Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika NEKAJ NADROBNOSTI O DELOVANJU KARNTNER HEIMATDIENSTA PRED PLEBISCITOM LETA 1920 NA KOROŠKEM tone zorn Razumevanje dogajanja na območju južne- ga dela Koroške v času od znanega plebiscita 10. oktobra 1920 do današnjega dne v marsi- čem pojasnjuje vloga osrednje protislovenske organizacije Kamtner Heimatdienst (KHD) v slovenski manjšinski problematiki. Cilje in vlogo te organizacije za čas med obema vojnama je na podlagi dosegljive dokumen- tacije orisal pred nekaj leti Lojze Ude.' Zal so zadevni avstrijski arhivi, predvsem pa fond KHD v koroškem deželnem arhivu, še nadalje nedostopni tujemu raziskovalcu, tako da se moremo še vedno naslanjati samo na sodobno publicistiko ter na dokumentacijo, ki jo hranijo jugoslovanski arhivi. Tu gre predvsem za časovno obdobje iz poletja 1920, iz časa vedno agresivnejše dejavnosti KHD, dokumentacija sama pa se nanaša v glavnem na območje velikovškega okrajnega glavar- stva. Ni namen tega članka lotevati se celotne dejavnosti KHD, saj bi za tak oris potrebo- vali celotno dokumentacijo te organizacije, ampak opozoriti na določeno nevzdržnost nemško pišočih piscev, ki vidijo v predple- biscitni dejavnosti te organizacije predvsem vsesplošno proti jugoslovansko gibanje vsega nemško in večine slovensko govorečega juž- nokoroškega prebivalstva. Prvi val organizirane propagandne dejav- nosti, ki so jo vodili iz nemškega dela deže- le, so jugoslovanske oblasti opazile kmalu po ustanovitvi koroškega deželnega propagand- nega vodstva (Landesagitationsleitung) kot organa deželnega zbora, ustanovljenega dne 22. avgusta 1919 v Spittalu na Dravi, kmalu po jugoslovanski izpraznitvi Celovca in po umiku na demarkacijsko črto, določeno v Pa- rizu med obema koroškima plebiscitnima co- nama A in B. Jugoslovanske oblasti so prvič opazile organizirano nemško usmerjeno pro- pagando oktobra leta 1919. Poročila, ki sta jih v Ljubljano pošiljali obe koroški okrajni glavarstvi, velikovško in boroveljsko, pričajo, da so oblasti z dokajšnjim uspehom sledile tej dejavnosti koroškega deželnega propa- gandnega vodstva ter jo tudi delno obrzdale. Po podatkih, s katerimi so razpolagale jugo- slovanske oblasti, so se ukvarjale z nemško propagando predvsem tri izpostave propa- gandnega oddelka koroškega deželnega zbo- ra, od teh ena pod vodstvom policijskega svetnika Spitzerja v Celovcu, druga v Mosti- ču pod vodstvom znanega nemškega nacio- nalca slovenskega rodu Josefa Glantschniga iz Vovber, in tretja v Št. Andražu v Labot- ski dolini, ki jo je vodil nadporočnik Maier- hofer. Poleg teh je bila še posebna pisarna v Vrbi za območje boroveljskega okrajnega glavarstva. To, da so Nemci segali s pro- pagandno dejavnostjo tudi v Mežiško dolino, ki je po sklepih pariške mirovne konference dokončno pripadla Jugoslaviji, je presojalo 21. novembra 1919 velikovško okrajno gla- varstvo za »neprijateljsko početje od strani avstrijske republike« do sosednje države.^ Vse kaže, da drže trditve predstavnikov ju- goslovanske oblasti, da je ta prišla na sled vrsti plačanih nemških agitatorjev. Ti so se vtihotapljali iz plebiscitne cone B na ozem- lje, ki ga je upravljala Jugoslavija. Za za- jezitev te dejavnosti je okrajno glavarstvo Borovlie dne 15. decembra 1919 v zanimivem poročilu prosilo ljubljanske oblasti, da bi do- volile širiti na območju plebiscitne cone A prepovedani glasili avstrijske socialnodemo- kratske stranke Arbeiter Zeitung in Arbeiter- wille, zaradi njunih poročil o slabem gospo- darskem položaju Avstrije kot najboljšem sredstvu proti nemški propagandi.' Dokončno obliko je dobila koroško-nemška propagandna organizacija po 9. marcu 1920, ko so v zgomjekoroškem Št. Vidu vse v za- časnem deželnem zboru zastopane stranke sklenile ustanoviti posebno »domovinsko službo« (Heimatdienst), ki naj bi vodila in združevala vse predplebiscitno protislovensko in proti jugoslovansko delovanje nemško-na- cionalnih krogov na območju obeh plebiscit- nih con. Sklenili so tudi, da bo vodil orga- nizacijo poseben sosvet, sestavljen iz zastop- nikov vseh meščanskih in socialdemokratske stranke, zastopani pa bi bili v njem tudi po- samezni okraji, na katere se je raztezalo de- lovanje organizacije. Organizacijsko je že koroški propagandni oddelek koroškega de- želnega zbora razdelil plebiscitno cono A na štiri odseke s sedeži v plebiscitni coni B ali zunaj nje: na Rož (I); zahodno Podjuno z Grabštajnom (II); sodni okraj Velikovec, za- hodni del (III) ter končno še na sodni okraj Pliberk vzhodno od Velikovca z Labotsko dolino (IV). Odseka I. in II. sta imela vod- stvo v Celovcu, Velikovec-zahod v Mostiču,, 165 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino odsek IV. pa v St. Andražu v Labotski dolini. Odsek I. je bil kasneje razdeljen v štiri pod- odseke: a) na zgornji Rož s sedežem v Be- ljaku, b) območje južno od Vrbe s sedežem v Vrbi, c) spodnji Rož ter č) območje Gure— Hodiše, zadnja pododseka s sedežem v Ce- lovcu.'' Na čelu celotne organizacije je stal še danes aktivni Hans Steinacher. V prvem trenutku sta se tako koroško pro- pagandno vodstvo kot KHD naslonila pred- vsem na zaupnike leta 1908 na Koroškem ustanovljenega Nemškega narodnega sveta (Deutscher Volksrat), prvenstveno ustanov- ljenega proti dajanju kakršnihkoli kon- cesij nenemškim narodom monarhije, pred- vsem pa proti slovenskim oziroma jugoslo- vanskim zahtevam, 1917. tudi v deklaradj- skem gibanju. V okrožnici zaupnikom z dne 26. marca 1919 je nemški Volksrat zadovolj- no opozarjal, da je na njegovo pobudo bila ustanovljena ob padcu monarhije in »po pri- četku sovražnosti s strani Jugoslovanov« in za »obrambo pred političnimi sunki Kranj- cev« posebna »narodnostnopolitična skupina« pri predsedstvu deželnega odbora,' iz katere je jeseni istega leta izšlo koroško deželno propagandno vodstvo. Drug element, iz kate- rega so prihajali agitatorji KHD, so bili nek- danji aktivni udeleženci protijugoslovanskih bojev v zimi 1919 in spomladi 1920, od srede leta pa so bili glavni nosilci KHD dejavnosti nemško usmerjeni begunci iz plebiscitne co- ne A, ki so se v tem času po odločitvi ple- biscitne komisije smeli vrniti nazaj. Iz smernic vodstva KHD za razpredenje organizacijske mreže v plebiscitni coni A je videti, da si je prizadevala njena centrala .formirati na območju južne Koroške posebne krajevne svete, Heimatsrate imenovane (HR). V utemeljitvi za ustanovitev takih svetov je KHD poudarjal nuinost samozaščite in za- stopstva južnokoroškega prebivalstva pred jugoslovanskimi oblastmi, seveda v duhu nemške koncepcije za plebiscitno odločitev. V domovinskih svetih naj bi bile po teh na- vodilih zastopane vse nekdanje politične stranke, glede na obseg posamezne občine pa naj bi HR sestavljalo 6 do 25 oseb, ki bi izmed sebe izvolili predsednika in tričlanski odbor. Zanimivo je, da je vodstvo KHD pred- videvalo, da ne bo mogoče povsod razpresti nemško propagandno organizacijo ter je zato svetovalo ustanovitev posebnih v>delovnih mest« po vsem območju južne Koroške, na katera bi se navezovalo nekaj občin. Predvi- dena so bila taka delovna mesta v Rožeku za Zgornji Rož, Skofiče in Logo ves; v Borov- ljah za Spodnji Rož; v Žihpoljah za območje Vrbskega jezera; Grabštajnu za občine Grab- štajn, Pokrče, Tinje, Radiše, Medgorje, Zre- lec in Galicijo; v Dobrli vesi za sodni okraj Dobrla ves brez občine Galicija; v Velikovcu za sodni okraj Velikovec brez Tinj; v Želez- ni Kapli za sodni okraj Železna Kapla; v Pliberku za občine Pliberk, Blato, Libuče, Bistrico pri Pliberku ter Globasnico; v La- botu za občine Labot, Legerbuch, Zvabek in Libeliče ter v Grebinju za občine Ruda, Gre- binj in Pustrica.^ Naloga teh »delovnih mest« je bila predvsem prevzemanje celovškega propagandnega gradiva ter zbiranje poročil o situaciji v plebiscitni coni A, ki so se konča- no zbirala v Celovcu; vsekakor pa se je ta mreža dokončno izkristalizirala po odprtju demarkacijske črte med obema plebiscitnima conama A in B septembra 1920, ko je prešla večina KHD aparata v plebiscitno cono A ter se je smel po sklepih plebiscitne komisije legalizirati. Za obe središči takratnih okrajnih glavar- stev, Borovlje in Velikovec, plebiscitne cone A sta bila po navodilih iz Celovca ustanov- ljena okrajna KHD sveta, ki sta skupaj s celovškim vodstvom KHD sestavljala vod- stveni aparat te organizacije.' V smernicah celovškega vodstva je bila osnovana naloga HR »zastopati nemško mi- sleče prebivalstvo« in to »predvsem pred ple- biscitno komisijo«. Dalje so imeli nalogo zbi- rati vesti o vsem dogajanju na območju ple- biscitne cone A ter zadevno poročanje plebis- citni komisiji, skrbeti za vpise v glasovalne plebiscitne imenike, dalie skrbeti, da ne bo prišlo do »jugoslovanskih mahinacij« ob ple- biscitu ter pritegovanje omahljivcev na nem- ško stran, skrb za nastanitev nemško usmer- jenih plebiscitnih glasovalcev, izvajanje nem- ško-koroške propagande, imenovane »domo- vinska propasanda«. predvsem pa zastopati nemško misleče prebivalstvo posameznih ob- čin. ^ Za propagandno delo v plebiscitni coni A je KHD pripravlial v Celovcu tudi posebne inštruktorske tečaje; v poštev zanje pa so prišli predvsem tisti nemško usmerjeni be- gunci iz plebiscitne cone A, ki so bili določe- ni, da se poklicno ukvarjajo s propagandnim delom na jugoslovanskem zasedbenem delu Koroške in to kot agitatorji ali pa tajniki občinskih HR. Tako kot v drugi polovici leta 1919' so tudi po ustanovitvi KHD nemško usmerjeni agitatorji dobivali posebne denar- ne podpore. Tako je na primer sklenilo vod- stvo KHD na seji dne 17. maja 1920 dvigniti 166 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika doklade svojim zaupnikom na območju ple- biscitne cone B na 25 kron dnevno, begun- cem iz plebiscitne cone A pa so se dnevne do- klade dvignile na 12 kron.'" Prav tako so že v tem času izplačevali na posebne denar- ne bone določenim ljudem iz cone A.'' Na širino denarnih virov, s katerimi je KHD raz- polagal, priča dejstvo, da je samo izdaja po- sebnih plebiscitnih znamk vrgla skoraj mi- lijon kasnejših zlatih nemških mark.'^ Na širino pritoka teh sredstev je vplivala tudi tesna povezanost KHD z nemško-nacionalni- mi organizacijami zunaj Avstrije, predvsem z Deutscher Schutzbundom s sedežem v Berli- nu.Zanimivo je, da so na te povezave opo- zarjali tudi posamezni britanski člani plebis- citne komisije.'* Ne bo odveč opozoriti na obvestila francoskih diplomatskih predstav- nikov jugoslovanskim krogom v začetku apri- la 1920, da je dal nemški rajh Avstriji za ko- roško predplebiscitno dejavnost okoli 50 mi- lijonov kron.'5 Fragmentarni podatki priča- jo, da je samo izpostava KHD Mostič izpla- čala med 23. aprilom in 14. junijem 1920 ne- katerim posameznikom in sodelavcem 42.500 kron." Ne bo odveč pri tem opozoriti na skrajno nezadostna finančna sredstva jugo- slovanske strani za predplebiscitno dejavnost, na kar kaže že podatek, da je imela sekcija SHS plebiscitne komisije odobrenih komaj 10 milijonov kron, od katerih je do 15. sep- tembra 1920 izkoristila vsega 4,146.000 in še od te vsote je vrnila en milijon ljubljanski deželni vladi.'^ Ne da bi se na tem mestu spuščali v sam potek in v drugo problematiko ob plebiscitu 10. oktobra 1920, naj opozorimo, da je KHD v navodilih zaupnikom poudarjal, da bi bilo treba pri plebiscitu doseči vsaj 90 "/o glasov za nemško stran in da se ta želja, kot vemo, ni uresničila.'8 OPOMBE 1. L. Ude, Po plebiscitu 10. oktobra — Karntner Heimatdienst, Heimatbund, v: Zbornik Koroške Ljubljana 1959, 73—91. — 2. Arhiv Slovenije, fond poverjeništva za notranje zadeve, f. 19/1919, dok. 14536/pr. — 3. Prav tam, dok. 19163/pr. — 4. V. Schumy, Kampf um Karntens Einheit und Freiheit, Wien 1950, 255. — 5. Pokrajinski arhiv Maribor, fond okrajnega glavarstva Velikovec. — 6. Prav tam. — 7. Prav tam. — 8. Prav tam. — 9. Arhiv Slovenije, fond okrajnega glavarstva Borovlje 1919, dok. 4046. — 10. Pokrajinski arhiv Maribor, isti fond. — 11. Prav tam. — 12. H. Steinacher, Sieg in deutscher Nacht, Wien 1943, 344. — 13. Koroški Slovenec, 23. 3. 1921, št. 1. — 14. Arhiv Inštituta za narodnostna vprašanja, f. 21, dok. 47. — 15. D. K. Kneževič, Senžermen- ski mirovni ugovor — Austrija i Jugoslavija kroz ugovor, tipkopisna disertacija, Beograd, maj 1965. — 16. Pokrajinski arhiv Maribor, isti fond. — 17. Fond Jovana Jovanoviča — Pižona (mikro- film iz Arhiva Jugoslavije v arhivu Inštituta za narodnostna vprašanja. — 18. Pokrajinski arhiv Maribor, isti fond. — Prim. tudi Mir, 13. 7. — 11. 8. 1920, št. 34-35, 40. 167