcijo pridobili nekaj dodatnih sredstev za povečanje knjižnega fonda, zlasti še v radgonski knjižnici in čitalnici, ki je že prevzela pristojnosti osrednje knjižnice za ves Občinski okoliš. V tej knjižnici, ki ima trenutno na zalogi okrog 4000 knjig, nabavljajo sproti vse novitete s slovenskega knjižnega trga, naj- bolj brane novitete pa tudi v več izvodih. V bodoče namerava ta knjižnica posojati knjige tudi svojim podeželskim vrstnicam. Poleg rednih bralcev se je s pridom poslužujejo tudi študentje, dijaki srednjih šol in osnovnošolski licenci.. Knjižnica bo v Prešernovem tednu priredila v prostoru Ljudske univerze tudi razstavo knjig, ločeno namembnosti: mladinske knjige, strokovne knjige, poljudnoznanstvene knjige in Prešernova dela. Prirediti nameravajo tudi nekaj predavanji, med drugim o zgodovini knjižničarstva in knjižnic, in literarni večer, na katerega bodo poleg domačinov povabili tudi dr. Bratka Krefta, Kajetana Koviča itd. Literarni večer bodo organizirali s pomočjo mariborske sekcije društva slovenskih književnikov. S. K. Hodoš: SZDL izredno aktivna Pddiružn&čndi odbor SZDL Hodoš je na šolskem območju brez dvoma med najaktivnej-šimi. Kar zadeva članstvo, so-tudi lepo uspeli, sad je 60—70 odst. vseh volivcev včlanjenih v SZDL. Kar se tiče mladine pa so dosegli zavidanja viden uspeh, saji so mladinci včlanjeni v SZDL 100-odlst. V zadnjem času so organizirali tudi dvoje predavanj o novi ustavi, katerih se je udeležilo lepo število občanov. Seminarja za člane vodstev SZDL pa so se člani udeležili kar 100-odist. Do pred nedavnim na Hodošu še ni bilo mladinskega aktiva. Ta je bil u~ stanovljen šele pred kratkim dn to na pobudo podružničnega odbora SZDL. BR Gimnazijci bodo študirali program ZK Jugoslavije Na pobudo ravnatelja prof. Janka Loške Ibodo dijaki viš-jih razredov gimnazije začeli v drugem semestru redno študirati program Zveze komun sitov Jugoslavije. Študirali bodlo individualno, v času študija pa bo nekaj skupnih razgovorov, na katerih bodo pojasnili nerazumljive stvari. Ob konou študija bo konzultacija tudi v obliki razgovora. Tako se bodlo gimnazijci pripravljali na sprejem v ZKJ. ZA UČINKOVITEJŠE ANGAŽIRANJE ČLANOV ZK Po osnovnih organizacijah Zveze komunistov v petrovsko-šalovskem okolišu so že izvedli letne konference. Največ razprav je bilo o potrebi po uičin kovitejšem angažiranju komunistov v SZDL in mladinski organizaciji, o študiju amteri-ala s II-I. in IV. plenuma in o tem, kako so komunisti upoštevali bogate smernice obeh plenumov pri svojem vsakodnevnem delu, o aktualnih vprašanjih v zdravstvu in šolstvu. Precej uporabnih predlogov je bilo izrečenih tudi o reorganizaciji šolskega -omrežja in določitvi dvojezičnih okolišev, kar je tudi razumljivo, saj je. zanimanje za dvojezični pouk zlasti v nekaterih krajih. O vlogi in metodah dela v Socialistični zvezi jie pred dnevi potekala razprava o Gornjih Petrovcih. Na posvetovanju, katerega se je udeležilo kar 35 odbornikov krajevnih odborov, podružnic in sekcij SZDL, so udeleženci dobili koristne napotke za bodoče delo v SZDL. VREMENSKA NAPOVED za čevs od 31. jan. do 10. febr. Manjše snežne padavine pričakujemo okrog 1. in okrog 7. februarja. V ostalem suho, jiasn-o iin mrzl-o vreme. Pogostokrat ho pihala burja. Od 10. februarja dalje močne snežne padavine. Dr. V. M. Udeleženci posvetovanja o urbanističnem razvoju Slatina Radenec — tokrat neojicielna razprava Občinska konferenca SZDL v Ljutomeru USPEHI MOGOČI LE Z MNOŽIČNOSTJO PREDVČERAJŠNJIM SO SE ZBRALI V SINDIKALNI DVORANI V LJUTOMERU NA OBČINSKI KONFERENCI SZDL TUDI DELEGATI LJUTOMERSKE OBČINE. KOT NA OSTA LIH KONFERENCAH, SO TUDI V LJUTOMERU PODROBNO IN S POSEBNIM POUDARKOM OBRAVNAVALI KMETIJSKO PROBLEMATIKO. Že nekaj let posvečajo v ljutomerski občini (kmetijski problematiki rposelbno pozornost. Letos brido investirali v kmetijske objekte 75 odst. vseh investicijskih sredstev. Glavne investicije so predvidene za gradnjo hlevov, pitališč betonov, nakup živine, obnove sadovnjakov!, vinsko klet, odkup zemlje, hamzijoije v kme-tljlstvu, in za gradnjo skladišč. V preteklem letu je bila do-siteena enotnost glede odkupa zemlje razmejitev med posameznimi gospodarskimi organizacijami in garancij za kredite. Za nadaljnji razvoj kmetijstva je bilo to zelo važno. Kmetijske gospodarske orga-niteacigie so se že v preteklem. letu močneje preusmerile na lastno proizvodnjo, zanemarile pa so pri tem kooperacijo z individualnimi kmetovalci. Tudi družbeno upravljanje V kmetijskih zadrugah kot delavk sko samoupravljanje v eko-homskaih enotah se je okrepilo. Nujno pa je, da dajo ekio-nomskim enotam večje pri-stfijnoisin, 1 je bilo rečeno med drugim v poročilu za občinske konference SZDL. Kot osnovna problem za hitrejši razvoj gospodarstva smatrajo v Ljutomeru tudi produktivnost dela. Ta je nizka predvsem v manjših podjetjih, kjer primanjkuje strokovno dovolj razgledanih ljudi, kibi se ukvarjali s to problematiko. Delo Socialistične zveze v ljutomerski občini je bilo lane zelo pestro in živahno. Čla-, ni Socialistične zveze so se močno zanimali za aktualno problematiko, kar so pokazale tudi javne tribune in razna posvetovanja, na katerih je vsakokrat sodelovalo veliko število volivcev. Močno aktivnost pa je bilo moč doseči le s tem, da so vključili v SZDL veilko število volivcev (Ljutomer 81, Globoka 72, Železne dveri 70 odst. volivcev). Je pa v občini še nekaj krajev, -kjer število članstva ni zadovoljivo (Berkvci (34, Stara cesta 30 odst volivcev). (Nadaljevanje na 6. strani) Sedmi kongres Ljudske mladine v Beogradu Mladinske delovne akcije IZREDNO POMEMBNE IN JIH BO POTREBNO VKLJUČEVATI TUDI V OBČINSKE DRUŽBENE NAČRTE — POD GESLOM »MLADOST, USTVARJALNOST, SOCIALIZEM« SE JE V SOBOTO KONČAL V BEOGRADU VII. KONGRES LMJ — NA KONGRESU JE GOVORIL TUDI TOVARIŠ TITO — POLEG DOMAČIH DELEGATOV IN GOSTOV JE KONGRESU PRISOSTVOVALO TUDI 40 DELEGACIJ IZ DRUGIH DEŽEL. V Beogradu je predzadnjo sredo začel z delom VII. kongres Ljudske mladine Jugoslavije 1190 delegatov, okrog 400 gostov iz vse Jugoslavije in 40 delegacij iz drugih dežel je prvi dan z navdušenjem pozdravilo generalnega sekretarja CK ZKJ tovariša Tita in nato poslušalo njegov pomemben govor. Tovariš Tito je govoril o ne-kaiterinL današnjih problemih! v gospodarskem, družbenem in še zlašti kulturnem življenju v naši deželi, o posameznih pojavih v mednarodnih odnosih, nakazal je vlogo in mesto naše mladine v družbenem dogajanju in zaželel Kongresu, da bi pripomogel k še aktivnejši udeležbi mladine v raizvoju socialistične Jugoslavije. Prisotnost tujih delegacij, med njimi delegacije Svetovne federacije demokratične mladine, delegacije CK Kom-somola in številnih delegacij iz azijsko-afriškilh dežel je s spremenila Kongres v mogočno manifestacijo mednarodne solidarnosti mladine v boju za enakopravnost, za miroljubno sožitje in mir, v boju proti izkoriščanju človeka po človeku in proti grožnjam sile in atomskega oboroževanja. (Referat predstavnika CK LMJ Tomislava Badovinca in tudi razprava navzočih delegatov iz vse Jugoslavije je dala močan poudarek strokovnemu in družbenemu usposabljanju) paše mladine, njenemu vključevanju v naš 'samo- upravni sistem, v neposredno proizvodnjo in odpravljanje vseh vzgojnih in drugih pojavov, ki negativno vplivajo na našo mladino. Tudi ideološko izobraževanje, ki je doslej premalo zavestno in načrtno organizirano, bo potrebno v prihodnje bolj okrepiti. Na Kongresu so sprejeli nekatere spremembe v dosedanjem Statutu jugoslovanske mladinske organizacije. Tako se je tudi Ljudska —mladina Jugoslavije preimenovala' v Zvezo mladine Jugoslavije, 'j' Nova naloga mladine Prav, letos je jugoslovanska mladina izpolnila nalogo, katero ji je na VI. Kongresu zaupal tovariš Tito — zgraditi avtomobilsko cesto Bratstvo in enotnost. Ker so dela pri izgradnji te ceste, ki povezuje naše štiri republike in poteka od Ljubljane do Dževdželije, v glavnem že zaključeni, je mladina na svojem Kongresu z navdušenjem sprejela no- vo nalogo, katero ji je zaupala Partija. Pospešiti gradnjo in dokončati Jadransko magistralo, ki poteka ob naši obali. Po vsej verjetnosti bodo tudi maše mladinske delovne brigade letos že sodelovale pri izgradnji tega za naše gospodarstvo izredno važnega komunikacijskega objekta. Se neurejen kataster Tudi na današnji) seji Ob-Hnskega..ljudskega odibora v Lendavi so odborniki najprej pdsiušjiliiporočilo o delu tokrat nega sodišča, v katerem je bi-lo mera drugim rečeno, da se število prestopkov zmanjšuje Zmanjševanje števila prestop, kov sb -utemeljili predvsem z večanjem zavesti. Kot so omenili, ima lendavsko okrajno sodišče še nekatere prehodile težave z uvajanjem dvojezičnega poslovanja. Obširna je bila tudi razprava okrog poročila o delu katastra, Kataster, v lendavski občim namreč še ini v celoti urejen, česar pa so precej krivi posamezni posestniki, ki ne naredijo pravočasno prenosov lastništva. Spričo tega pa prihaja do pogostih nevšečnosti pri obdavčevanju, Na ločenih sejah pa šo med drugim sklenili, da bodo odslej v lendavski občini samo štiri šote z dvojezičnim okolišem in sicer obe lendavski osnovni šoli ter šoli v Dobrovniku in Kobilju. V zvezi s prehodom na novi sistem v občinski u prav pa so danes tudi uzako nili samoupravni organ Občinskih uslužbencev, ki ima naziv Svet kolektiva, in uvedli tudi nagrajevanje po delu v upravi. KONFERENCA SZDL V RADGONI ENOTNA KMETIJSKA POLITIKA Poročilo občinskega odbora SZDL v Radgoni je obrav-navalo gospodarsko in ostalo problematiko in posebnim oizrom na nadaljnji razvoj kmetijstva in turizma ki pred-stavljata v radgonski občini najvažnejši gospodarski panogi. LENDAVA: tudi taki prevozni "rekviziti" se še najdejo V primerjavi z ostalimi občinami ima radgonska občina zelo velik odstotek obdelovalne zemlje v lasiti družbenih gospodarskih organizacij, kar nakazuje potrebo po. vsestranskem sodelovanju med kmetijskimi posestvi, kmetijsko za-drugo in KDZ v Žepovcih. Glede na tako stanje namera- vajo letos investirali v kmetijstvo 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. Glavna značilnost bodočega razvoja kmetijstva v radgonska občini je v tem, da obravnava kmetijsko proizvodnjo z enotnih stališč, ne glede na sektor lastništva. Iz tega izhaja tudi potreba po združe- vanju v kmetijstvu, kar bi o-mogočilo enotno investicijsko politiko. Poročilo navaja medi drugim tudi delavsko samoupravljanje v kmetijskih gospodarskih organizacijah. Na pobudo zadnje občinske konference SZDL uvajajo na radgonskem posestvu decentralizacijo tudi glede ustvarjenih sredstev, kar stimulativno vpliva na obratne delavske svetel Nekoliko slabše je v pogledu upravljanja pri kmetijski zadrugi, kjer upravni odbori posameznih poslovnih enot še niso dodobra zaživeli. Med glavimi investicijami se pojavlja poleg kmetijstva še Zdravilišče Radenci, kjer naj bi znašale skupne investicije v prihodnjem letu nekaj čez pol milijarde dinarjev. Vendar bo potrebno v okviru turizma pritegniti k Sodelovanju tudi vse gostinske obrate -je bilo rečeno med drugim v obširnem poročilu predsedi-nika občinskega odbora SZDL Milana Klemenčiča. Razprava Je bila vsebinsko zelo bogata, saj je sodelovalo od skupno 76 kar 26 delegatov. Delegati so obravnavali (Nadaljevanje na 6. Strani) Uspešno delo poravnalnih svetov Poravnalni sveti se zadnje čase vse bolj in bolj uveljavljajo. Vrsto sporov zaradi zemljišč, dediščin in drugega tako poravnajo že tu iin do tožb na sodiščih sploh ne pride Ponekod že sprijaznili s poravnalnimi sveti, drugod pa vseeno še v večini primerov bolj zaupajo sodiščem in rinejo z glavo skozi zid, ne pa, da bi se na poravnalnih svetih lepo pomenili in spor uredili na to-variški način. V petrovskori-šalovski občini se je delovanje poravnalnih svetov dosedaj že lepo razvilo. V Petrovcih so tako le v lanskem letu zgladili okrog 150- sporov. Glavni sporni elementi so bila zemljišča, dedi--ščine denarne terjatve in nesoglasja v družinah. Poravnave imajo vsako soboto, če; pa se v tednu nabere premalo sporov, ne skličejo poravnalnega sveta, pač pa počakajo do naslednje sobote. Vendar se to zgodi le poredkoma, saj je predvsem manjših »porov po naših vaseh žal še vedno na pretek. 'Podobne poravnalne svete kot v Pehrovcih imajo sedaj že tudi po nekaterih drugih vaseh v občini, tako v Križevcih, Ženavljah in Čepincih, Ti siveti sicer še ne dela jo s takim uspehom, vendar kljub temu že opravičujejo svoj obstoj. -jo- Sanacija sadnega drevja Ko govorimo o pospeševanju kmetijstva in povečavanju hektarskih donosov, ne moremo mimo dejstva, da Je važen činitelj za večje hektarske donose tudi dosledno in načrtno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Pustiti v nemar varstvo rastlin, to se nam lahko hudb maščuje. Z nekaj tisoč dinarjev lahko očuva-mo pridelke milijonske vrednosti. Zaradi nedoslednega uničevanja rastlinskih bolezni nam letno propade dvajset in tudi več odstotkov ' pridelkov. Okuženo in že samo delno suho sadno drevje prinaša nenehno nevarnost okužbe tudi v dobro oskrbovanih sadovnjakih. Da bi se te nevarnosti povsem izognili, je Občinski ljudski odboj Beltinci skupno z obema kmetijskima zadrugama na svojem območju pričel z akcijo za odstranitev takih sadnih dreves in organizacijo temeljitega zimskega škropljenja sadnega drevja. V ta namen so bile formirane komisije, ki »o izvršile popjs sadnega drevja in zaznamovale suha drevesa za posek. Iz razgovorov z lastniki sadnega drevja je sklepati, da ukrepe o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev, kot jih predpisuje Odredba ObLO, sprejemajo z razumevanjem, želijo pa, da bi škropljenje izvršili pravočasno in pravilno. Take zahteve so vsekakor upravičene, zato so kmetijske zadruge dolžne škropljenju sadnega drevja posvetiti veliko pozornost, kmetovalci pa pravočasno odstraniti staro, močno okuženo in suho sadno drevje. A. H. Podružničnim odborom SZDL vso skrb dami Krajevnega odbora SZDL Salovci so pred kratkim na svoji seji sklenili, da bo potrebno podružnicam odborom SZDL posvetiti v bodoče še večjo skrb kot so jo dosedaji. Krajevni odbor SZDL Salovci ima namreč na svojem območju štiri podružnične od- bore: v Šalovcih, Hodošu, Kr-plivnilku in Dolencih. Nadalje ! sio bili mnenja, naj bi bila vsa predavanja v Šalovcih v okviru SZDL. Zavzeli so se tudi Za tesno sodelovanje z vaškimi odbori prav posebno, ko bodo razpravljali o komunalnih vprašanjih. Večji okoliši poravnalnih svetov Na današnji seji Občinskega ljudskega odbora v Radgoni-so odborniki najprej poslušali poročilo o delu okrajnega sodišča in poravnalnih svetov. Delo poravnalnih svetov so ocenil! zelo pozitivno, saj je vseh devetnajst doslej uspešno opravljalo. zaupano, družbeno vlogo. Vendar paj nekateri manijo; da bo potrebno v zvezi s sprejetjem statuta občine povečati okoliše nekaterih, po ravnalnih svetov, saj ugotav- ljajo, da imajo občani do svetov, ki (majo večje okoliše, tut večje zaupanje. Sklenili so tudi, da 'bodo v ponedeljek zaceli, v vsej občini zbore - občanov; na katerih bodo obravnavali poročilo o delu poravnalnih svetov, poročilo o delovanju krajevnih -odborov v lanskem letu im nekatera poglavja občinskega statuta. "" Na današnji seji Občinskega ljudskega odbora Radgona pa so tudi razrešili dolžnosti dosedanjega direktorja Vino-graidniškega gospodarstva Kapela, inženirja Toneta Skvarča, za vršilca dolžnosti, direktorja na omenjenem posestvu pa imenovali Martina Srdenš-fea. -js- V tiskarni Časopisno-založniškega podjetja Pomurski tisk v Murski Soboti so pred dnevi montirali nov tiskarski stroj, ki pomeni dokajšnjo pridobitev, saj bodo lako v teji ekonomski enoti znatno povečali proizvodnjo. Ta dogodek je kolektiv, tudi skromno proslavil. Ob teji priložnosti sta ga obiskala predsednik in 'podpredsednik ObLO Murska Sobota Janez Lamjščak in Edo ing. Perhavec. V LJUTOMERSKI OBČINI: ZADNJE PRIPRAVE Tudi v ljutomerski občini so se skrbno pripravili na letošnje občne zbore sindikalnih podružnic. Na posvetovanju občinskega sindikalnega sveta, predsednikov in tajnikov sindikalnih podružnic so se 12. januarja temeljito pomenili o pripravah na zbore in pri tem posebej poudarili prelom z dosedanjo prakso in v zvezi s tem kadrovsko vprašanje. Na posvetovanju so konkretno obdelali delo sindikal-mih organizacij predvsem z vidika družbenega samouprav- ljanja in (decentralizacije. Zaradi opažanji, da so ekonomske enote, večkrat le formalnega značaja in da se z nji- mi delavsko samoupravljanje ni uveljavljalo y pričakovani meril, so sklenili, da je treba prav temu vprašanju posvetiti veliko pozornost. Prelom z dosedanjo prakso dela sindikalnih podružnic, je treba narediti predvsem z ozirom na probleme, ki se pojavljajo. S to prelomnico tesno v zvezi je vprašanje kadrovanja v vodistva sindikalnih organizaciji. To kadrovanje, ki je 'bilo 'doslej v mnogih primerih le formalno in za mnoge le kopičenje funkcij, ki jih niso mogli, izvrševati, naj bo ob novem gospodarskem sistemu, ki nalaga sindikatom velike naloge, mnogo bolj življenjsko. Sklep posvetovanja je bil, da imajo do 28. januarja po Vseh sindikalnih podružnicah začeti z občnimi zbori. Predvidevajo, da jih bodo do 20. februarja opravili v večini sindikalnih podružnic. -jo- OBČNI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC V BELTINSKI OBČINI Predvsem : Kako je v lastni hiši Na območju beltinske občine so te dni letni občni zbori sindikalnih podružnic. Po svoji, vsebini so občni zbori dokaj pestri, saj so se sindikalne podružnice v preteklem obdobju vključile v reševanje aktualnih nalog, tako na področju gospodarstva kakor tudi v družbenih službah.. Zlasti je bila poudarjena pomembnost pripravljenosti vseh članov delovnih organizacij pri u-rejanju notranjih odnosov in reševanju številnih vprašanj: organizacija dela, iskanje stimulativnih meril za nagrajevanje po delovnem učinku, produktivnost de- la, gospodarjenje v delovni organizaciji itd. Zanesljivo pa je, da vsebina dela sindikalnih podružnic kvalitetno še ni na višku; preveč je še drobnjakarskih razprav, premalo pa objektivnih analiz obstoječih vprašanj v posamezni delovni organizaciji. Zato se bodo morala vodstva sindikalnih podružnic spoprijeti še s številnimi nalogami. Z vso prizadevnostjo bo potrebno nadaljevati razprave o občinskem statutu, izhajajoč iz stanja v lastni delovni organizaciji in v komuni, zlasti še o tistem delu, ki govori o položaju delovne organizacije: in delovnega človeka kot občana, in nenazadnje o statutih delovnih organizacij, ki bodo urejali vse odnose znotraj in izven njih. A. H. POMURSKI VESTNIK, 31. JAN. 1953 2 Stanje in perspektive, strokovnih knjižnic v Pomurju Brez pomembnejše tradicije Na pobudo Narodne univerzitetne knjižnice s Centralno tehnično knjižnico v Ljubljani, Duštva bibliotekarjev Slovenije, Društva inženirjev in tehnikov Slovenije, Sveta za kulturo in prosveto LRS in Studijske knjižnice v M. Soboti je bilo 10. januarja posvetovanje o strokovnih knjižnicah (pri gospodarskih organizacijah in ustanovah v Pomurju. Referat Nikice Brumnove je prikazal trenutno stanje strokovnega knjižničarstva v Pomurju. Ing. Kavčič, ravnatelj Centralne tehnične knjižnice v Ljubljani in Mara Šlajpah, višji bibliotekar pri Svetu za kulturo in prosveto t.RS sta podala v referatih okvir Zakona o knjižnicah v Sloveniji. Kot je razvidno iz referata Nikice Brumnove, Pomurje še nima taiko močne tradicije v knjižničar-stvu, kot je to primer za Slovenijo kot celoto. O prvi javni knjižnici v Murski Soboti se je začelo govoriti šele leta 1940. Tako so do leta 1945 obstojale samo društvene knjižnice, v katere so imeli dostop samo njeni člani. Pri podjetjih in ustanovah pa so imele knjižnice več tradicije, saj so bile le-te naročene na številne knjige, revije itd. Ko so končno začeli urejati centralni katalog knjižnic (CKK), je naletela Studijska knjižnica v M. Soboti na številne težave. Nemalo podjetij je namreč enostavno odgovorilo, da strokovne literature nimajo, čeravno so jo imela, sam da ta morda ni bila urejena. Ker pa zahteva CKK evidenco u-rejenih knjižnic, so začela nekatera podjetja z urejevanjem svojega knjižnega fonda morda prav zaradi vključitve v CKK. ljudska univerza v Gor. Petrovcih S 15. januarjem so pri vodstvu SZDL v G. Petrovičih u-stanovili Ljudsko univerzo. Na posvetovanju predstavnikov občine in zainteresiranih de-lovnih organizacij so ji tudi že sestavili delovni program ki zajema številna predavanja z različnih interesnih področij. Tako so v programu, kmetijska predavanja s posebnim poudarkom, na živinoreji in sadjarstvu,! zdravstvena! predavanja (med drugim tudi o negi zob, domačih zdravilih, najaktualnejših boleznih itd)., predavanje o zgodovinskem razvoju Gornjih Petrovec in drugih večjih krajev dn na kraju tudi o občinskem statutu. Predavanja o občinskem statutu nameravajo izvesti s pomočjo posebnega aktiva predavateljev. Redno delo Ljudske univerze bo finansiral občinski ljudski odbor. Prva predavanja so že imeli dn jih je občinstvo sprejelo z velikim zanimanjem. Iz ankete, katero je pripravila Študijska knjižnica v M. Soboti, je razvidno, da posvečajo gospodarske organizacije premalo pozornosti evidenci knjig, katere so prav tako družbena lastnina kot osnovna sredstva in drugo. Številna podjetja ankete tudi niso vzela resno, ker je študijska knjižnica prejela od skupno 31 anketi- ranih podjetij pravočasne odgovore samo od 16 podjetij. Anketa je pokazala, da imajo najboljšo kontrolo nad knjižnim fondom: Proizvodnja nafte Lendava, Pokrajinski muzej Murska Sobota, Splošna bolnišnica M. Sobota, Živinorej sko-veterinariski zavod M. Sobota, profesorska knjižnica na gimnaziji v M. Soboti in še nekatera podjetja. Z ozirom na še dokajšnjo neurejenost knjižnic v podjetjih, je nerazumljivo, da sp podjetja skoraj v večini zavrnila »Navodilo za strokovne: knjižnice (cena 800 din), katerega je razposlala Študij ska knjižnica. Prej smo omenili, da predstavljajo knjige v podjetjih ravno takjo družbeno lastnino kot osnovna sredstva. Pri tem velja omeniti, so podjetja izdala strokovno literaturo velike zneske (tudi čez (700.000 din na leto), zato bo nujna na tem področju pač nekoliko boljša evidenca. Zadnje ugotovitve pa kažejo, da so pod-jetja že zainteresirana za urejevanje svojih knjižnic. (Nadaljevanje na 6. strani) GRADNJA ŠOLE REŠEN AKTUALEN PROBLEM V KRIŽEVCIH Je že; pač tabo- da je gradnja nove šole v kaki/vasi o-srednji problem te vasi. Tako je tudi v Križevcih. Res je, da tam obstoja Sola — res pa je tudi to, da taka, Ikdtije sedaj, ne more več ustrezati svojemu namenu. Stanje je zelo zaskrbljujoče, saj tiri učilnice, kolikor jih ima šola, ne morejo za- dostiti potrebam osemletne šole. In še te tri učilnice nišo skupaj na enem mestu, temveč sta. dve v prostorih stare šole, ena učilnica pa v prostorih zadružnega doma. Na drugi strani pridejo na 180 učen- cev sanjo trije učitelji in en praktikant. Vsekakor nič kaj zavidanja vreden položaj! Vsi ti faktorji so vplivali na to, da sta krajevni odbor SZDL Križevci in šolski odbor načela problem gradnje nove šole. ObLO Petrovei-Salovci je pokazal do gradinja veliko razumevanje. O gradnji nove šole so razmišljali že mnogo prej. z delom pa začeli šele lani, ko je bilo kupljeno zemljišče za gradnjo. Krajevni odbor SZDL je zbral za novo šolo že lepo vso- to denarja, s prostovoljnimi prispevki, z lesom in prostovoljnim delom. Računajo, da so dosedaj nabrali že, okrog 3,000.000 dinarjev. Pričakujejo pa, da, bodo tudi ostale vasi prispevale svoje deleže. Sole namreč ne obiskujejo samo domači otroci, temveč tudi otro. ci iz bližnjih vasi: iz Panovec, Kukešia, Kuštanovec, Lončaro-vec, Kamčevec in mogoče: še ciz kake vasi. 'Z gradnjo mislijo začeti že letos. Zapoznela slika ... Trenutek... mrak... Srečno Novo! ZA FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN V SLOVENJ GRADCU Mišolovka”-uspeh? Tretje sold soboške gimnazije imajo že bogato dramsko tradicijo. Do zdaj so se vsako leto predstavili občinstvu Sobote in drugih večjih krajev v Pomurju in z uspehom dokazali, da so dobri igralci. Prvo leto so igrali komedijo V. Katajeva »Čudež v pustinji«, lani pa so dobili obilo priznanja z domačo veseloigro »Dobrodošla, miss Agata«, pri kateri jim je pomagal interpretirati eno glavnih vlog razrednik in režiser prof. Vlado Sagadin. Gotovo je k uspehu mladih igralcev veliko pripomoglo njegovo veliko prizadevanje. Letos so se odločili za kriminalko »Mišelovka«, Agathe Christie, ki se jim je zdela naj-prikladnejša. Drama je grajena na psiholoških temeljih, kar je za mlade igralce vsekakor trd oreh. To je drama, ki so jo morali na Angleškem deset in desetkrat ponavljati, takšen uspeh je doživela ob premieri. Prof. ..Vlado. Sagadin pravi, da je »So Hrama, s katero lahko ali zelo uspemo ali pa sploh ne.. Zagotovo bomo uspeli le, če se nam bo posrečilo, da se, popolnoma vživimo v psihološ-ke detajle igre«. Drama obravnava patološkega morilca, katerega se je zgodaj lotil duševni razkroji Ubija iz maščevalnosti, ker se hoče maščevati ljudem za nesrečno, mladost. Sicer pa ima drama precej osnovnih kriminalnih elementov. Tako gledalci do konca ne bodo vedeli, kdo je morilec. V glavnih vlogah bodo nastopili Metka, Močan, Janez Gajšek in Evaid Flisar, debi-tirala pa bosta Ernest Skra-, 'ban in Karli Zupančič. Premiera bo v torek,. 5,, februarja ob 20; uri v Grajski dvorani. Z dramo se nameravajo gimnazijci udeležiti festivala amaterskih dramskih skupin v -Slovenj Gradcu, takoj v za- četku semestra Pa bodo gostovali v vseh večjih Ikrajih v Pomurju. Denar bodo hranili za maturitetno potovanje po Italiji. Dijaki se vneto pripravljajo na premiero in upajo, da bodo tako vsaj malo pomagali tistim, ki si prizadevajo, da bi Zamašili vrzel v soboškem kul-tumem življenju. Janez Konkolič Soboški pionirji na TV zaslonih Raichi-otelevizija Ljuibljama je v okviru svoje redne oddaje Pionirski TV v sredo, 30. jianuarjia zvečer prikazala aktivnost pionirskih odredov na njihovi soboški I. osemletki Snemalne ekipe slovenske televizije so na soboški I. osemletki že poprej snemale kadre za to zanimivo oddajo, v kateri, so tokrat nastopili, soboški, pionirji. Tako so posnele kar devet dejavnosti v pionirskih krožkih na tej šoli. Posebna skupina soboških pionirjev pa je z naštudiranimi ritmičnimi jami nastopila neposredno pred filmskima kamerami v študiju. Oddaja je dobro uspela. * -sk V Radencih: kulturni klub Nagel 'razvoj zdravilišča ih obmejne turistične , postojanke Slatina Radenci terja, da pride tudi do povečanja kulturne dejavnosti, ki je v zadnjih dveh letih precej nazadovala. V ta namen je Center za izobraževanje pri zdravilišču sklical širše posvetovanje. Na posvetovanju so razpravljali o splošni kulturni dejavnosti) v kraju in še posebej o estatsko-hiumanistiični vzgoji PROBLEM: D V O R A N A Tudi v Križevcih v Prekmurju občutijlo pomanjkanje kulturne dvorane. Nanjo so mislili že zdavnaj:. Sicer so primeren prostor v zadružnem domu že zgradili, vendar ima sedaj zadruga v njem Sikladlišče. Tako vseeno nimajo primernega prostora za najrazličnejše prireditve. Ker ni primernih prostorov, je s svojim delovanjem v škripcih tudi križevska mladina. Zbira se v gasilskem domu, kjer sta dve sobici zobne ambulante. V nezakurjeni čakalnici skušajo vsaj nekoliko delovati. Tako so s prihrankom z lanske maškeradle in prostovoljnimi prispevki članov kupili gramofon in organizirali plesni tečaj, seveda kar sami, brez strokovne pomoči. Začeli so se tildi učitiigre vendar so morali prav zaradi tega, ker nimajo nobenega primernega prostora, kjer bi lahkoto postavili oder, odmislili to lepo zamisel. -jo- im zabavnem življenju v klubu. Razpravljali so o vzrokih zaostajanja in iskali oblike, ki ,bi prispevale k aktivnejši kulturni 'dejavnosti. Po razpravi in nakazanih problemih so med 'drugim sklenili, da bodo ustanovili v Radencih poseben klub, v katerem naj bi se državljani zbirali po svojem zanimanju. Novo ustanovljeni Klub bo vodil in usmerjal vso kulturno dejavnost v kraju in okolici. „D0MEN“ v Logarovcih Fred kratkim je dramska sekcija prosvetnega društva Vučja vas gostovala v Logarovcih z ljudsko igro »Domen«. Igralci so se dobro vživeli v svoje vloge, še prav posebno v glavne, tako da nihče od gledalcev ni mislil - na mraz v nezakurjeni dvorani. Priznanje pa jim bodi to, da se je kljub vremenskim nevšečnostim zbralo kar lepo število vaščanov, ki so res zadovoljni odhajali na svoje domove. Pa tudi vsebinsko je igra zelo lepa, saj nas spominja na pretresljive dogodke iz prejšnjih časov. Takšne in podobne stare ljudske igre so in bodo tudi v bodoče v Logarovcih vedno zaželene. Pa tudi od našega domačega društva pričakujemo dramsko u-prizoritev, saj se je vsako leto po-: trudila s kako predstavo, včasih tudi z večurni. Mladine je dovolj, pa tudi starejši 'bi verjetno pomagali, prostori so, samo dobre volje je treba. Čeprav je pol sezone že pri kraju, še ni vse zamujeno. S. F. Dobro obiskano posvetovanje, katerega so se udeležili predstavniki Sveta Svobodi in .prosvetnih društev okraja Maribor, predstavniki domačih prosvetnih, družbenih in političnih organizacij ter člani strokovnega kolegija zdravilišča, je pokazalo, da so si vsi enotni v tem, da je treba kulturno dejavnost v Radencih znatno poživeti. Ika Bral c i - b r a l c e m v presojo IMA SPREVODNIK PRAV? 18. januarja ob 11.45 sem stal na postajališču v Lendavi in čakal na avtobus. Čakalo je še dosti potnikov Ko je slednjič avtobus prispel, so se potniki dobesedno vsipali v njega. Ker mi je prerivanje odvratno, sem mimo počakal, da so se vsi potniki »vkrcali«. Avtobus je bil nabito poln. V Lendavi sem bil službeno, zato se ml je zelo mudilo in sem želel priti v Mursko Soboto čimprej, saj me je čakalo še mnogo dela. Zato sem skušal še jaz vstopiti. »Ni več prostora — ob 13. uri pelje še en avtobus«, mi je odvrnil sprevodnik in se zame ni več zmenil. Srečo sem poskusil še enkrat dav, mu pojasnil: »Oprostite, prosim, jaz grem do Murske in se mi mudi«. Videl sem, da se za moje pojasnilo sploh ni zmenil, zato sem popustil in odšel, še prej pa sem si zabeležil registrsko številko: MB 35—74. Sprašujem se: 1. Se zraven vseh potnikov ne bi dalo stisniti v avtobus še enega potnika? 2. Ce nimajo potniki na večjih relacijah prednost? 1. Enega potnika bi se še dalo stisniti — samo kdo bi potem (pokazal svojo, avtoriteto). 2. Po Vaših besedah sodeč. je res nimajo. ZAKAJ TAKO ? ENA ZIMSKA Jutranji delavski vlak Ljutomer—Murska Sobota, ki ima odhod iz Ljutomera ob 5.50 uri, je dnevno polno zaseden. Na tej progi se pravzaprav prevaža največ dijakov z obeh bregov Mure in mnogi med njimi prihajajo na vlak tudi iz več kilometrov oddaljenih krajev. Sedaj pozimi je seveda takšna pot hudo neprijetna ih naporna, zato bi si vsi še kako radi ogreli premražene ude vsaj v vla- ku. Zal se le redkokdaj zgodi, da bi bil vlak ogrevan. Razumljivo, da je približno 40 minut trajajoča vožnja do Murske Sobote za prezeble in drgetajoče potnike vse prej kot prijetna. Sprevodnik sicer običajno tolaži potnike, da Vlaka ni moč pravo-.časno ogreti, ker da je Ljutomer izhodiščna postaja. Toda ta izgovor je vse prej kot umesten, kajti železnica je pozimi dolžna že v interesu zdravja državljanov vozove ustrezno ogrevati. Pri —30 stopinjah Celzija, kolikor je kazal nekaj dni toplomer v minulih dneh v Pomurju, bi za železniško podjetja moralo biti ogrevanje vozov ena prvih nalog. Ce je posredi tehnična okvara, ki onemogoča tolikanj potrebno ogre-vanje vozov, Pa je odveč vprašanje, kdo je dolžan poskrbeti za odpravo pomanjkljivosti. KRAVJE TEGOBE Imam telico, dve in pol leta staro. Zadnje čase sem težko Čakala, kdaj bo pokazala znake »zaljubljenosti«. Pričakovanje se mi je izpolnilo 14. t. m. zvečer. Naslednji dan sem se odpravila do oplemenjevalne postaje, katera je Na bo sliko pa je Dedek Mraz, izgleda, pozabil pol ure daleč. Ob prihodu mi je hišni gospodar povedal, da osemenjevalca že od 11. t. m. ni blizu. V upanju, da mogoče pride ta dan, sejn privezala telico v neko razpadlo šupo. Ker osemenjevalca le malo predolgo ni bilo, sem sklenila. da se odpravim domov. Te, daj pa sem ugotovila, da je telica ušla. Po polurnem podenju sva telico le ujele; pomagala mi je namreč še gospodinjska pomočnica. Z žalostjo sem pomislila, da v časih, ko je vladal še »štirinožni o-semenjevalec«, ni prišlo do takih problemov. Sprašujem se, zakaj ni osemenjevalec obvestil javnosti, da cesta še ni ugodna za njegov avto. Moral bi pomisliti, da so nekateri posestniki oddaljeni od te osemenjevalne postaje tudi po 10 km. Amalija Kos, Kokolajuščak 30 p. Videm ob Ščavnici Verjetno je bil avto v kvaru, peš pa se mu ni ljubilo iti do vaše vasi. OBISKALI SMO SNG V MARIBORU Dijaki Učiteljišča si redno vsako lete ogledajo po eno o-pero v mariborskem SNG. Ker pa jih za eno predstavo ni dovolj, se učiteljščnikom priključi še kaka srednja šola iz Murske Sobote. Letos so se jim pridružili, dijaki soboške Vajeniške šole. Kljub precejšnjemu mrazu, ki je bdi v petek, smo na železniški postaji v Murski Soboti srečali vesele obraze, sam so si šli ogledat stvar, KS je v Soboti ni moč videti. Ogledali so si namreč opero Don Juan, skladatelja Wolfgan.ga Ama-deusia Mozarta. Mlajši dijaki, ki so letos bili prvič v operi, so z veseljem zapuščali gledališče, saj so ob operi, katero so videli, spet o-botgateli svojo glasbeno kulturo. Opera je ugajala vsem, posebno pa še epilog na koncu opere, kjer so zapeli Don n, Ana, Elvi r a., Zerlin.a; Ottevio MaSetto in Loparello. Tako je bil naš obisk v SNG v Mariboru končan dn dijaki sio se zopet vrnili v objem o-stre prekmurske zime; -ca- IVANJKOVCI: kdaj je že minila »nova« teritorialna razdelitev okrajev! POMURSKI VESTNIK, 31. JAN. 1963 3 ŠALDVCI: šolski provizorij v izgradnji V ospredju: S SEJE KO IVANJKOVCI Osrednji temi seje Krajevnega odbora Ivanjkovci, ki je bila minuli petek, sta bili teritorialna ureditev območja KO in kadrovanje v bodočo krajevno skupnost. Ker je bilo dosedanje število 15 krajevnih odborov v občini (previsoko, ga bodo sedaj Skušali zmanjšati. Čeprav se bo večini krajevnih odborov območje s tem zvečalo, za I-vamjikovce ne bo bistvenih sprememb. Priključili bodo namreč le Runeč. Pač pa bo zaradi velikosti to območje razdeljieno na (štiri manjša območja zborov občanov. Seveda bodlo o tem še, takrat, ko bo .prišel v razpravo novi ob-činski statut razpravljali zbori občanov. V zvezi s kadrovanjem so bili na, se ji mnenja, da je treba v novo krajevno skupnost predlagati predvsem mlajše občane, ki bodo delali z veseljem, glede na pretežno socialistični, sektor gospodarstva v tem delu ormoške občine pa predvsem občane iz tega sektorja. -jb- PO MURSKEM POLJU DO LJUTOMERA KAJ SO POKAZALI PRAVILNIKI ? V ljutomerski občini, kjer je komisija pregledala že skoraj vse pravilnike o delitvi čistega dohodka in pravilnike o delitvi osebnih dohodkov gospodarskih organizacij, sta se pri sestavljanju pojavljali predvsem dve skrajnosti. Nekateri pravilniki, ki so jih za gospodarske organizacije pripravili strokovnjaki ali pa so. jih same delale po kakšnih kvalitetnih vzorcih, so bili sila natančno sestavljeni in največkrat dokaj komplicirani. Tem nasprotni so bili pravilniki, ki so vsebovali vrsto pomanjkljivosti, netočnih definicij in podobno. Nekatere gospodarske organizacije so v pravilnike vnašale različna merila za delitev čistega in osebnega dohodka. V nekaterih primerih so celo navajale dodatne pravilnike, hi bi uravnavali način delitve, delitvenega razmerja ipd. aii pa celo dopuščale možnost, da delavski sveti in upravni odbori sami spreminjajo razmerja delitve čistega ali osebnega dohodka. Nekaj gospodarskih organizacij je poleg teh pravilnikov imelo še posebne premijske pravilnike. Največ nejasnosti je bilo v pravilnikih predvsem v zvezi z izplačilom variabilnega dela plače, nadur, vpliva na osebne dohodke glede prihranka materiala, vrstnega reda delitve čistega dohodka ipd. m V najhujših primerah so gospodarske organizacije celo zagotavljale v svojih pravilnikih najprej osebne dohodke, šele ostanek pa bi lahko šel & sklade. Da so navedeni primem grobe napake, ni treba posebej navajati. Zato je na- nje opozorila gospodarske organizacije tudi občinska komisija za pregled pravilnikov, obenem pa je gospodarskim organizacijam dala tudi priporočila za popravke. Gospodarskim organizacijam preostane sedaj, kako bodo pravilnike dokončno formulirale, še bolj pa, kako se jih bodo v praksi držale. Pomisleke imamo lahko predvsem pri onih gospodarskih organizacijah, ki so se pojavile z dokaj kompliciranimi pravilniki. RADGONA- APAČE -VIDEM - RADENCI boljši Časi za ljudsko tehniko Ljudska tehnika se doslej ni (posebno uveljavila v radgonski občini; za njeno večjo afirmacijo so sicer bili dokaj ugodni gmotni in subjektivni pogoji, kaže pa, da je manjkalo dobrih organizatorjev, ki bi znali ugodne razmere bolj izkoristiti. Ni moč trditi, da m bilo na občini potrebnega razumevanja tudi za materialno podpiranje društev Ljudske tehnike — datacija otoč. ljudskega odbora bi ob večji aktivnosti prav gotovo bila tudi izdatnejša —, znano pa je tudi, da so Radgončani v zadnjih letih organizirali nekaj prireditev in tekmovanj, ki so celo v okrajnem merilu nadpovprečno uspela. Ž E P O V C I Sindikalna organizacija v KDZ Žepovci je še dokaj, mlada, saj obstaja šele od leta 1961. Nakateri njeni uspehi se se pokazali šele v zadnjem času, predvsem ob razpravah o pravilnikih o delitvi čistega in osebnih dohodkov ter ob posvečanju skrhi izobraževa-njiuj. Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice so se dokaj časa zadržali pri obravnavi stanovanjske problematike, ki je glede na dotrajanost stanovanjskih objektov dokaj pereča. Razen tega so razpravljali tudi o letnih dopustih, ki jim povzročajo probleme prav zaradi specifičnosti njihova gospodarske dejavnosti. Po dokaj plodni obravnavi so sklenili, da bo sindikalna organizacija pri reševanju ten problemov sodelovala v večji meri kot'doslej. -jo- Za dosedanji razvoj Ljudske teh-rpke. v tem okolišu je značilna dokajšnja organizacijska razdrobljenost na sekcije in manjše klube, ki pa so ob dosedanji organizacijski zasnovi lahko v glavnem le životarili, brez ustrezne organizacijske povezave, v občinskem merilu. Edina izjema je bilo avto-moto društvo, kri je dosegalo znatne uspehe in se lepo uveljavilo celo v republiškem merilu. To društvo pa se je spet preveč zapiralo v svoje ozke strokovne okvire; posamezniki so celo menili, da nima društvo prav ničesar skupnega z Ljudsko tehniko. Za to, preveč poudarjano težnjo po absolutni samostojnosti izven okvirov Ljudske tehnike je prav gotovo več vzrokov, bisvena pa sta dva: napačna usmeritev, M je izvirala tudi iz vrhov avtomoto zvez, na drugi strani pa ne dovolj vzpod- bujana aktivnost Ljudske tehnike, s katero društvo kot najaktivnejše ni tesneje povezano, ker tudi ni imelo za to posebnega interesa. Kaže pa, da bodo tudi v radgonskem okolišu napravili kraj mlačni aktivnosti Ljudske tehnike predvsem z ustanavljanjem močnejših organizacij Ljudske tehnike v večjih podjetjih in šolah, pa tudi z ustrezno aktivnostjo občinskega vodstva Ljudske tehnike, katerega šo izvolili pretekli četrtek na ustanovni skupščini. Zavzeli so se predvsem za večjo širino in organizacijsko prožnost, ki bo lahko ob pospešeni aktivnosti osnovnih organizacij in bolj usklajeni dejavnosti vseh strokovnih zvrsti Ljudske tehnike, vključno z avtomoto društvom, sčasoma pripeljala do širšega gibanja za tehnično izobraževanje prebivalstva kot pomembnega prizadevanja za napredek splošne kulture, za kar pa ne morejo biti zainteresirane Ljudske tehnike, marveč tudi drugi družbeni čini-telji v občini. DOBER ZAČETEK DELOVANJA SEKCIJ Te dni so v Radencih formirali novoizvoljene sekcije krajevnih organizacij. SZDL. Med prvimi sta začeli z delom sekciji za kulturo in prosveto ter za družbeno aktivnost žena. Obetajoč delovni program je sprejela slednja sekcija. Med druigim bo februarja organizirala večerni kuharski tečaj V Radencih in Hrastju-Moti bodlo zdraivstvena in vzgojna predavanja. Marca bodo po vseh vaseh proslave ob Dnevu žena. V zvezi s turizmom bodlo predavanja pod geslom »0-laplšajmo našo vase. Na sporedu imajo še vkuhavanje in vlaganje sadja ih zelenjave, izdelovanje sadnih šokov in še kaj. Uka ZDRUŽITEV DVEH SVETOV Ker je prišlo v predlogu osnutka novega statuta občine Radgona do izraza združitev svetov za socialno varstvo in varstvo družine, sta sveta na zadnji seji sklenila, da se združita v en svet za socialno varstvo. Člani so predlagali, naj se v tam primeru poveča število članov dlo maksimuma in ustanovijo delovne komisije. MLADINSKI SEMINAR Občinski komite IMS Ljutomer je predzadnjo nedeljo priredil enodnevni seminar za vodstva aktivov LMS. Seminarja se je udeležilo 40 mla-dčnk in mladincev iz 20 aktivov. Udeleženci so se seznanili s statutom mladinske organi-zaciie, vlogo in aktivnostjo mladine, z metodami dela itd Za seminar so se odločili zato, da bi bilo novim vodstvom aditivov olajšano delo ter da bi bili njihovi sestanki poslej bolje pripravljeni -in kvalitetnejši. Po predavanju, so imeli raz- govor s predsednikom občinskega odbora SZDL Avgustom Bedekovičem;, razpravljala so o razvoju občine. Najbolj so jiih zanimala vprašanja v zvezi z združevanjem podjetij; odnosih, ki vladajo med zadrugami in zasebnimi pr idolova -ci, stanovanjskim položajem mladih itd. Sedmemu kongresu LMJ so s seminarja poslali pozdravno pismo z željo za uspešno delo in nadaljnjo, še uspešnejšo graditev socializma v našli domovini J. V. Avtobusnim potnikom v Radgoni je v mrzlih dneh vsekakor prijetneje kat drugod v Pomurju ŠE O KRAJEVNIH »Pomurski vestnik-« je že posvetil nekaj prostora krajevnim skupnostim kot teritorialni obliki samouprave občanov in objavil kritični članek tovariša Ivana Krefta, vendar se mi zdi, da je bilo kljub temu še vse premalo polemike, tako o občinskih statutih sploh kot o krajevnih skupnostih Pa ne samo to, tudi o konkretni vlogi krajevnih skupnosti v pomurskih raizmerah je Še veliko nejasnosti, ki; se kažejo tudi v določbah osnutkov občinskih statutov. Ze pri površnem pregledu določb, ki se nanašajo na krajevne skupnosti, vidimo, kako različna so stališča statutarnih komisij do tega vprašanja. Osnutek statuta radgonske občine obravnava to vprašanje v 16 členih, ljutomerski v 12, soboški v 6 in lendavski ornutek le v 5 členih. Že ta količinska razlika v obravnavanju problemov nam kaže na veliko neenotnost stališč glede vloge, ki je namenjena krajevnim skupnostim. Tako velikih razlik pri obravnavanju problemov, ki so povezani s krajevnimi skupnostmi, verjetno ni mogoče razložiti z ničemer drugim, kakor s tem, da gre pri posameznih komisijah za določeno nerazumevanje vloge, ki v sedanjih razmerah krajevnim skupnostim pripada. Že samo dejstvo, da tako zvezni kot republiški osnutek ustave posvečata precej pozornosti temu vprašanju, kaže na to, da gre za pomemben člen komunalne samouprave, kateremu je treba posvetiti vso pozornost. Važno je, da krajevnih skupnosti, takih, kot jih predvideva nova ustava, ne kaže enačiti z dosedanjimi krajevnimi odbori niti s stanovanjskimi skupnostmi, ker je med njimi bistvena razlika, ki se ne kaže samo v novem nazivu, ampak tudi v njihovi vlogi. Krajevni odbori, tako, kot j ib poznamo, so se v veliki večini ukvarjali le z izredno ozkim področjem komunalnih vprašanj (krajevne ceste, pokopališča, vodnjaki in elektrifikacija, le izjemoma so se nekateri Ukvarjali tudi s servisi za pomoč družini). K enostranski usmeritvi (krajevnih odborov je nedvomno mnogo pripomoglo neurejeno finansiranje in težave s kadri, ki bi bali sposobni ocenjevati krajevna vprašanja nekoliko širše. Saj končno krajevne ceste danes niso edini problem našega podeželja.! Čeprav je bila dejavnost stanovanjskih skupnosti nekoliko širša, vendar tudi ta ni presegala okvira stanovanjske in komunalne problematike, otroškega varstva in nu- denja pomoči gospodinjstvu. V sedanjih razmerah, ko je pred občinami hitrejše razvijanje vseh tistih dejavnosti, ki bodo posredno z zadovoljevanj em potreb proizvajalcev vplivale na pospeševanje materialne proizvodnje na nekmetijskem in kmetijskem področju, v okviru bodočih krajevnih skupnosti ni mogoče reševati več samo tistih vprašanj, ki so bila običajno v delovnem programu krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti. Osnutek repub Liske ustave izrecno našteva, da spada na delovno področje krajevnih skupnosti tudi aktivnost na gospodarskem, socialnem, zdravstvenem in prosvetnem področju. Razen s storitveno obrtjo in servisnimi uslugami se krajevne skupnosti pri nas verjetno ne bodo ukvarjale še s kako drugo gospodarsko dejavnostjo, kar tudi ni njihov namen, zato pa imajo na ostalih področjih toliko večjo le- dino. Nedvomno je, da bodo imele krajevne Skupnosti na podeželju veliko vlogo tudi pri bodočem urbanističnem oblikovanju naše vasi. Njene vloge ne bi smeli podcenjevati pri načrtovanju kmetijske proizvodnje in socializaciji vasi sploh. Prav težko si je zamisliti socialistično kmetijsko proizvodnjo pri tako razdrobljeni naselitveni strukturi, kot jo imamo sedaj, saj zahteva taka proizvodnja in socializacija vasi sploh tudi družbeno mislečega človeka. — kmetijskega proizvajalca. To dejstvo je bilo doslej vse premalo upoštevano. Kmečkemu samozadovoljstvu se nismo uspešno zoperstavili; v določenih obdobjih smo celo ustvar jati take pogoje, ki so pospeševalno delovali v smeri drobitve (urbanistična drobitev zadnjega obdobja). Pri določanju delovnih podro- čij krajevnih skupnosti so ostali osnutki nekaterih občinskih statutov bolj načelni kot republiški osnutek ustave. Cernu to? Koristno prav gotovo ni. Kako pa naj občan ve, kakšne so naloge krajevne skupnosti (denimo na zdravstvenem področju), če vprašanj tega področja vsaj okvirno ne določijo tudi za krajevno skupnost? Verjetno bi bilo prav, da bi pravice krajevnih skupnosti bolj določno zapisali, kajti od vrste in števila takih pravic in dolžnosti bodo odvisna tako teritorialna velikost krajevne skupnosti, način njenega finansiranja in njena notranja organizacija. Čeprav občinski statuti teh vprašanj ne bodo obravnavali, je vendarle potrebno, da določijo načela, talko za način zbiranja sredstev kot za prostorno oblikovanje in notranjo organizacija krajevnih skupnosti. Vsi osnutki občinskih statutov vsebujejo določbe o teritorialnem obseg.u krajevnih skupnosti, večina pa jih tudi našteva, kam spada kakšna vas. Taka določba prav gotovo ne upošteva splošno sprejetega načela, da pri ustanavljanju krajevnih skupnosti ne gre za pokrivanj e občinskega območja, ampak naj krajevne skupnosti u-stanavljamo tam, kjer imajo objektivne in subjektivne pogoje za delovanje. Če bi upoštevati to načelo, moramo občanom tudi prepustiti iniciativo za ustanovitev krajevne skupnosti . Po številu predvidevajo vsi o-snutki manj krajevnih skupnosti, kot je (bilo doslej krajevnih odborov, toda človek nehote dobi vtis, da so komisije upoštevale delovno področje dosedanjih krajevnih odborov, ne pa delovno področje, ki naj bi ga imela krajevna skupnost in je mnogo širše. Krajevna skupnost je tudi pravna oseba in mora imeti določeno organizacijsko obliko, ki ji zagotavlja potrebno funkcionalnost. Široko delovno področje, potreba po kvalificiranem reševanju krajevnih vprašanj im težnja po izpolnitvi smotrov, ki si jih družba zastavlja s krajevnimi skupnostmi, govorijo v prid tezi, da je treba teritorialno oblikovati krajevne skupnosti v skladu s perspektivo splošnega razvoja občine. Ce upoštevamo naloge krajevne skupnosti in njen položaj, je zelo malo verjetno, da bi bile teritorialno in po številu prebivalstva majhne krajevne skupnosti sposobne živeti. Njihova aktivnost bi se verjetno zreducirala na dosedanjo dejavnost krajevnih odborov, to pa ni tisto, kar s krajevnimi skupnostmi zasledujemo. Zdi se, mi najboljše trgati narazen sicer enotnih gravitacijskih območij. V Lendavi predvidevajo eno krajevno skupnost za Lemdavo-mesto, drugo za Dolgo vas, Lendavske in Dolgovaške gorice, podobno je z okolico Ljutomera in Radgone. Ali niso to premala središča, da bi od njih odvajali neposredno okolico, ki sicer zadovoljuje svoje po-vprašanj posameznih krajev kakor trebe sam v teh središčih. Kakšno dejavnost lahko razvije krajevna skupnost, ki razen gostilne na svojem območju nima niti trgovine niti drugih skupnih objektov, na katere bi bili občani navezani. Taka krajevna skupnost je že vnaprej obsojena na životarjenje. Ce na tem območju niti v perspektivi me bo nastalo kompaktno naselje, ki bi bilo nekakšen potrošili in interesni center za občane, verjetno tudi ni pogojev za ustanovitev krajevne skupnosti. Ob tem se zastavlja še vprašanje sredstev. Ker je splošno sprejeto načelo, 'da se naj sredstva krajev- nih skupnosti oblikujejo v odvisnosti od ustvarjenega narodnega dohodka na njihovem območju, bodo manjše krajevne skupnosti razpolagale tudi s sorazmerno majhnimi f inančnimi sredstvi, (ki bodo resna ovira za aktivnost krajevne skupnosti. Glede na to bi se v današnjih razmerah bolj kazalo odločiti za teritorialno večje krajevne skupnosti, ki bi bile tudi ekonomsko močnejše in dejansko sposobne reševati vsaj glavna od tistih vprašanj, ki smo jih uvodoma že našteli. Ob tem se zastavlja vprašanje, kaj bo s tistimi naselji, ki so odmaknjena in nimajo pogojev za ustanovitev krajevnih Skupnosti? Ce pa naselje ali njih nekaj takih pogojev nimajo, bi lahko komunalna in še kakšna vprašanja lahko reševal poseben organ, izvoljen od zbora občanov. Ni važno, kako bi se tak organ imenoval, lahko je to svet ati od- Zimska idila v Ljutomeru 4 Noršinci Na pobudo Občanskega komiteja LMS Ljutomer so mla-di v Noršincih pri Ljutomeru ustanovili svoj aktiv. V njem je vključenih 16 mladink in mladincev, ki doslej še niso bili člani mladinske organizacije, ker jih večinoma dela doma pri starših. Na ustanovnem sestanku; ki je 'bil predzadnjo nedeljo in se ga je udeležil (tudi predsednik Občinskega komiteja LMS Ljutomer Branko Staman, ki jim je pojasnil vlogo LMS, posebno pa mladiine na vasi, sc si zadali naslednje naloge: povečali bodo število članov, se temeljito seznanili s statutom organizacije, pomagali s prostovoljnim delom pri urejanju gasilskega doma, tesno sodelovali s SZDL in te s predava nji seznanili z delom in ukrepi za večji napredek kmetij -stva na podeželju. J. V POMURSKI VESTNIK, 31. JAN. 1963 KRIŽEM KRAŽEM PO GORIČKEM GASILSKO DRUŠTVO V SELU se intenzivno pripravlja na dokončno ureditev novega gasilskega doma. Dom je že pod streho ih bodo spomladi opravili le še zidarska in mizarska dela. V domu -je precej velika dvorana, kjer bodo lahko predavanja, mladinske in druge igre, zabave in druge kulturne prireditve. Za uspešno in pravočasno zgraditev doma kaže pohvaliti predvsem gasilce, ki so prispevali največ. Tudi ostali vaščani niso zaostajali s prispevki v delu in denarju. Največ truda pa je vložil 71-let-ni gasilec Jožef Kocet, ki je s svojo tesarsko mojstrovino mnogo pripomogel k uspehu. Za la njev prispevek se mu gasilci in vaščani zelo hvalenži. Otvoritvena proslava bo najbrž spomladi OMENITE JE TUDI DELO RK Sicer je pred par leti. bila ta organizacija na višku, lani pa se ni mogla z ničemer pohvaliti. Pozimi bi se le mogla malo oživeti, saj imajo vaščani sedaj največ časa, da bi lahko prisostvovali raznim predavanjem, pripravam za nadaljnje delo, za krvodajalstvo itd., ker bi tako v poletnem času lažje uresničili svoje naloge. Ta organizacija je imela prejšnja leta precej krvodajalcev, v zadnjem času pa je ta dejavnost popustila. Kje so vzroki? Morda v tem, ker več ne delijo paketov, morda pa tudi v prem ali aktivnosti odbora. Malo se je potrebno spomniti na dobrine, ki jih dobivajo naši malčki s šolsko malico. Tudi ne moremo pohvaliti RK v FOKOVCIH! TUDI GASILSKO, DRUŠTVO v Fokovcdh se marljivo pripravlja na zidavo doma. Zemljišče, - na katerem bo stal dom, je podaril Aleksander Beznec. Imajo že kupljeno zidno opeko, in čakajo le še na boljše vreme, da jo bodo spravili na gradbišče. Sicer imajo par sto tisočakov zagotovljenih prispevkov vaščanov v delu in lesu, kljub temu pa bo potrebno še nekaj denarja. Upajo, da jim bodo priskočili na pomoč tudi zunanji darovalci. Gradbeni material, gramoz, pesek itd že imajo pripravljen. Že v naprej so vredni pohvale mizairji, M so obljubili, da bodo mizarska delia opravili brez- plačno. Dom bodo začeli graditi spomladi. PORAVNALNI SVET je imel lani manj zadev kakor v letu 1961. Kljub temu pa, če seveda upoštevamo, da je v tem letu imel precej težjih zadev (kar 7 zakonskih, pri katerih je svet s svojim prizadevanjem. prispeval k poravnavam), lahko ocenimo 'njegovo delo kot uspešno. V tem letu je imel samo 26 predlogov (leta 1961 — 54), od tega se je 17 predlogov končalo 's poravnavo. STRELSKA DRUŽINA Gornji Moravci, v katero je včlanjenih tudi. precej mladih vaščanov iz Seda in Fokovec, se intenzivno pripravlja na letno konferenco in na bližnja tekmovanja. Člani in mladindi marljivo vadijo in si o-betajo, da letos ne bodo na zadnjem mestu, saj imajo člana, ki se je zelo dobro uveljavil v občinskem, okrajnem in celo republiškem merilu. Slabo pa je to s da v tej organizaciji sodeluje zelo malo članov ZROP, ki bi lahko bili inštruktorji za mladino. Kje je vzrok, to hočemo ugotoviti. J. K. Iz petrovske kmetijsko-gozdarske zadruge Že spomladi: 100 tisoč piščancev V petrovski zadrugi bodo kmalu montirali tri inkubatorje v novozgrajeni perutninarski farmi. Vsa dokončevalna dela (montaža krmilnih naprav, elektroinstalacijska dela, ogrevalne neprave in vodovod) bodo zanesljivo pri kraju do maja. Če pa bo vreme neugodno, se bodo celo odločili za začasno namestitev inkubatorjev, da bi tako labjso u-stregld pogodbenemu naročilu soboškega Agromerkurja, ka-terernu bodo izdobavili prvo trans o novih »izdelkov« —100 tisoč enodnevnih piščancev. Perutninarska farma, katere zmogljivost bo 600 tisoč piščancev letno, bo prvi objekt v sklopu večje živinorejsko-peruitninarske farme, katero namerava zadruga zgraditi v Kuharski tečaj v Boreči Pred kratkim je bil v Boreči dvotedenski kuharski tečaj. Tečaja se je udeležila 15. žensk in deklet. Podobnega tečaja v Boreči že dolgo niso priredili; verjetno zaradi tega, ker se zanj ni nihče zanimal. Ob koncu tečaja, to je 27. januarja, so priredili kuharsko razstavo v prostorih gasilskega doma v Boreči. Razstavo si je ogledalo precejšnje ' število obiskovalcev, kateri so bili z razstavljenimi izdelki zadovoljni. Za majhen denar si je lahko vsak obiskovalec privoščil slaščice za prigrizek. Ob koncu so obiskovalke tečaja priredile Jše veselico s plesom. (Nekateri pravijo, da je na plesu manjkal twist.) -ar naslednjih letih in ki bo imela po dosedanjih predvidevanjih dvanajst objektov. Perutninarska! farma bo služila zadrugi tudi za razvijanje iko-operativrniti odnosov s kmetovalci v kokošjereji. ta .bo zadruga vložila okrog 20 milijonov din. Z Novim letom so v okviru zadruge uveljavili nov sistem delavskega upravljanja. Namesto dosedanjih dveh po- slovnih enot so ustanovili pet ekonomskih enot z obračunskimi enotami. Za ta ukrep so se odločili predvsem zaradi u-godnejšiih možnosti za neposredno upravljanje, detaljnej-še obračune o notranji delitvi in same delitve dela. NOVI HLEVI TUDI V SALOVCIH Kmetijska zadruga v Šalov-cih ima v načrtu, da bo letos vložila nad 100 milijonov din v nove investicijske objekte: predvsem hleve, pa tudi za oidknip 70 ha zemljišč, kiar je enkrat več kot v lanskem letu. Nekaj investicijskih naložb bosta terjali tudi nova mostna tehtnica in nekoliko povečana operacijo v' travništvu dokaj ugodni pogoji, vendar pa so v tem pogledu odvisni od uvoza ustreznih umetnih gnojil. Znano je, da je v šalovskem oko- IZ MARTINJA Pred kratkim so ime. gasilci občni zbor, na katerem so ugotovili, da je bilo delo v preteklem letu plodno. Po poročilu predsednika društva lahko splepamo, da so si v preteklem letu nabavili novo motorno brizgalno in nove uniforme. V kratkem bodo organizirali tečaj za izprašane gasilce. Nadalje so na siboru sprejeli tudi več sklepov za letošnje delovanje. Kot se je zvedelo, so pred kratkim v Martinju organizirali kuhar- ski tečaj, ki ga že dolga leta niso imeli in se zanj tudi niso preveč zanimali. Tečaj obiskuje samo 13 žensk in deklet, čeprav se jih je prijavilo precej več. Še naprej pa moramo ugotavljati, da aktiv L MS Martinje sedaj, ko je zima in je mladina doma, ne more uprizoriti nobene 1-gre. Na skrajnem koncu Prekmurja namreč nimamo ne kino dvorane niti televizije, ob kateri bi se lahko mladina in ostali vaščani zabavali in se kulturno izobraževali. Mislim, da se bodo kmalu prebuditi iz zimskega spanja, a tedaj bo že prepozno! -ze- Planinska koča na Doliču Marsikdo ima v spominu prijetne ure, ki jih je včasih preživel v planinski toči na Doliču. Sedaj je koča popolnoma zapuščena in brez inventarja. V njej gospodarijo ve-ifcro-vi. in le všasih poiščejo v njej zavetje gozdni delavci. Ali res ni mogoče najti boljše rešitve? Kako večje gostinsko podjetje iz Murske Sobote bi morebiti v zvezi s Turistično zvezo investiralo nekaj sredstev in spet omogočilo delovnim kolektivom in posameznikom prijetne izlete. Počitniška zveza, ki je včasih skrbela za to kočo, bi ne smela dopustiti, da tako privlačen objekt postopno razpada, OD MURE DO TROMEJNIKA Deset milijonov din škode zaradi mokrega snega Gozdarski strokovnjaki v pe-tnovsko-šalovskem okolišu so s poskusi ugotovili Obseg škode, Uri' jo je v gozdovih povzročil moker novembrski sneg. Po njihovih izračunih znaša izpad zaradi lomljenja gozdnih dreves nad! 19 tisoč kub. metrov pri iglavcih in okrog 1.100 kulb. metrov pri listavcih. Škodo cenijo nad ,10 milijionov din Največjo škodo so ugotovili v mlajših nasadih, tako imenovanih drogovnjakih, kjer je sneg polomil tudi do polovico gozdnih dreves. Zaradi nastale škode bodo letos primorani znatno omejiti normalno sečnjo lesa, saj bodo izdajali sečna dovoljenja pretežno za poškodovana drevesa. Računajo, da bodo polomljena in poškodovana drevesa lahko povsem odstranili iz gozdov do junija, kar je tudi izredno važno, spričo tega, ker lahko ta drevesa postanejo leglo gozdnih škodljivcev .in bolezni. zadružna mehanizacija. Povečanje predvidevajo tudi pri uveljavljanju pridelovalnih odnosov med zadrugo din, kmetovalci. Umetna gnojila za spomladansko setev že i-majo na zalogi, pa tudi za semena bodo pravočasno poskrbeli. Še največ težav imajo z umetnimi gnojili za travnike, čeprav obstajajo tudi za ko- lišu veliko travnikov s kislo travo, pa je gnojenje teh travnikov zaradi tega težje vprašanje. Kaže tudi omeniti, da bodo že do maja napolnili a hlev s 70 glavami mlade živine in letos pridelali 30 vagonov surovin za močna krmila, saj si hočejo tako zagotoviti dovolj redilnih krmil za živino. Spet za promet zaprta cesta Plod prostovoljnega dela — cesta Motovilci—Kuzma — bo kot izgleda, v kratkem za promet izgubljena. Na cesti se bodo, brž ko se bo sneg odtajal, pojavile tako globoke luknje, da si bo vsak voznik motor- nega vozila prej, ko bo postavil vzmeti svojega vozila pred to preizkušnjo, pošteno premislil Vsekakor je bila cesta prej. ko je bila pod občinsko pristojnostjo, mnogo bolje vzdrževana. Tudi v zimskem času je premalo poskrbljeno za cesto. Posipanega materiala ni bilo lani pripravljenega praktično nič. Cestno podjetje bo v bodoče moralo sklepati pogodb s s kmetijskimi zadrugami pač prej, da bodo te utegnile izpolniti svoje obveznosti, ne pa ko i lani, ko so pogodbo za navoz posipnega materiala sklenili v drugi polovici novembra, ko je že nastopilo slabo vreme z dežjem. Priporočljivo bi bilo, če bi prišel tudi kak cestni nadzornik pogledat v Kuzmo, kako tamkajšnji cestar vsaj v ok viru možnosti opravlja svojo dolžnost. Ali se tako povečuje ugled? Precej gostov iz sosednje Avstrije pohaja tudi pozimi k nam po cesti državnameja Sotina — Rogaševci. Zanesljivo so bili ob vsakem novozapadlem snegu prav presenečeni, ko niso več mogli nadaljevati poiti od meje do Sotine. Nihče z naše strani ni poskrbel za pluženje tega odseka. Če že pristojni niso poskr-beli, da bi (bila cesta pravočasno izplužema, bi pa mogoče lahko sprejeli prijateljsko ponudbo z one strani, meje, od koder so se ponudili, da bi nam izplužili cesto, ker so pač tudi sami zainteresirani, da so medi obema državama čim boljše prometne zveze. Ker je letošnja zima tako huda, kot ne pomnijo najstarejši ljudje, so z njo prizadeti tudi ptički kakor tudi ostala divjad. Sicer malo prepozno, toda na šolskih vrtovih in dvoriščih so se pojavile krmilne hišice, kjer jim učenci lahko nar trosijo zrnja. Vse to je pohvale vredno za učno osebje in učence, ker tako skrbijo za ptičji rod, bilo bi pa. zaželeno, da bi se krmilne hišice pojavile tudi po drugih vrtovih in sadovnjakih, s čimer bi bilo rešeno življenje marsikaterega ptička. Pa tudi člani lovske družine Grad-Kuzma skrbijo za divjad in jim polagajo najpotrebnejšo hrano, s čimer so pokazali svojo lov- sko zavest, da niso lovci samo za odstrel divjadi, temveč da znajo tudi skrbeti za njo. Pred tremi leti je bilo urejeno novo pokopališče. Na tem pokopališču je že okrog 30 novih grobov, na nekaterih grobovih postavljeni tudi lepi spomeniki. Ni pa dovolj, da so postavljeni samo spomeniki, temveč so potrebni tudi drugi o-krasi in pa urejenost tako važnega kraja kot je pokopališče! Na tem pokopališču manjka še mrtvašnica in drugo. Sicer je v lanskem letu predvsem ob prizadevanju občana Viljema Pelcarja bila zasejana s cipresami osrednja pot na pokopališču. Prav bi bilo, če bi tudi ostali lastniki grobov zasaditi ob grobovih nizko rastoče zelene nasade. Vsekakor bi bilo potrebno določiti tudi osebo, ki ima čut do vrtnarstva in bi zato lahko bolj načrtno urejala pokopališče. Kot smo zvedeli, se učenci o-smega razreda pripravljajo, da bodo dali na oder igro. To je razveseljivo in naj bi bilo tudi spodbudno za prosvetno društvo, da bi se odločilo za kakšno odrsko delo ,v tej zimski sezoni. B. Z. »MUZA« V IVANJKOVCIH Zimski meseci so glavna sezona ne le poklicnih odrov, pač pa tudi amaterskih igralskih skupin. Zato jih koristno izrabljajo tudi v Ivanjkovcih. Tu pripravljajo uprizoritev znane igre Marjana Marinca »Muza na mansardi«. Vaje potekajo v, redu in igralci upajo, da se bodo lahko že v kratkem, februarja, s svojim delom predstavili občinstvu. -jo- KUPNOSTIH bor, ki bi bil vezan za svet naj-bližnje krajevne skupnosti, s katero bi urejal skupna vprašanja in dobival tudi določena sredstva, ki so namenjena potrebam kraja. Za razliko od krajevne skupnosti tak organ ne bi bil pravno samostojen, ampak pomožni organ krajevne skupnosti. S tako rešitvijo bi omogočili tako sprotno urejanje tudi trajnejše in močnejše krajevne skupnosti, ki bi ustrezale tudi perspektivi razvoja na vaša. Naslednje vprašanje, katerega bi bilo treba v občinskih statutih bolj dosledno rešiti, so sredstva krajevnih skupnosti. V tem d ogledu bi bilo treba osvojiti in konkretizirati načela, ki jih zastavlja osnutek republiške ustave in v občinskih statutih poudariti vlogo občanskih sredstev, ki naj bi bila namenjena predvsem rednemu poslovanju krajevne skupnosti in bi morala dotekati enakomerno čez vse leto, odvisna pa bi naj bila od višine narodnega dohodka, ki je bil ustvarjen na območju krajevne skupnosti. Tako bi bila zagotovljena stalnost sredstev, v okviru katerih bd krajevna skupnost lahko planirala svojo dejavnost po načelu, da prispevajo k občinskim sredstvom svoj delež še občani sami in delovne organizacije. Sredstva občanov in delovnih organizacij bi bilo treba močneje pritegniti predvsem za finansiranje investicij. Presežke dohodkov servisov nad izdatki ne bi kazalo predvidevati kot pomembnejši vir dohodkov krajevne skupnosti, ker bi z odvzemanjem dohodka postaviti kolektive servisov v neenakopraven položaj v odnosu do drugih delovnih organizacij, ki imajo pravico, da z njim samostojna razpolagajo. Da dotok občinskih sredstev za potrebe krajevnih skupnosti ne bi bil odvisen od dobre volje posameznikov, bi bilo verjetno prav, da že v statutu občine imenujemo tiste vire, iz katerih bodo pritekala sredstva. Ker naj bi bili viri kar najbolj stalni, pridejo v poštev proračunski prispevek iz osebnega dohodka in kmečka dohodnina kakor tudi udeležba pri nekaterih skladih (cestni, komunalni, socialni itd.) in taksah (turističnih). Krajevnim skupnostim bi morali zagotoviti tudi možnost najemanja kreditov iz družbenih skladov (investicijski in stanovanjski). Z dotacijami bi občinska skupščina pospeševala razvoj samo taistih krajevnih skupnostih, katerih aktivnost je še posebej zaželena. Pri reševanju tega vprašanja bi morala voditi statutarne komisije misel tovariša Kardelja, ki je dejal, da krajevne skupnosti niso samo stvar občanov in njihovih sredstev, ampak tudi stvar komune in njenih sredstev kakor tudi stvar delovnih organizacij in njihovih sredstev. Odvisno od tega, kakšne pravice in dolžnosti smo v občinskih statutih namenili krajevnim skupnostim, od njihove velikosti in sredstev, ki jih bo krajevna skupnost lahko zbrala, naj bi bila u-rejena tudi njihova notranja organizacija. V ljutomerskem statutu predvidevajo svet, v radgonskem odbor. Verjetno bi bilo prav, da imajo večje krajevne skupnosti svoj svet z izvršilnim odborom, manjše pa le odbor, ki je istočasno tudi izvršilni organ. Za razliko od krajevnih odborov so krajevne skupnosti povsem samostojne samoupravne organizacije, katerih položaj je urejen z ustavo in statutom. Torej ne gre obravnavati krajevne skupnosti kot organa občine ali pomožnega organa občinske skupščine. Tovariš Kardelj opozarja na večjo skrb za razvoj teh samoupravnih skupnosti in pravi: »Z ti se mi, da je nujno potrebno, da komune spoznajo, da je izgradnja krajevnih skupnosti prav tako obsežen in pomemben problem, cilj in naloga komune, kot je to boj za čimboljše delo v podjetjih, boj za razvoj proizvajalnih sil, boj za socialistič. odnose med ljudmi itd.« Bralec je lahko že doslej zasledil nekatere razlike med stališči, ki so prikazana v tem članku, in v stališčih, ki so bila objavljena v Pomurskem vestniku 13. decembra 1962 v članku tovariša Ivana Krefta. Ker gre za bistvene razlike, naj opozorim na dve: Tovariš Kreft piše, da je po mnenju komisije okrajnega odbora SZDL krajevna skupnost »nekakšna teritarialno-politična in e-konomska celota«. K takemu sta- lišču imam resne pomisleke, ker pri krajevni skupnosti ne gre niti za politično niti za ekonomsko celoto. Politična in ekonomska skupnost je komuna in prav nobene potrebe ni, da bi imeli na terenu prav tako »komuno v malem«. Na nevarnost takega pojmovanja krajevnih skupnosti še posebej opozarja tovariš Kardelj v govoru na skupščini Stalne konference mesi v Nišu. Tovariš Kardelj izrecno poudarja, da gre pri krajevni skupnosti za specifično obliko samouprave, pa tudi osnutek republiške ustave izrecno govori o krajevni skupnosti kot teritorialni samoupravni skupnosti v kateri si občani organizirajo samoupravo na določenih področjih dejavnosti zaradi zadovoljevanja svojih in skupnih potreb. Kadar govorimo o politični enoti, imamo vedno v mislih tudi oblastvene in ostale organe, krajevna skupnost pa ni niti samostojen niti odvisen oblastveni organ. Krajevna skupnost je tipična samoupravna organizacija, brez pristanka občanov za njih ne more izpolnjevati nobenih obveznosti, navzven pa ima pravno samostojnost. Za razliko od tega oblastveni organi lahko ustvarjajo taka pravna razmerja, ki pomenijo za občane obveznost, ne glede na to, če so podali k njihovi odločitvi pristanek ali ne. Krajevna skupnost tudi ni ekonomska celota. To je pri nas občina. Za krajevno skupnost bi lahko kvečjemu rekli, da je v določeni meri po-trošna enota, skupnost, v kateri občani zadovoljujejo svoje vsakdanje življenjske potrebe. Iz tega izhaja, da so krajevne skupnosti nekaj bistveno drugega kot pa nekdanji krajevni ali občinski ljudski odbori in doslej krajevni odbori. Zdi se mi, da tudi vprašanje, koliko krajevnih skupnosti1 bo v občini, trenutno sploh ni važno, ker gre bolj za to, da se izoblikujejo stališča o vlogi krajevnih skupnosti. Verjetno je bolj prav, da bi krajevne skupnosti ustanavljali postopoma tako, kot se kaže potreba, saj končno ne gre za to, koliko jih bomo imeli, ampak zato, kakšno vlogo jim bomo namenili v komunalnem sistemu in kaj bodo tudi sposobne storiti. Potreba po planskem usmerjanju razvoja krajevnih skupnosti zahteva v bodoče več stalnosti in manj reorganizacij. Večja stalnost pa zahteva tudi bolj kompleksno proučitev, kje so in kje še bodo nastali pogoji za ustanovitev krajevnih skupnosti. Vsako improviziranje se bo kot doslej tudi v bodoče maščevalo. Zdi se mi, da bi bilo treba upravičenost do ustanavljanja krajevne skupnosti prav tako temeljito proučiti kot potrebo po ustanovitvi kakšne delovne organizacije. EDO KRANJČEVIČ POMURSKI VESTNIK, 31. JAN. 1963 5 Zadruga ibo letos zgradila ob petrovski železniški postaji lS-tomsko mostno tehtnico in standardno skladišče z uporabno ploskvijo 100 x 14 metrov. Novo skladišče bo služilo za skladiščenje reprodukcijskega materiala in odkupljenih pridelkov. V oba objek- Prenosi iz prejšnjih strani PRIZADEVNOST SZDL ta dela zelo nujno potrebna za povečanje kmetijske proizvodnje. Med problemi dvojezičnega Šolstva so poudarili pomanjr-fcanje učiteljev, ki bi obvladali oba jezika. Računajo, da se bo stanje izboljšalo z ustanovitvijo centra za slušatelje vi-soldih šol v M. Soboti. Na dvo-jezičnih šolah primanjkuje tudi primernih učbenikov, zato so sodili, da je potrebno pri merodajnih, republiških organih- posredovati potrebe, ki jih nakazuje dvojezično šolstvo. Delegat iz Centiibe — govoril je v madžarskem jeziku — je prikazal potrebo po sodelovanju med organizacijami SZDL in krajevnimi odbori. S takim sodelovanjem, ki ga je ponekod premalo — je dejal — je vam uspelo zgraditi vaški dom. V TREH ETAPAH va kino dvorana, klubski prostori in knjižnica. Kot zazida-ni prostor je predviden tudi pas medi sedanjo pošto in šolo. Ves stanovanjski okoliš bo meril nekako 22 ha. Na skrajnem severovzhodnem delu stanovanjskega zazidalnega prostora, to je nekako ob robu murskega meandra, predvidevajo tudi do 5-nadstropne stavbe, kar bi verjetno ustvarjalo videz terase, odprte na zahodno stran. Nekakšna ste-čišča oziroma trgi naj bi bili v stanovanjskem delu in na prostoru sedanjega Radenskega doma. Na omenjenem razgovoru so razpravijialii tudi o širšem turističnem območju, ki obsega med drugim Negovo Kapelo itd. Sodeč po tehtni strokovni razpravi na posvetovanju v Radencih kažejo meroda jni re-publiški organ; veliko zanimanje za nadaljnji razvoj Radenec. -jim LE Z MNOŽIČNOSTJO Veliko poudarek je dal občinski odbor nekaterih izjem, kot so Ljutomer, Križevci, Ver-žej in še morda kje. Ko so iskali vzroke za premajhno aktivnost krajevnih odborov, so ugotovili, da se še marsikje poslužujejo že preživelih metod dela. Razprava na konferenci je bila vsestranska in živahna. Potrdila je pravilnost stališč Občinskega odbora SZDL in nakazala probleme, katerim bo potrebno dati v prihodnjem obdobju še večji poudarek. Med najlbolji aktualna vprašanja spada vsekakor kmetijstvo, kateremu so tudi v razpravi posvečali posebno pozornost. ENOTNA KMET POLITIKA vsa področja gospodarske ih ostalih dejavnosti v občini in nakazali nekatere ključne probleme, katerim ho morala Socialistična zveza v občin; posvečati letos vso skrb. Delegati so vztrajali na tem, da je potrebno odstraniti vsa spor na vprašanja glede nadaljnjega razvoja kmetijstva v obči-ni, ki naj predstavlja tako v pogledu investicij kot v vseh drugih ozirih zaokroženo eno- to. Delegati so na konferenci razpravljali tudi o vlogi krajevnih skupnosti, katere naj bi zajemale takšne dejavnosti, ki jih bo določil občinski statut. Konferenca je izvolila ob koncu nov 29-članski občinski odbor, ki se je po končani konferenci takoj konstituiral in ponovno izvolil za predsednika Milana Klemenčiča. BREZ TRADICIJE Slednjič bi želeli še pokazati na rezultate, katere je dala Izvede-na anketa. 1. Nesistematična nabavna politika in premajhna zainteresiranost družbenih upravnih vodstev pri urejanju lastnih knjižnic (Z; izjemo nekaterih gospodarskih organizacij), 2. knjižnice nimajo kvalificiranega kadra in še tisti, ki so zaposleni, so samo priložnostno zaposleni; BS 3. anketirana podjetja v Pomurju nimajo svojih sob za čitalce, ampak so knjige in časopisi v raznih oddelkih podjetja, ne da bi se vedelo, kje so in koliko jih je. To so glavne značilnosti, katere so prišle na dan ob posvetovanju. Namen samega posvetovanja pa je bil ustanoviti v Pomurju omrežje dobro urejenih strokovnih in tehničnih knjižnic, zlasti knjižnic v gospodarskih organizacijah in u-stanovah. Podobna posvetovanja so bila prirejena že v Ljubljani, Kopru, Celju in Mariboru — sedaj tudi v Soboti, predvidevajo pa jih še v Novem mestu in Novi Gorici Ob koncu posvetovanja je bilo sprejetih še nekaj važnejših sklepov: 1. Podjetja bodo rezervirala nekaj sredstev za. ureditev svojega knjižnega fonda. 2 Študijska knjižnica v M. Soboti bo pripravljena sodelovati pri urejanju strokovnih knjižnic v Pomurju. BR Seminar za mlade člane ZKJ V večini primerov so doslej osnovne organizacije posvečale premalo pozornosti, novo sprejetim članom, posebno še pri njihovem ideološkem izo-bralževanjiu in izpopolnjevanju. (Prav-iz tega razloga je ide-ološlkla komisija Občinskega komiteja ZK v. Murski Soboti že sestavila okvirni program seminarja ža novo sprejete Člane. Seminar bo predvidoma trajal mesec dni, program pa bo izhajal jz Statuta in programa ZK. Na seminarju bodo obravnavali tudi nekaj najaktualnejših tem iz Večerne po- litične šole, ki jo je prav tako organiziral občinski komite. Prijavljenih je že 32 kandidatov.. SEMINARJI TUDI NA TERENU Da bi občinsko vodstvo ZK lah- ko pomagalo svojim članom tudi na terenu pri njihovem izpopolnjevanju, bo občinski komite ZK organiziral v večjih krajevnih središčih krajše seminarje, ki bodo obsegali pet predavanj; člani ZK bodo poglobljeno predelali osnutek nove Ustave, dialektični materializem in poslušali predavanja o našem gospodarskem sistemu s poudarkom na kmetijstvo. V tej sezoni bosta taka seminarja organizirana le v Prosenjakovcih in pri Gradu, v prihodnji pa še na Cankovi in Rogašovcih. NAJNOVEJSE SOLSKE POČITNICE PODALJŠANE ZA 7 DNI Ljubljana — Sekretariat Sveta za šolstvo LRS in Sveta LRS za strokovno izobraževanje sta dala vsem šolam, vzgojni in izobraževalnim zavodom navodilo, po katerem so letošnje semestralne počitnice podaljšane do vključno 9. februarja 1963. Med tem časom naj si šole zagotovi jo dovolj kurjave, šole pa, k; tega ne bodo mogle storiti, lahko v soglasju z območnim ObLO zimske počitnice še podaljšajo. S tem ukrepom, ki je uveljavljen zaradi zelo neugod- nih vremenskih razmer v naši republiki, pa ne bo smela biti okrnjena predpisana učna snov. Šole morajo poskrbeti, da bodo dlo 20. junija 1963 dosegle 210 dni pouka. PRED IZDAJO PRVEGA CIGANSKEGA LISTA Murska Sobota — V soboto bo predvidoma izšla prva številka prvega ciganskega lista »Nekoč in danes«, na osmih straneh manjšega formata. List bo začel izdajati Nogometni klub Pušča v Pušči pri Murski Soboti, težijo pa za tem, da naj bi, postal sčasoma mesečno glasilo Ciganov, vključenih v SZDL. Prvo številko je uredil Vlado Šarkezi. Nogomet v družini Oče Prane Bažika (40 let) in sin Franc (18 let) — oba aktivna (igralca INK Šalovci. Oče Franc se laihlko pohvali z zavidanja vrednim rekordom,' saj. je menda najstarejši aktivni igralec nogometa v Pomurju. Bil je že član Sobote in Nafte, sedaj pa. igra igri Šalovcih. Pravijo, dai pride na vsak trening |— m to iz Hodoša peš. Ne moti ga baje še tako slabo vreme. (Da bi jih bilo le še več takih!) Nedisciplina okrnila uspeh Pred kratkim je bil Občni zbor NK Grafičar, ki je že četrti po vrsti in so se ga poleg predstavnikov nekaterih nogometnih klubov udeležili tudi zastopniki Občinske zveze za telesno kulturo M. Sobota in zastopniki okrajne in občinske strokovne komisije za nogomet. Poročilo in tudi pozriejša razprava sta precej kritično ocenila delovanje -Grafičarja-v -preteklem letu; njegova dejavnost je bila namreč v precejšnji meri obremenjena z nedisciplino in neodgovornosti d posameznih igralcev, ki so zanemarjali treninge, kar je imelo za posledico slabšo igro. V precejšnji meri je premajhnemu u-speha Grafičarja kriva tudi izguba 8 standardnih igralcev kot posledica uvrstitve kluba v MM ligo; za te igralce so tekmovanja v tej ligi talko postala nezanimiva in so klub zapustili. Precejšnje težave so imeli tudi s pomanjka- Šah tudi v Veržeju V nedeljo je bil v Veržeju ša-hovski turnir v okviru tamkajšnjega TVD Partizan. Turnirja se je udeležilo 16 šahistov in lepo število gledalcev, kar dokazuje, da je tudi v Veržeju precejšnje zanimanje za to športno zvrst. Na turnirju je zmagal Janez Kuhar pred Hojnikom in Stefane-com. Ti trije so prejeli tudi lepe nagrade. Ob tej priložnosti so sklenili, da bo sedaj, v zimskem času, redno delovala šahovska sekcija, v okviru katere bo organiziranih več tekmovanj. Natančnejši program tekmovanj bodo sestavili prihodnjo nedeljo. SEMINAR ZA DSI KONČAN V soboto je bil v Murski Soboti končan 3-dnevni seminar za tielovske športne igre; organizirala gakomisija za rekreacijo pri Občinski zvezi za telesno kulturo v Murski Soboti? Seminar je u-spel, saj je izpite uspešno opravilo 14 kandidatov za odbojkarske sodnike- med njimi tudi nekaj zena 11. za nogomet, e ir 5 za rokometne sodnike. Ob zaključku so vsi kandidati pokazali zadovoljivo znanje, kar vliva upanje, da bodo tudi uspešno vodili bodoča delavsko športna tekmovanja. njem strokovnega vodstva, ki bi lahko skrbelo za stalno tekmovalno pripravljenost igralcev. Vendar se kritike niso nanašale na mladinsko moštvo, katerega so ocenili kot zelo uspešnega v pretekli sezam. Prvo moštvo Grafičarja je v preteklih tekmovanjih odigralo T tekem za prvenstvo, od katerih je 3 obrnilo v svojo korist, 3 izgubilo, eno pa odigralo z neodločnim rezultatom. Udeležili so se tudi mednarodnega turnirja v G. Radgoni, kjer so se uvrstili na drugo mesto. Na občnem zboru so razpravljali tudi o zamisli, da bi si pridobili primerne prostore za treninge, saj so za uporabo prostorov in igrišča NK Sobota v preteklem letu morali plačati okoli 108 tisoč dinarjev, kar predstavlja precejšnjo vsoto. Udeleženci so v razpravi še posebej poudarili pomen mladinske ekipe, ki bi bila izvor kvalitetnega kadra za člansko moštvo, zato ji bodo v prihodnji tekmovalni sezoni posvetili Še več pozornosti. Pritisnil je mraz. in zapadel sneg — skratka dobili smo lepo zimo-Nekaterim sicer to ni všeč, saj je prinesla kar precej nevšečnosti in težav, a mladini je snežna odeja dobrodošla, posebno še zdaj ob zimskih počitnicah, ko se bodo v belini narave prijetno razvedrili; se odpočili in si nabrali novih m oči za prihodnje, polletje. V Soboti j e oživel kanal, na Goričkem pa pobeljene obline, kjer je lepih smuških in sankaški te renov na pretek. Zato taki prizori, verjemite, niso redkih ... PRIJATELJSKO SREČANJE V RADENCIH TVD Partizan Slatina Radenci je organiziralo prijateljsko tekmovanje med svojimi člani in člani sindikalne podružnice El rad iz G. Radgone. Tekmovali so v namiznem tenisu, streljanju in šahu. V Skupnem plasmanu je po točkah zmagalo TVD Partizan, ki je zbralo 1412, medtem ko so gostje iz Elrada odnesli 1399 točk. V namiznem tenisu je v 6 ekipah tekmovalo 18 igralcev. Zmagali so člani TVD Partizan Radenci z 32 točkami, Elrad pa je zbral 72 točk. Pri posameznikih so bili najboljši Fešman, Grčar in Vur-cer. V streljanju je tekmovalo 28 strelcev z zračno puško. Zmagala je ekipa iz Radenec, ki je dosegla 1537, Elrad pa 1312 točk. Najboljši posamezniki so bili Marko, Ferenc in Antonič, ki so dosegli 160, 155 in 153 od 200 možnih točk. V šahu je ostal rezultat neodločen 5:5. Temu prvemu srečanju bo sledilo povratno srečanje, ki bo v Radgoni čez 14 dni. Ob tej priloži n osti se bodo pomerili še v odbojr ki in drugih športnih panogah. Ika Zaenkrat vse po starem 'Pretekli teden je ibdla v Mariboru seja izvršnega odibora soboške in mariborske zveze za telesno kulturo, na kateri so ralzpravlijali o nekaterih siklepih izvršnega odbora Zveze za telesno kulturo Slovenije, ki ‘so bili sprejeti pred kratkim. Tako so razpravljali o ukinitvi strokovnih odborov, zvez in pod-zvez pri OZTK in menili, da teh ne bi kazalo takoj ukiniti, ker bi to močno vplivalo na nadaljnji razvoj telesne kulture, temveč bo- do to Izvedli s časom, ko bodo začele aktivneje delovati občinske zveze za telesno kulturo. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, kako poživeti občinske zveze, da bodo sposobne prevzeti števil- ne funkcije dosedanje okrajne zveze za telesno kulturo. Člani izvršnega odbora so menili, da bi naj občinske zveze u-stanavljale le tiste strokovne odbore za posamezne panoge, ki so v njihovi občini že razvite, oziroma imajo pogoje za razvoj. Ti strokovni odbori bi potem vodili tekmovanja na območju ene ali več občin. Na seji izvršnega odbora so govorili tudi o nadaljnjem delovanju strokovnih odborov bivše OZTK Murska SObota in sklenili, da bodo ti še vnaprej ostali in vodili 'tekmovanja kot doslej in se ne bodo združili s strokovnimi odbori OZTK Maribor. NOVO IGRIŠČE V KRIŽEVCIH V PREKMURJE Mladi športniki iz Križevec in Domanjševec so združeni v skupnem TVD Partizan. Navdušeni so za športno dejavnost, izgleda pa, da so posebno navdušeni za nogomet, čeravno tudi odbojke in drugih športnih zvrsti ne zanemarjajo. Dogodilo se je celo tako, da 1 v Križevcih delovale tri nogometne ekipe. Kot pravijo, se na tekmah ni nikoli pojavilo vprašanje občinstva. Če so zmagali »-gornji (hribovski predel) ali »dolnji-« (nižinski del), je bila seveda ta zmaga primerno publicirana v obliki kakega plakata ali slično. Glede na tako močno zanimanje za športno dejavnost so lani odkupili 1 ha zemljišča, na katerem bodo uredili igrišča. Sredstva za nakup zemljišča je prispeval delno ObLO, delno pa so zbrali sredstva s prostovoljnimi prispevki. Domača zadruga pa jim je obljubila, da bo zemljišče preorala s svojim traktorjem. Pričakujejo, da bo igrišče letos že urejeno. BR Tekmovanje za »Zlato puščico« Na seji Občinskega strelskega odbora Murska Sobota so pretekli petek razpravljali o občnih zborih strelskih družin in o strelskih tekmovanjih za Zlato piuščieo. Sklenili so, da morajo biti dru- žinska tekmovanja za Zlato puščico končana do 20. februarja, medtem ko bo občinsko tekmovanje v Murski Soboti 3. marca. Nadalje so* na seji govorili o potrebi po organiziranju seminarja za vod- stva strelskih družin, kajti poslovanje nekaterih še vedno ni zadovoljivo, in sklenili, da bodo za predsednike in tajnike vseh strelskih družin občine Murska Sobota organizirali 2-dnevni seminar v začetku meseca marca. Predhodno bodo v ta namen poslali na potrebno izpopolnjevanje dva člana v Maribor. Občinski strelski odbor v Murski Soboti namerava formirati tudi sodniško sekcijo; v ta namen bo poslal v Ljubljano 3 ali 4 člane na sodniške izpite I. kategorije. Na seji so še sklenili, da bodo v prihodnje še izboljšali propagando, uvedli nagrajevanje s praktičnimi nagradami za najuspešnejše in najzaslužnejše člane ter določili datume za treniranje z zračno, malokalibrsko ih precizno puško. Slednja je novost za strelske organizacije v občini Murska Sobota. OBČNI ZBOR STRELSKE DRUŽINE »ŠTEFAN KOVAČ« BELTINCI Pred gradnjo strelišča V nedeljo je bil v Beltincih letni občni zbor strelske družine »Stefana Kovača«, kateremu je prisostvovalo lepo število članov, posebno mladine. NOVI KOŠARKARSKI SODNIKI V soboto je bil tudi v Murska Soboti končan seminar za košarkarske sodnike. Od 25 prijavljenih kandidatov jih je 19 uspešno prestalo preizkušnjo, medtem ko jih je 6 odstopilo. Tako se je spet povečalo število košarkarskih sodnikov ki jih trenutno v Pomur ju močno primanjkuje. Udeleženci so ugotovili, da strelska družina v Beltincih vrsto let ni delovala in da je le nekaterim prizadevnim članom uspelo lani delo poživeti in pomnožiti članstvo. Tako Šteje SD »Stefana Kovača« trenutno 106 strelcev, od katerih je 38 članov, 40 mladincev in 28 pionirjev Poleg tega pa jim je uspelo tudi ustanoviti strelski sekciji v Gančanih in Lipi, ki sta tudi zaživeli. Težave imajo le s streliščem, M je zasilno in neuporabno ob vsakem vremenu. Zato so na občnem zboru sklenili, da si bodo prizadevali še to leto zgraditi novo strelišče za malokalibrsko in zračno puško, brez katerega ne bodo mogli v Beltin-cdh razvijati strelstva, ki ima sicer pogoje, da postane kvalitetnejše. Na občnem zboru je bil navzoč tudi predsednik obč. strelskega odbora Murska Sobota Jože Bedič. Seminar za košarkarske sodnike V organizaciji Odbora za košarko Murska Sobota in pod strokovnim vodstvom tovarišev Mariniča in Juteršmika je bil v telovadnici Osnovne šole H, v Murski Soboti od 21. do 26. t. m. seminar za inštruktorje košarke. Tečaja se je udeležilo 17 kandidatov iz 6 društev. Tečajniki so obdelali precej obširno snov iz tehnike, taktike in pravil igre. Ko se bodo tečajniki v svojih POZORNOST 'PROIZVODNIM KONFERENCAM Proizvodne konference so ena najprivlačnejših in zato tudi najbolj uspelih oblik dejavnosti mladine v gospodarskih organizacijah. Ker pa se ta dejavnostna oblika v naših aktivih še vedno ni dovolj uveljavila, bo Občinski komite mladine v Murski Soboti v kratkem organiziral posvetovanje s predstavniki mladinskih vodstev in vodstev podjetij. Namen posvetovanja je predvsem: seznaniti mladinska vodstva s tehnično in vsebinsko organizacijo proizvodne konference. društvih še praktično izpopolnili, bodo koncem maja lahko položili izpite za košarkarske sodnike in inštruktorje. Po seminarju je 9 tečajnikov o-pravilo tudi Izpite za zapisnikarje in (časomerilce. MLADINCI RADENEC USPEŠNI TUDI V AVSTRIJI V soboto je bilo v Cmureku, v Avstriiii, povratno srečanje namiznoteniških ekip Radenec in domače ekipe Cmureka. Ekipi sta se pomerili v članski in mladinski vrsti. Tudi tokrat so bili uspešni mladinci Radenec in prepričljivo zmagali nad domačimi mladinci z rezultatom 6:1. V članski konkurenci pa so tudi tokrat zmagali domačini. NOVI SODNIKI V ROKOMETU V sredo je bil v Murski Soboti končan seminar za rokometne . sodnike, ki ga je organiziral strokovni odbor za rokomet pri. OZTK. Od 16 udeležencev je 15 uspešno opravilo teoretični del izpita. ENOTNA HOTENJA Pretekli petek je bila. seja Planinskega društva Murska Sobota Na seji so razpravljali o pripravah na občni, zbor in o potrebi koordinacijskega odbora za Pomurje. V zvezi s tem so sklenili, da bodo imeli občni zbor v drugi polovici meseca februarja, na njem ,pa bodo razpravljali med drugim rudi o združitvi s taborniško orga-nizaci jo, pomnožitvi članskih vrst predvsem z mladino, o potrebi po ureditvi planinske koče na Doliču itd. Sestavili bodo tudi bogat -delovni program za leto 1963. O ustanovitvi koordinacijskega SEMINAR TABORNIKOV Taborniška organizacija je organizirala v Murski Soboti tridnevni seminar za vodnike; obiskovalo ga je 42 kandidatov iz osnovnih šol Pomurja. Na seminarju so predavali strokovnjaki iz taborniške organizacije. Seminar je u-srpel, saj so udeleženci ob zaključku pokazali zadovoljivo znanje. odbora pa naj bi razpravljali še Planinški društvi v Ljutomeru in Radgoni. Naposled so na seji izvolili še Staneta Podlunška za delegata za izredno skupščino Planinske zveze 1 Slovenije. V ZAČETKU MESECA MARCA ZAČETEK LETOŠNJIH DSI Komisija za rekreacijo pri Občinski zvezi za telesno kulturo V Murski Soboti že sestavlja program letošnjih delavskih športnih iger v občini Murska Sobota. Tudi letos bodo tekmovanja potekala po pravilniku, ki ga imajo vse sindikalne podružnice. Po predvidevanjih se bodo začela letošnja delavsko športna tekmovanja že začetku meseča marca, predvsem v tistih športnih panogah, ki niso . vezane na odprt teren. Komisija za rekreacijo predvideva, da bodo letošnje delavske športne igre še bolj množične kot lanske. POMURSKI VESTNIK, 31. JAN. 1963 6 Pozdrav iz Kanade Sest lovcev: Fendima/t Tkalec, Slavi Tkalec, Anton Tkalec, Ignac Finfonja, Martin Maučec in Jožef Benko, naši rojaki, ki živijo v Montrealu (Kanada), so nam poslali kratko pismo in sliko z željo, da to objavimo, saj plavijo, da prebirajo tam red-no Pomursko vestnik. Upamo, da smo njihovi želji ustregli. Vaši novi lovski družini, katero ustanavljate, pa želi ured-ništvo Pomurskega vestnika »lovski zdravo«. SMRT POD VOZOM V Veržeju se je zgodila smrtna nesreča. Franc Makoter, posestnik iz Veržeja se je 17. januarja 1963 kkrog 17. Ure vračal domov z vozom, naloženim z žagovino. Voz, ki j e bil preveč naložen, se je nenadoma prevrnil na; njega. Dobil je težke telesne poškodbe in je čez dva dni podlegel poškodbam na kirurškem oddelku bolnišnice v Murski Sobori NAPADEN Z NOŽEM 24-Ietni Franc Ceh, doma iz . Grabonoš, se je 20. januarja 1963 ponoči ob 22. uri vračal domov in je bil napaden z nožem, odbil je poškodbo z nožem v prsi in je bil sprejet na kirurški oddelek bolnišnice v Murski Soboti. Vinjen V jarek 27. januarja ob 17.40 se je pripetila lažja prometna nezgoda. Nezgodo je povzročil poklicni šofer H. iz Sela; vozil je osebni avtomobil "Olympia"«. Na cesti III. reda v Zg. Moravcih je šofer zapeljal v obcestni jarek in se pri tem prevrnil. Žrtev ni bilo, na avtomobilu pa je nastala škoda v vrednosti 30 tisoč dinarjev. Ugotovljeno je bilo, da, je bil šofer v času vožpje vinjen. ČESTITKA Članu našega kolekti-va JANEZU MATAJU in njegovi družici REZ-KI vse najboljše im novi življenjski poti - ČZP Pomurski tisk, kolektiv EE tiskarna.^ PRETEPENA NA CESTI Olga Prša, roj. leta 1943, Iz M. Sobote, je 16. januarja 1963 bila pretepena na cesti. Fant jo je napadel In jo večkrat udaril pet glavi in desni roki z zidno opeko. Prleški študentje vas vabijo na zabavno plesno prireditev »VESELA PRLEKIJA« ki, bo v soboto, 9. februarja 1963 ob 20. tiri v prostorih kavarne SLATINA RADENCI Veseli program: sodobni humor, Ibrucovanje Posebni orkester v baru! Vljudno vabljeni Zdravstvena postaja Beltinci razpisuje prosto delovno mesto medicinskega laboranta Pogoj predpisana strokovna izobrazba in ne- kaj let prakse. Osebni dohodek po pravilniku. Samsko stanovanje zagotovljeno. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlit*, ve pošljite do 15. februarja 1963 upravi zavoda. Upravni odbor Kmetijske zadruge Puconci razpisuje delovni mesti ŠOFERJA in TRAKTORISTA Pogoj i: pod 1. kvalificirani šofer s kategorijo C, pod 2. traktorist s predpisano kvalifikacijo in potrebno prakso pri opravljanju kmetijskih del. Nastop službe pod 1. takoj, pod 2. po dogovoru. Pismene ponudbe poslati upravi zadruge. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. ZAHVALA Ob bridki izgubi moje drage žene Marija Jud roj. Kolmanko iz Murske Sobote se zahvaljujem vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti, ji darovali vence in ji izkazali zadnjo čast. Posebna hvala Internemu oddelku splošne bolnišnice posebno pa zdravniku dr. Miliču za njegov trudi. Žalujoči mož Jože Tedenski koledar Petek, 1. febr. — Ignac Sobota, 2. febr. — Svečnica Nedelja, 3. febr. — Blaž Ponedeljek. 4. febr. — Bojana, Torek, 5. febr., — Agata Sreda, 6. febr. — Dora četrtek, 7. febr — Ksenija ČESTITKA Tereziji Magdič in Jožetu Terplanu na novi življenjski poti želi vse najboljše brat Alojz iz Avstralije. Zdravstvena dežurna služba 1. febr. — dr. Gregorc Anica 2. febr. — dr. Hajdinjak 3. febr. — dr. Hajdinjak Obvestilo Prebivalstvo obveščamo, da bomo s 1. februarjem 1963 u-vedli pri vseh upravnih organih občine — tudi krajevnih uradih in v katastrskem uradu — delovni čas ob četrtkih od 7. do 13. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. ObLO M. SOBOTA K IN O MURSKA SOBOTA — od 1. do 3. februarja francoski barvni vi-stavisionski film: »Dvojni pre-obrat" ; od 4. do 5. febr. ameriški vistavisionski film: »Osami ljeni človek-«; od 6. do 7. febr: francoski barvni film: »Ambiciozna«. GORNJA RADGONA — 2. in 3. febr. italijanski barvni kinema-skopski film: »Noč velikega napada«; 6. febr. sovjetski film; »Tuji otroci«. LJUTOMER — 2. in 3. febr. poljski kinemaskopski film: »Križarji«; 6. in 7. febr. slovenski film: »Družinski dnevnik«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 2. in 3. febr. ameriški film: »čaj in simpatija«; 6. febr. sovjetski film: »Komunist«. VIDEM OB ŠČAVNICI — 2. in 3. febr. ameriški barvni film: »Ho-Uwood ali propast«. VELIKA POLANA — 2. in 3. febr. italijanski barvni film: »Vojna in mir — n. del«. GOSPODINJSKO pomočnico, pošteno, z delnim znanjem kiiha-n j a, sprejme mala družina. Barbara Sedenja, Glavna lekarna kliničnih bolnišnic, Ljubljana. M-62 KRAVO s teletom prodam. Rakičan 76. M-56 TRDA DRVA zamenjam za seno. Naslov v uprav lista. M-57 MLATILNICO, malo, znamke Ho-fersranc, z železnim okvirjem, premer 60 cm, prodam. Kairel Lapoša, Nuskova 14, p. Roga-šovci. M-58 60 AROV odličnega gozda na ob-hiočju Spodnjega Krapja, pro-dam. Naslov v upravi lista. ORODJE, različno, zaradi bolezni prodam po zmerni ceni: stružnico, stroj za upogibanje, škar-je za pločevino, nakovalo, primeže in drugo. Vprašati pri Lovrotu Tomažiču, bivši kotlar, Heroja Bračiča 8, Maribor. GOSPODINJSKO pomočnuico po-šteno, ki ima veselje do otroka, z delnim znanjem kuhanja in začetno plačo 10.000 din za Ljubi ljano sprejme štiričlanska dru» ržina. Naslov v Upravi lista. JL M-68 MLATILNICO, znamke -Hoffer«, prodam. Cena po dogovoru. O-gled In ostale Informacije pri gostilrtčarju Bertaiamču v G. (Slavečih, M-69 mSO z gospodarskim poslopjem, 60 arov sadovnjaka v starosti 7 let z brajdami, prodam. Deset minut od železniške postaje Žerovinci; vse ostale poizvedbe v skladišču tobaka Ljutomer. M-71 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij EE tiskarne v ČZP »Pomurski tisk« razpisuje delovno mesto KOREKTORJA — REVIZORJA . P o g o j i : dobro obvladanje slovenščine. Pred- nost ima grafični delavec. Razpis velja do izpopolnitve delovnega mesta. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in kvalifikacije pošljite kadrovsko-socialni službi ČZP "Pomurski tisk" Komisija za sprejem in odpust delavcev podjetja »AGROSERViS« Murska Sobota razpisuje sledeča delovna mesta: šefa komerciale 2. 2 kvalificiranih avtokleparjev 3. 5 kvalificiranih avtomehanikov 4. 1 pomožnega delavca — pralca vozil 5. 1 normirca Pogoji: Za vsa delovna mesta pridejo v poštev le moški z odsluženim vojaškim rokom, za delovna mesta pod 1. visokokvalificirani trgovec kovinske stroke ali visokokvalificirani avtomehanik, z 10- letno prakso« pod 2., 3. in 4. 4- letna praksa, za delovno mesto pod 5. tehnik avtomobilske stroke ali visokokvalificirani avtomehanik, v obeh siut-čaijih 3-letna praksa. Nastop službe možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Rok za vlaganje prošenj do 31. jan. 1963, oziroma do popolnitve delovnih mest. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij DS Mariborske tekstilne tovarne Maribor (razpisuje za potrebe mojstrskega kadra v obratu tkalnice Ljutomer 5 ključavničarjev Pogoj: kvalificiran ključavničar, vojaščine prost, starost do 26 let. Prošnje sprejema Kadrovsfco-socialna služba Mariborske tekstilne tovarne do 11. febr. 1963. Gostinsko podjetje »Park* Lendava razpisuje prosto delovno mesto materialnega knjigovodje Nastop službe s 1. marcem 1963. Interesenti naj pošljejo ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in dosedanje zaposlitve do 10. februarja 1963. WHIT MASTERSON ŽENSKE v njegovem življenju (Nadaljevanje) Naslov, ki ga je iskala, jo je pripeljal bolj v drevored kakor v ulico, v ozek prehod, dolg samo z a) nekaj hiš, na vzhodnem koncu kitajske četrti. Starinska poslopja so se tiščala skupaj, kakor da se hočejo zavarovati pred zobom časa. Založba Pandro je bila v najstarejši od teh hiš. Nekoč je moralo 'biti to prav ponosno poslopje, dvonadstropno s kupolami, mogoče last ene od prvih družin v mestu. Zdaj so sobe z visokimi stropi razcepili z zidovi na manjše urade za vrsto obrobnih dejavnosti. V sivi dnevni sveflohi je bila ta starina videti nekam otožna kakor star vojak, ki se spominja minulega sijaja in slave. Založba Pandro je imela prostore na vogalu v pritličju. Prednja soba, v katero je stopila Alexis, je bila pičlo opremljena in mrzla kljub električnemu grelcu v kotu. Edino presenečenje so bile slike, ki so visele na vseh stenah, oljnate slike in fotografije, ki so vse predstavljale eksotične teme. Alexis jih je na hitro preletela, na pol v pričakovanju, da bo odkrila katero od očetovih del A iskala je zaman. »Vate lahko s čim pomagam?« Izza mize ki je stražila dohod v notranjo pisarno, jo je gledala mršava postarna ženska s hladnimi plazilskimi očmi. "Radia bi govorila z gospodom Pandrom." "Vas pričakuje?" "Ne čiste. Gre za... gre za zasebne zadeve" Zenska je nezaupljivo- pogledala Alexis. »Gospod Pandro ima veliko dela. Če mi poveste ime, se bom šla pozanimat, ali vas lahko sprejme« Alexis se je obotavljala; preudarjala je, ali naj pove kdko izmišljeno ime. A preden se je lahko odločila, so se druga vrata odprla in v prednjo sobo je pogledal neki moški. Bil je košat in ožgan od sonca, s tanko črno črto brk in visokim, izbočenim čelom, nad katerim so se mu bili lasje pomaknili že precej navzgor. »Da ne pozabim, gospa, Stevrartova, ko boste odgovorili na tisto naročilo s Filipinov. . .c Odsekano je utihnil, ko je Odkril Attems in usta so mu ostala odprta v osuplem presenečenju. Si spoznanjem se je v njegovih očeh mešal tudi strah in Alexis je takoj vedela, da je našla moža, ki ga potrebuje. »To dekle trdi, da ima z vami neke zasebne opravke, gospodi -Pamidro,« mu je z nezaupljivim glasom sporočila tajnica »Povedala sem ji, da ste zelo zaposleni. »Ne je rekel Pandro prav počasi. »Sprejel jo bom. Zakaj ne bi šli pofit kavo, gospa Steivart? Za nekaj časa vas ne bom potreboval,« Gospa Stewartova je našohila ustnice; očitno ni nič kaj rada odhajala. Tudi Alexis ibi želela, da bi ostala. Ni hrepenela po tem, dia hi ostajala sama s tujcem, posebno s takim, ki se je zdel vznemirjen zaradi njenega prihoda. A Stewartova; si je že oblačila plašč in Pandro je podrzal vrata v pisarno za AIexis, čeprav nista bila spregovorila niti (besedice drug z drugite. Pečali je stopila v drugo solbo, ki ni ibittai nič imenitneje opremljena'* kakor prva. Pandro je zaprl vrata, »Prosim, sedite. "Vi site Lewisova hči, kajne?« Da, jaz sem Alexis Gilmere.« »Prav prestrašili ste me. Hočem reči — bral sem o. Lew,isovi smrti!—'in vi ste'fin tako podobni—» »Sfe mislili, da sem duh, gospod Pandro?« »Nisem prepričan, da veni, kaj sem mislil.« Njegov glas je bil zadržan. "Dovolite mi, da vam izrazim sožalje ob smrti vašega očeta. Če lahko kaj storim za ..." »Mislim, da lahko. Ko je bil prejšnji teden moj oče tukaj, s San Franciscu, ste ga obiskali v njegovem hotelu, če se ne motite.« Pandro se je obortavljiail. »Dan tako je. Ali — ali me je omenil?« Očitno je bil zelo nemiren in Alexis se je odločila, dla bo previdna. »Kolikor mi je šlo za zasebno, zadevo. Rada bi slišala vašo stran zgodbe.«. »Bolj poslonvo kakor zasebno,« je rekel Pandro. »Kakor mogoče veste, smo založniška firma — izdajamo knjige o likovni umetnosti. Avantgardistični umetnosti — bi lahko imenovali to. Vaš oče je bil umetnik in je preudarjal možnost, dla bi vložil v našo firmo nekaj kapitala. O tej zadevi sva govorila samo v splošnem. To je vse, kar je bilo.« »Vse?« se je oglasila Alexis, jezna zavoljo njegovega izmikanja. »Ali pričakujete, da vam bom verjela; kako je moj oče priletel čez vso državo, da bi se pomenil o kaki majhni naložbi? Si boste pa, že morali izmisliti kaj boljšega.« Pandlro je zardel. »Draga moja mlada dama, ne razumem, kako, da bi si sploh maral kaj izmisliti. Poslovne stike sem imel z vašim očetom, ne pa z vami.« »Ali bi se torej rajši pogovorili o tem s policijo?« »S policijo? Za božjo voljo, kaj naj bi pa imela policija s tem?« »Očeta, so umorili.« Pandro se je sesedle! in se zastrmel vanjo. »Umorili?« je zašepetal. »O, moj ljubi bog, pa menda res ne! Ampak v časnikih je pisalo — saj menda ne mislite, da sem... kako, saj sva bila z Lewisom prijatelja!« »Zakaj mu pa potem ne pomagate, tako da bi mi povedali resnico? Zakaj ste se prestrašili, ko ste me zagledali?« »Se mi je tako poznalo?« Pandro je utrujeno vzdihnil. »Hm, ras sem bil prestrašen — a ne iz razlogov, na katere bi utegnili v! pomisliti. Kar sem vam povedal, je bila resnica — do neke točke. Lewis je bil mogoče moj naijstarejši prijatelj — na univerzi sva stanovala skupaj. Ko sem letos zašel v težave, sem se obrnil nanj, da bi mi pomagal.« »Težave? Kake težave?« Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Gradbenem obrtnem podjetju »GRADITELJ« Beltinci razpisuje naslednja delovna mesta: 1. samostojnega finančnega knjigovodje 2. gradbenega delovodje 3. večje število kvalificiranih zidarjev 4. večje število nekvalificiranih delavcev 'Pogoji: 1. končana ekonomska šola ali nepopolna srednja šola z najmanj 5 let prakse; 2. končana delovodska šola ali vsaj 5 let prakse; Nastop službe s 1. marcem 1963. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave sprejemamo pismeno ali ustmeno v pisarni podjetja vsak dan od 7. do 15. ure. POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno In založniško podjetje -Pomurski tisk- v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov no vračamo ln ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11 1-1(5 POMURSKI VESTNIK, 31. JAN. 1963 Od votlega debla do ladje na atomski pogon Plovba temelji na naravnem pojavu, katerega zakonitost je prvi odkril Arhimed (eden največ jih matematikov in fizikov starega veka) že pred 22 stoletji. Ugotovil je, da izgubi vsako v tekočino potopljeno telo navidezno toliko od svoje teže, koliko tehta odrinjena tekočina. Sele dolga stoletja po tem ( v 16. stol.) je nizozemski učenjak Stevin ugotovil vzrok tega pojava. Znanstveniki so torej svoje znanje o zakonitosti plovbe poglabljali. Prve vožnje po vodi pa so potekale seveda že mnogo prej, preden so učenjaki ugotovili, zakaj je po vodi sploh mogoče plavati ali se voziti. Kdaj se je torej človek prvikrat vozil po vodi? Strokovnjaki ugotavljajo, da se je to zgodilo prvikrat verjetno tam nekje pred 30.000 leti. Človek je sedel v votlo, preperelo deblo kakega drevesa, katero je plavalo po vodi in talko odkril sredstvo za gibanje po vodi. Prvi korak naprej je bilo z roko izdolbeno deblo. Prva vesla so bila roke, šele pozneje so prišli na vrsto drogovi. Mogoče je, da so bili prvi čolni narejeni tudi iz skorje ali lubja. Take čolne imajo še danes prebivalci Nove Gvineje. In kdo se torej lahko ponaša s tem, da je prvi izumil čoln? Najbolj verjetno je, da so prebivalci Polinezije izumitelji prvih čolnov. Tudi Kitajci so morali že davno poznati ladje in umetnost plovbe po morju. Drugi korak pri razvo- Uspel zimski posnetek našega fotoreporterja ju ladjedelništva je trenutek, ko so ljudje začeli ob izdolbenem deblu pritrjevati, debele deske, da tal povečali višino čolna. Veliko prelomnico pomeni v nadaljnjem razvoju graditev čolnov iz desk. Med narodi ob Sredozemskem morju so Egipčani že pred 6.000 leti pluli po Nilu. Zgodaj so začeli tudi izkoriščati silo vetra, kateri je mnogo pozneje postal glavno pogonsko sredstvo. Feničard so zgradili nov tip ladje, ki Je bil dolg in ozek, medtem ko so bile egiptovske in babilonske ladje so-daste oblike. Razumljivo je, da so bile zato feniičamske ladje bolj hitre In okretne. Ta tip ladje Je bdi namenjen najprej za -trgovske namene, kasneje pa se je iz nje razvila feničamska bojna ladja. Kaže pa, da so Feničani tudi izumitelji sidra. Priznani pomorščaki so bili tudi prebivalci Krete ibn Etruščani Med grškimi državicami so se na področju pomorstva posebno uveljavile Atene in to v 5. stol pr. n. št. Kartažani in Rimljani niso prinesli k razvoju ladjedelništva drugo kot to, da so povečali feničanski tip ladje. Vesla so postajala vse večja in težja, tako 'la so za eno veslo ranili 5 do 8 veslačev. To je bilo takrat možno, ker so veslali sužnji in na smrt obsojeni. Tako je tekel razvoj ladjarstva naprej. Na pomena so dobile vojne ladje, saj je skoraj vsaka ladja imela na sebi bojno opremo. Medtem, ko je v državah Sredozemskega morja ostala moč sužnjev, veslačev glavna pogonska sila za vse vrste ladij, so v Severnem morju Vikingi in Normani razvili tip ladje, ki jim je bil glavna pogonska sila veter. Tudi tona-ža ladij se je stalno dvigala. To-naža v starem veku je dosegla največ 90 ton, medtem ko so ladjo norman.skega tipa dosegle že 100 do 150 ton. V vseh teh stoletjih je temeljilo ladjedelništvo samo na izkušnjah. Prvo znanstveno delo o ladjedelništvu je bilo napisano šele leta 1600. Razvoj topništva, katero je bilo povezano z izumom smodnika, je uvedlo novo razdobje v ladjedelništvu. Prej se je skušala e-na ladja zariti drugi v bok, za kar ji je prav prišel ravno za ta namen močno okovan kljun ladje. Z razvojem topništva se je tudi način bojevanja spremenil. Sedaj so uničevali nasprotnikove ladje s topovskimi kroglami. Ker pa so bili topovi težki, se je morala nujno dvigniti tudi nosilnost ladje-tako da so dosegle ladje sedaj tudi 600—1000 ton. Zaradi gusarstva, katero je kraljevalo v tistih časih, so morale biti nujno oborožene vse trgovske ladje z orožjem. Da bi vojne ladje dosegle čimvečjo hitrost, so posvetili največ pozornosti jadrom. Ladje dobivajo vedno več in večja jadra in ravnanje z njimi postane vedno bolj zamotano. Tisočletja so gradili ladje samo iz lesa, šele v 19. sto. omogoči napredek metalurgije gradnjo železnih ladij. Prva je bila zgrajena leta 1822. Se četrt stoletja pa Je bilo treba čakati, preden so začele ladjedelnice graditi železne ladje v večjem obsegu. Tretje razdobje v ladjedelništvu odpre IZUM PARNEGA STROJA. Kot začetnik paroplovstva se navadno navaja Robert Fulton, kot začetno leto pa leto 1807. Tega leta je namreč zaplavala njegova ladja — prvi parnik — »Clermont« po reki Hudson v ZDA. Prva ladja s samo parnim pogonom je preplula Atlantski ocean šele leta 1826. Takratni parniki so delovali seveda še na principu kolesa z lopaticami. Se precej let je moralo preteči, preden Je vijak izpodrinil lopatice. Tako je torej v grobih obrisih potekal tisočletni razvoj ladjadstva Za parnjki so prišle potem na vrsto Jadjfe z Dieslovim motor jem in motorne ladje, katere so parnike že skoraj v celoti izpodrinile. Pred nedavnim so se pojavile že ladje na atomski pogon, ki lahko plovejo neprekinjeno tri leta, ne da bi jim ibilo potrebno jemati goriva. Kaj nam bo prinesel le še nadaljnji razvoj tehnike? Piramidasti hrast na grajskem dvorišču pri Negovi. Menda so v Sloveniji le še štirje taki primerki. LOVOR PRI NEGOVI Pri Negovi je še ena rastlina, iki je pri nas zelo redka, pogosta pa je ob morjiut Rajkovi imajo pred hišo lovor, katerega morajo dobro čuvati pred mrazom. Prostovoljno v zapor ZARADI ZOBOBOLA 17-letmJ Italijan Bruno Pianta se je pojavil na policiji. Komisarju je pokazal roke, ki so bile okrvavljene. Ko ga je ta začudeno pogledal, mu je Bruno povedal: »Zaklal sem človeka. Zabodel sem ga trikrat, potem pa vrgel v reko. Potem .. .« Takoj nato so naredili rekonstrukcijo umora na mestu, katerega je označil Bruna kot kraj umora. Brž, ko so se vrv nili v zapor, pa se je mladenič skesal in dejal, da je pravzaprav zaklal indijskega prašička Iz očetove gojilnice. Njegova izpoved je naslednja: Imel sem strašanski zobobol, ki mi že štirinajst dni ne da živeti. Ker sem imel premalo denarja, da bi odšel k zdravniku, sem si izmislil način, kako bi prišel v DVA OTOKA V GVINEJSKEM ZALIVU IMATA NAJVECJI PRIRASTEK PREBIVALSTVA Največjii prirastek prehival-isitv-a na svetu imata po nafno-vejših podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 2 o-toka v Gvinejskem zalivu, kjer znaša prirastek na 1000 prelblivalcev 54,4 otroka. Potem sledijo Venezuela (52,6), Gvatemala (49,8), Mehika (47/4), Griinlandi (47,6) in Tunis (46,8). Najmanji otrok se rodi v 'Zapadinem Berlinu (9,5 na 1000 prebivalcev), na Švedskem 14,1, v Madžarski 15,2 itd. Na splošno je torej naj-nižji prirastek v Zapadni Evropi. zapor, kjer bi mi lahko pozdravili zobe brezplačno, LONEC JE POČEN Na samem Zapadli tolikanj opevana enotnost in monolitošt zapadnega bloka je močno omajana. To resnico, ki jo zadnje dni priznavajo, čeprav s težkim srcem, celo najbolj odgovorni državniki na Zapaldn, so potrdili tudi zadnji dogodki, ki so naleteli na močan odmev ,po vsem svetu. Najprej sklenitev sporazuma o tesnem političnem m vojaškem sodelovanju med Francijo in Zahodno Nemčijo — ta sporazum so v diplomatskih krogih celo poimenovali emova os Pariz — Bonn«, — potem pa še velik in, kakor priznavajo celo na1 Zahodu, lahko tudi usoden »družinski spor« v Evropski gospodarski skupnosti! Nekoliko ironično se sliši, da sta v Parizu sklenila »večno prijateljstvo dva večna sovražnika (prenešeno iz preteklosti) — de Gaulle in Adenauer. Prvi v imenu Francije in zato, da bi lahko njegova država pod okriljem Pete francoske republike dosegla nekdanjo veličino evropske velesile, da hi torej Francija igrala prvo violino v mali Evropi in ne obratno. Adenauerju, staremu očetu« Zapadne Nemčije, pa so to potezo narekovali predvsem taktični razlogi: doseči to, da bi z močnimi militarističnimi težnjami navdahnjena Zapadna Nemčija laže še naprej neovirano »ribarila« v vrtincu hladne vojne in v odnosu do ostalih zapadnih zaveznikov, vključno z ZDA, izsiljevala nove prednosti v svojem križarskemu boju proti komunizmu in dozdevni nevarnosti z Vzhoda. Diplomatski potezi obeh državnikov sta naleteli na odločno kritiko: v samem zapadnem svetu, kjer je ta kritika kajpada močno blokovsko obarvana, češ da pomeni sklenitev pakta med de Gaullom in Adenauerjem odkrito rušenje Atlantskega pakta in zahodnoevropske enotnosti. Predsednik ZDA Kennedy je usmeril glavno puščico kritike prav proti de Gaullu. Miroljubni svet pa o-cenjuje to potezo kot dejanje, ki v času, ko se je pričel taliti led na relaciji Zapad—Vzhod ali bolje: ZDA—ZSSR —nikakor ne more prispevati k trajnejšemu sporazumevanju v korist odpravljanja blokovskih pregrad in trajnega miru na svetu. Taka ocena pa je tudi najbolj stvarna in pogojena s koristmi vsega človeštva! Po svojem značaju in tudi vsebini pa je za enotnost Zapada Še težji »družinski spor« v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Po neuspelih pogajanjih v Bruslju o priključitvi Velike Britanije v to zapadno gospodarsko grupacijo je nastala v zapadnih evropskih deželah prava »diplomatska panika«. Bistvo problema je v tem, da je spet Francija tista, ki nasprotuje vključitvi Velike Britanije kot enakopravne članice v Evropsko gospodarsko skupnost, soglaša pa s tem, da bi se vključila z manjšimi pravicami kot vključeni član. Proti sebi je Francija zbrala tokrat vseh pet ostalih partnerjev, vključno z Zapadno Nemčijo, ki skuša tokrat nastopiti kot »posrednik« v sporu. Za vključitev Velike Britanije v EGS se je odločno izrekla skupina držav Benelux, reagiral je ameriški zunanji minister Rusk z izjavo, da bo pet ostalih članov skupnosti nadaljevalo razgovor« o pristopu Velike Britanije »s Francijo ali brez nje!«, neki ugledni zapadni diplomat pa je označil to resno krizo z besedami: »Vrč ni razbit, je pa počen!« Torej ni naključje, če so bili zadnje dni tako pogosti medsebojni obiski uglednih ministrov s polno diplomatsko prtljago v zapadnih prestolnicah in če skušajo spor izgladiti te dni v Bruslju na ravni zunanjih ministrov članic Evropske gospodarske skupnosti. V luči tega velikega »družinskega spora« na Zapadu pa postaja še aktualnejša pobuda ne-angaziranih in držav v razvoju za svetovno gospodarsko konferenco, katero so prav te dni pričeli pripravljati na sedežu OZN v New Yorku. Pri delu pripravljalne komisije za sklicanje te konference sodeluje, kot smo že poročali, tudi delegat Jugoslavije kot glavne pobudnice za to svetovno gospodarsko zborovanje, ki bo v začetku prihodnjega leta. Do te svetovne akcije je OZN privedlo spoznanje, da so zaključene gospodarske grupacije razvitih držav, med njimi tudi Evropska gospodarska skupnost, bile že doslej resna ovira za enakopravno gospodarsko sodelovanje v svetovnem merilu in zato še poveču- ; jejo že itak velik prepad med razvitimi in nerazvitimi državami; to pa že postaja pravo nasprotje sodobnega sveta in je zato tudi moč- no pogojeno s samim svetovnim, mirom. Prizadevanja, ki težijo k odpravljanju tega nasprotja, pa so v sedanjem obdobju svetovnega: dogajanja koristna in ohrabrujaj-ča. S. K. 1 INDIJA SPREJELA BREZ PRIDRŽKOV PREDLOGE COLOMBA Indijski premier Nehru je na zasedanju indijskega Kongresa sporočil, da Indija brez pridržkov sprejema predloge, ki so jih formulirale neangažirane afriško-azij sike države na znani konferenci v Cclombu glede mirne rešitve ki-tajsko-indijskega obmejnega spora. Indijski Kongres je Nehrujev predlog sprejel z veliko večino, tako da so sedaj možnosti za neposredne razgovore s Kitajsko na indijski strani povsem odprte. Kaže pa, da je prišlo na obeh straneh do različnega tolmačenja predlogov šestih neangažiranih držav v Colombu, zato ne izključujejo možnosti, da bodo pobudniki teh predlogov spet posredovali v korist ičastne in mirne izgladitve tega spora. KRATKO... TODOB ŽIVKOV V JUGOSLAVIJI Pred dnevi je odpotoval s posebnim vlakom iz Beograda v Sofijo prvi sekretar Centralnega komiteja KP Bolgarije in predsednik bolgarske vlade Tod or Živkov, ki je bil v Jugoslaviji na obisku kot gost predsednika republike Josipa Broza-Tita. Med obiskom vise tega gosta so bili v Beogradu tudi politični razgovori med bolgarsko in jugoslovansko delegacijo, ki so potekli v znamenju neposredne izmenjave mnenj o važnejših mednarodnih dogodkih in prijateljstva. K NEC RATANSKE OD CEPLJEN OSTI Cele Organizacije združenih narodov so pred dnevi vkorakale brez bojev v mesto Kolvezi, zadnje oporišče kataloškega seceomi-sta Mojzeja Combeja. Tako je po nekaterih znamenjih končana vojaška akcija za priključitev Ka-tange k republiki Kongo. PREDSEDNIK TITO POVABLJEN V ALŽIRIJO Predsednik Alžirije Ahmed Ben Bela je ob odhodu predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozarja Vukmanoviča, ki je ob o-bdsku nekaterih afriških sindikalnih central prisostvoval tudi kongresu sindikalne organizacije alžirskih delavcev, povabil predsed-sednika Tita na obisk v njegovo deželo. Ob slovesu je Ben Bela dejal: »Naša država bo srečna, da pozdravi maršala Tita, našega največjega prijatelja ... Povejte predsedniku Titu, naj pride čimprej!« UGODEN MALOOBMEJNI PROMET Z ITALIJO intenzivni maloobmejni promet z Italijo je vsekakor potrdil doslej doseženo stopnjo dobrih sosed-stvemih odnosov in aktivnega sodelovanja med obema državama. V okvirni tega prometa je bilo samo lani 7,5 milijona prehodov na o-beh straneh. PREDSEDNIK TITO SEFOM NEVEZANIH DRŽAV Predsednik Tito je, nadaljujoč že običajno prakso, poslal pred dnevi številnim šefom neangažira-nih držav osebne poslanice, v katerih je pojasnil jugoslovanska gledišča o aktualnih mednarodnih vprašanjih. UMRL JE PRVAK BRITANSKE LABURISTIČNE STRANKE Umrl je prvak britanske Laburistične stranke Hugh Gaiskell, predsednik laburistične vlade »v senci«. Soprogi preminulega u-glednega britanskega politika in državnika je poslal sožalno brzojavko tudi predsednik republike Tito Amerika ustavila jedrske poskuse UGODNO ZNAMENJE ZA USPEH RAZGOVOROV PREDSTAVNIKOV ZDA, ZSSR IN VELIKE BRITANIJE, KI POTEKAJO TE DNI ZA »OKROGLO ATOMSKO MIZO« V NEW YORKU, JE TUDI SKLEP AMERIŠKE VLADE, DA BO V ČASU POGAJANJ O USTAVITVI JEDRSKIH EKSPLOZIJ IN RAZOROŽITVI UKINILA ATOMSKE POSKUSE V NEVADI. Sicer pa so napovedi diplomatskih opazovalcev glede sporazuma sploh optimistične, čeprav ne skrivajo, da se stališča atomskih velesil še vedno razhajajo glede števila detektorskih naprav — imenovanih tudi »črne skrinjice« — in inšpekcij na ozemlju posameznih - držav. Vendar pa, kot poudarjajo. je Kljulb trenutnim razlikam zdaj na široko odprta pot k dokončnemu sporazumu. Važ- no je sevedai, da obe strani pokažeta dovolj smelosti in dobre volje za sporazumeva nje. To, kot kaže, še posebej velja za ZDA, kjer so se spet -našli neodgovorni krogi, ki bi želeli zaustaviti tok pogajanji v pozitivni smeri. »ŽAL NIMAMO NOBENIH PODATKOV « KOLINE Sprevodnik nam je prizanesljivo vračal vozne listke za drtugi razred potniškega vlaka, čeprav smo zasedli z usnjem prevlečene sedeže prvega razreda. — Mladež odhaja na zimske počitnice pa so vagoni pretesni, je dejal med vrati kondukter in se prijazno nasmehnil. — Pardon, ne zapirajte vrat! se Je tedaj oglasila iz kota ob oknu mlada, elegantno oblečena črnolaska z vabljivo lepim belim kovčkom nad glavo. Edina lastnica voznega Ustka za prvi razred je brž podkrepila svojo zahtevo: — Kdo bo prenašal ta smrad in, poglejte koliko nesnage je na podu... Ko Je strupen mraz napolnil kupe in je skoraj prehladno oblečen možakar v kotu ob vratih nejevoljno zarobantil, se je oglasil tudi sprevodnik: — Zares mi je žal, toda oddelke ogrevamo, da pomikov ne zebe. Mlada črnolaska očitno ni bila zadovoljna z odgovorom. Jezno se je zarežala za odhajajočim sprevodnikom: —- Ce se vam ne upira ta jugoslovanski parfum, ga bom tudi jaz prebolela do Jesenic. Sicer pa bom že Jutri zjutraj v našem vlaku in zvečer doma v Kotno, je pristavila nekolikanj tiše. Le besedico »naš« je poudarila, da je vzbudila v sopotnikih prej radovednost kot ogorčenje, kajti narečje mlade dame Je očitno odkrivalo njeno prekmursko poreklo. — Torej niste iz naših krajev, navezuje s etničnim prizvokom v glasu razgovor z mlado damo možakar srednjih let. Nagovorjena je najprej spravila v ročno torbico vso mogočo ceneno navlako, ki jo je domišljavo razstavila na kolenih z očitnim namenom, da bi pritegnila pozornost dveh mlajših domačih deklet. Gostobesedno je zažgolela: — Da, prav imate: iz Kdlna sem. Tam Je tildi moj zaročenec. Sicer pa študiram, oziroma nadaljujem s šolanjem v Kolnu. To bi morali videti naš Koln ... — Oprostite, jo je prekinil so- potnik, gotovo študirate kaj posebnega, da ste si izbrali tako oddaljeno mesto... — Pravzaprav da ... kako naj vam to razložim... se je izmikala lepa gizdalinka v očitni zadregi. — Mogoče študirate jezike, e-konomijo, mogoče to ali ono, česar pri nas ni najti, je vrtal vanjo neumorni radovednež. — Veste Jaz... jaz sem že tri leta v hotelu ... v recepciji ... — Študij te vrste mi zares ni znan, toda važno je, da študirate, kajne, se je pomilovalno nasmeh- nil mož in zapičil pogled v izzivalno napete prsi mlade črnolaske. Ves kupe je napolnil pritajen smeh. Ko je vlak drdral čez Muro, ki je žarela v mrzlih žarkih zimskega sonca vse tja do ovinka struge, kjer je lenobno opletalo mlinsko kolo lesenega murskega mlina, je možakar zopet nagovoril dekle: — Poglejte našo Muro! Gotovo se zlepa zopet ne boste mudili v domačih 'krajih. — Prav nič me ne vleče, da bi si ogledovala vse to, kar sem že stokrat videla, je odgovorila in vrgla omalovažujoč pogled skozi zaledenelo okno: Nemčija, to je vse nekaj drugega: hitri vlaki, pa red in čistoča povsod, in. . . V glasu mladega dekleta je bilo čutiti prizvok velikega pričakovanja. — Samo da se dokopljem do Jesenic, je zavzdihnila in godrnjala še o tem in onem, kot da je slepa za pomilovalne poglede navzočih. Pred domačo železniško postajo smo vstali in se zavijali v plašča Črnolaska je prizadeto vprašala: — Torej ne potuje nihče vsaj do Pragerskega, da bi mi pomagal prenesti ta zavoj? — Žal nihče, je odgovoril njen sobesednik v imenu vseh, ki so si z velikim zanimanjem ogledovali velikanski zavoj na prtljažniku nasproti potnice iz Kolna. Sama je z očmi nejevoljno težkala velik zavoj v rožičastem papirju, s katerim navadno počastijo na našem podeželju samo boljše goste. — In sem naročila domačim, na.) mi zavijejo koline v prikladnejši omot in ne v tako štorasto škatlo. - Se je bilo toliko Časa, da jo je sopotnik pobaral: — Torej ste vendarle prišli na koline v domači kraj? Je bilo lepo? — Lepo je bilo doma, zares lepo. Sicer pa — če vas zanese- kdaj pot v M., se oglasite v naši gostilni. V tisti večji, ne manjši, in lepo pozdravite vse, tudi moje sestre, je dejala odhajajočemu iu mu zapeljivo pomežiknila. — No, če gre za gostilno, človek zlepa ne zgreši vrat. Hvala za vabilo. Sicer pa bom .— če dovolite — pustil kar odprta vrata kupeja, da se vam ne bi pokvarilo koline v tem pregretem zraku... Vlak s potnico iz Kolna in kolinami v kupeju I. razreda je drdral mimo njenih sopotnikov, kr so gazili sneg ob progi proti domu. Lokomotiva je sope premago vala tovor in gost oblak ritma je legel na ljudi. — Fuj, kako grenek priokus ima danes dim našega vrlega konjička, je prekinil nekdo molk. Borut Cvensky POMURSKI VESTNIK, 31. JAN. 1963 8 »Okno v o fenu« — karakteristika letošnje zime (Foto: Bruno R.) UMETNE KOSTI IN ŽILE Kongres nemškega združenja je vzbudil v svetu veliko zanimanje. Na dan so prišle namreč u-gotovitve, da bi mogle cevke Iz plastičnih snovi z uspehom nado-mestovati poglavitne žile v človeškem telesu. Tudi usodne rakaste otekline na hrbtenici bi bilo mogoče odpraviti s tem, da bi prizadeta vretenca povsem odstranili' in jih nadomestili s kostmi, obloženimi s kovinami ali plastičnimi masami. HA NEK! POMURSKI OBČINI...