Ventil 5 / 2021 • Letnik 27 Ventil: Prosim, da na kratko predstavite vaše podje- tje, njegovo zgodovino, dejavnost, število zaposle- nih, vaše trge, kupce in podobno. Dr. Aleš Hančič: TECOS Razvojni center Orodjar- stva Slovenije je bil ustanovljen na pobudo sloven- skih orodjarjev leta 1994. S svojo bogato in dolgo- letno tradicijo na področju razvoja novih izdelkov, orodij in tehnologij je zdaj razvojni partner števil- nim proizvodnim podjetjem kovinskopredelovalne in druge industrije v Sloveniji, Evropi in v širšem mednarodnem prostoru. TECOS je vpet v vse veje proizvodne industrije, specializiran na področju oblikovanja, optimizacije in razvoja delov, procesov, materialov in celotnega proizvodnega sistema ter njenih posameznih sklopov. Podjetjem iz različnih sektorskih panog nudi integrirane rešitve – projekte na ključ pri razvoju izdelkov, kar zajema oblikova- nje izdelka na podlagi ideje, napredne računalniško podprte analize, izdelavo prototipov in namestitev proizvodnih procesov za serijsko proizvodnjo na kraju samem. TECOS ima poleg zelo dobrih refe- renc na področju predelave polimernih materialov (termo- ali duroplastičnih sistemov), kompozitov, kovinskih materialov, avtomatizacije industrijskih obratov, razvoja okolju prijaznih produktov in upo- rabe sodobnih tehnologij CAE tudi lasten laborato- rij, kjer razvija, testira in vpeljuje nove tehnologije predelave in izdelave polimernih, (nano)kompo- zitnih, hibridnih in kovinskih materialov ter drugih sistemskih rešitev, ki vključujejo energijsko in stro- škovno optimizirane proizvodne sisteme. TECOS je edini kompetenčni center v Sloveniji, ki ima na voljo širok nabor potrebnih bazičnih ter aplikativ- nih znanj za prevzem razvoja celostnih izdelkov ter naprednih in sodobnih prototipnih tehnologij na področju predelave kovinskih, polimernih in kom- pozitnih materialov. TECOS ustvarja mednarodne in nacionalne mreže preko številčnih razvojno-raziskovalnih projektov, pridobljenih preko mednarodnih in nacionalnih fi- nančnih shem, poleg prednostnega področja ra- zvojno-raziskovalnih dejavnosti pa vodi tudi krovno interesno združenje slovenskih orodjarjev, ki trenu- tno združuje 87 članov, tako iz raziskovalnega kot podjetniškega sektorja za orodjarstvo in predelo- valne tehnologije. Trenutno ima TECOS 22 zaposlenih, njegov primar- ni trg ostaja Slovenija, okoli 20 % svoje dejavnosti opravimo na evropskem trgu, ta delež pa se iz leta v leto povečuje. Spoštovani dr. Aleš Hančič, prosim vas, da za bralce revije VENTIL odgovorite na nekaj vprašanj, da bolje spoznamo vaše podjetje, dejavnost, poslanstvo in pomen vašega podjetja v slovenskem in globalnem prostoru. INTERVJU d r . a leš h ančič – direk Tor Tecos­ a (r a ZVojni cen Ter orodjars TVa s lo Venije ) Janez Tušek 310 Dr. Aleš Hančič Ventil 5 / 2021 • Letnik 27 Ventil: Dejavnost vašega podjetja je povezana z orodjarstvom, vsaj tak je bil namen ob ustanovi- tvi podjetja. Prosim, pojasnite, katera področja so poleg orodjarstva za vas še pomembna? Katere so vaše glavne dejavnosti na trgu? Dr. Aleš Hančič: TECOS je eden največjih ponu- dnikov inženirskih storitev v regiji, saj manjšim in večjim podjetjem omogoča hitre, kakovostne in dostopne storitve razvoja izdelkov, optimiranja pro- cesov brizganja plastike, MKE-trdnostne preračune, storitve 3D-skeniranja, prototipiranja in brizganja malih serij, 3D-tisk kovin, prenos tehnologij in tudi razvoj izdelkov na ključ. Poleg inženirskih storitev TECOS podpira podjetja pri vzpostavljanju kon- cepta Industrije 4.0 v proizvodnji in nenehno krepi raziskovalno dejavnost na področjih procesnih teh- nologij, razvoja materialov, mehatronike, naprednih numeričnih analiz ter analiz vplivov na okolje. Ventil: Kako se soočate s konkurenco (legalno in nelegalno)? Dr. Aleš Hančič: Zdrava konkurenca je vedno do- brodošla, saj nas vedno žene k boljšim rezultatom ter doseganju večje kakovosti naših izdelkov. S kon- kurenco se soočamo tako, da z odličnostjo, odziv- nostjo in fleksibilnostjo skupaj s podjetji gradimo dolgoročna strateška partnerstva, ki temeljijo na kakovosti in zanesljivosti naših izdelkov. Smo ra- zvojno-raziskovalni center, v katerem skupaj z na- šimi strankami soustvarjamo trende v razvoju in in- dustrializaciji izdelkov ter dvigovanju učinkovitosti proizvodnje. Tako tvorimo ekipo vrhunskih strokov- njakov, ki razvojno naravnanim podjetjem v evrop- skih državah zagotavljamo hitro inkakovostno pod- poro pri razvoju izdelkov, orodij in procesov. Ventil: Če se prav spominjam izjave profesorja Kuz- mana, je pred več kot desetletjem dejal, da je Slove- nija orodjarna Evrope. Ali to še drži? Dr. Aleš Hančič: Vsekakor. Orodjarstvo na sloven- skem predstavlja eno glavnih strateških gospo- darskih panog. Slovenski orodjarji so že dolga leta pomembni dobavitelji zahtevnih orodij velikim mednarodnim podjetjem. Premoremo vrhunsko znanje, ki skupaj z dejstvom, da je orodjarstvo za- četna točka skoraj vse proizvodnje, pomeni odlično izhodišče za doseganje višje stopnje rasti ter po- večane dodane vrednosti vseh podjetij v proizvo- dni verigi. Orodjarstvo na slovenskem ima zelo dol- go tradicijo, saj njegovi začetki segajo še v dobo avstro-ogrske monarhije, zdaj pa s svojo odlično opremljenostjo, vrhunskim tehničnim znanjem ter izjemno prilagodljivostjo predstavlja eno glavnih gospodarskih panog v Sloveniji. Orodjarska panoga ima v BDP-ju sicer delež, ki je manjši od 1 %, ven- dar je od kakovostne orodjarske podpore odvisne kar 42 % celotne predelovalne industrije, ocenjuje pa se, da je multiplikativni učinek orodjarstva vsaj 100-kratnik vložka v razvoj orodij. V Sloveniji delu- je 170 orodjarskih podjetjih, v njih je zaposlenih od 3500 do 4000 orodjarjev, ki letno ustvarijo okrog 370 milijonov prometa v Evropi. Slovenski orodjarji imajo tudi nekaj bistvenih prednosti pred orodjarji iz ostalih držav, kot so pozicioniranost v bližini ve- čine njihovih najpomembnejših kupcev, dobra teh- nična kultura in tradicija v orodjarstvu ter predvsem velika prilagodljivost in odzivnost. Če primerjamo število orodjarjev s številom prebivalcev, je Slove- nija v Evropi na prvem mestu ter druga na svetu, takoj za Japonsko. Poleg tega naj bi bilo v Evropi po splošnih podatkih najkakovostnejše orodjarstvo skoncentrirano prav v alpski verigi, ki jo sestavljajo Švica, Nemčija, Avstrija, Furlanija in Slovenija. Ventil: Živimo v kriznih časih, v epidemiji, v zviševa- nju cen surovinam in delno, glede na avtomobilsko industrijo, že v recesiji. Kako vaše podjetje preživlja ta čas, kako se otepate pandemije in kaj je vaš na- svet vašim strankam in vašim zaposlenim? Dr. Aleš Hančič: Za zdaj večjih pretresov še nismo doživeli, saj smo relativno malo vezani na avtomo- bilsko industrijo. Večino dela opravimo pri razvoju elektronskih naprav, gospodinjskih aparatov in bele tehnike, tako da se je v zadnjem času povpraševa- nje po naših storitvah še celo povečalo. Je pa res, da se je spremenil način dela, saj zaradi negotovo- sti podjetja ne morejo več delati dolgoročnih načr- tov, kar pomeni, da večino naročil izvedejo tik pred zdajci. To pomeni kratke razvojne roke, namesto dolgoročnih naročil pa ta prihajajo posamično iz meseca v mesec, kar povečuje negotovost. Vseka- kor pričakujem, da se bo stanje v enem letu zago- tovo izboljšalo ter nam omogočilo dolgoročnejše načrtovanje razvoja. Ventil: Vse razvite države v svetu, evropska sku- pnost in tudi Slovenija, namenjajo kar nekaj denarja 311 Digitalizacija proizvodnje skupaj s simulacijami je ena od naših ključnih kompetenc za posodobitev proizvo- dnje podjetij INTERVJU Ventil 5 / 2021 • Letnik 27 za raziskave in razvoj oziroma za sofinanciranje raz- iskovalnih projektov. Ali se vaše podjetje prijavlja na javne razpise za raziskovalne projekte, kako je na tem področju uspešno in kaj vi menite o takšnem načinu sofinanciranja raziskovalno-razvojnega dela? Dr. Aleš Hančič: T ako je, vse razvite države namenja- jo raziskavam in razvoju velik delež svojih sredstev in tu je Slovenija na repu evropskih držav. Raziskave UMAR-ja kažejo, da ima Slovenija velik zaostanek na področju digitalizacije proizvodnje, ob tem pa v to področje vlagamo manj, kot je povprečje EU, kar ta razkorak še povečuje. TECOS se kot razvojni center izjemno trudi prenesti svoje znanje do podjetij, zato redno sodelujemo na vseh evropskih in nacionalnih razpisih na področju razvoja proizvodnje ter zelenih tehnologij. Pri tem smo zelo uspešni, saj trenutno s podjetji sodelujemo v več kot dvajset razvojno-raz- iskovalnih projektih, v četrtini teh smo tudi koordi- nator. Ker zelo dobro razumemo težave podjetij, je večina projektov usmerjenih v aplikativno uporabo rezultatov s kar najhitrejšim možnim prihodom na trg. V večini primerov prevzamemo nase tudi admi- nistrativno-finančno vodenje projektov, saj ta pod- jetjem zaradi neizkušenosti ter labirinta predpisov predstavlja zelo trd oreh. Ventil: V Sloveniji je poznano, da je sodelovanje med univerzitetno sfero in industrijo zelo skromno. Kakšno je vaše sodelovanje z univerzitetnimi in raz- iskovalnimi institucijami? Dr. Aleš Hančič: Sam ne bi rekel, da je sodelovanje zelo skromno, vsaj ne na našem področju, je pa res, da proizvodna podjetja nujno potrebujejo stroškov- no učinkovite, a ob tem zanesljive in preizkušene tehnologije. To pomeni, da ne morejo takoj uvajati najnovejših znanstvenih dosežkov, saj so ti za redno veliko serijsko in s tem večmilijonsko proizvodnjo še premalo zanesljivi. Ker država in EU v raziskoval- nih projektih večinoma financirata raziskave in ra- zvoj le prebojnih »cutting-edge« tehnologij, prihaja do razkoraka med tem, kar podjetja želijo ter koliko denarja lahko univerze in inštituti dobijo od države in EU. S tem se, na žalost, zmanjšuje stopnja sode- lovanja med vrhunskimi raziskovalnimi inštitucijami in podjetji. Neposrednega financiranja raziskav pa si, predvsem mala in srednja podjetja, ne morejo privoščiti. Ventil: V razvitem svetu so znani primeri, da uspe- šna podjetja del raziskav prenesejo na univerzo, ka- mor podjetje, za določen čas, vključi enega ali celo več svojih raziskovalcev, ki skupaj z raziskovalci iz univerze ali fakultete raziskujejo probleme za pod- jetje. Ali bi, po vašem mnenju, takšna oblika sodelo- vanja pri nas lahko zaživela? Dr. Aleš Hančič: Ta oblika sodelovanja je vsekakor izjemno dobrodošla, vendar si jo na žalost lahko privoščijo le velika podjetja, medtem ko je strošek za mala in srednja podjetja prevelik. Zato na tem mestu velja ponoviti poziv državi, naj spet uvede zelo uspešne programe mladih raziskovalcev iz industrije, ki zagotovo bistveno poglobijo sode- lovanje med univerzami in podjetji, znanje, ki ga raziskovalci pridobijo na univerzi, pa potem hitro prenesejo v podjetja. Ventil: Koliko inženirjev s tehničnega področja je zaposlenih v vašem podjetju in koliko ste jih zapo- slili v zadnjem letu. Kakšen profil inženirja potrebu- jete v vašem podjetju, kakšnega si želite in kakšne pravzaprav dobite na trgu. Dr. Aleš Hančič: Skoraj vsi naši zaposleni, razen v oddelku za administrativno vodenje projektov, so inženirji s tehničnega področja. Večina nas je s po- dročja strojništva, zaposlene pa imamo tudi elek- troinženirje, magistre lesarstva za področje bio- polimernih kompozitov ter celo politologinjo za meddržavne prenose tehnologij in znanj ter ustvar- janje evropskih in nacionalnih inštrumentov in poli- tik. Vsako leto do dve leti zaposlimo enega inženirja do dva nova inženirja. Pri nas potrebujemo predvsem visoko motivirane inženirje, sposobne ustvarjanja inovacij ter samo- stojnega delovanja. Ne glede na splošno mnenje moram reči, da smo zelo zadovoljni z novimi, mla- dimi kadri, ki se hitro vključijo v naše delovanje ter kmalu začnejo samostojno prevzemati projek- te. Je pa res, da vsaka nova generacija prinese novo razmišljanje, od katere se moramo tudi mi kaj naučiti. Ventil: Samo slovenski trg je za vsako uspešno pod- jetje premajhen. Kje so vaši trgi in kupci? Ali osvaja- te trge tudi v tujini? INTERVJU 312 Natančne 3D meritve in digitalizacija 3D objektov in izdelkov skupaj s 3D tiskom predstavljajo osnovo za hitro prototipiranje in hitro izdelavo orodij Ventil 5 / 2021 • Letnik 27 Dr. Aleš Hančič: Trenutno izvozimo približno 15 % naših storitev, ta delež pa želimo v prihodnje še po- večati. Naši kupci so predvsem v zahodni Evropi, predvsem v Nemčiji in državah Beneluksa. Za pove- čanje prometa se redno udeležujemo tujih sejmov in gospodarskih srečanj, prav tako izdajamo me- sečni novičnik v nemščini in angleščini. Ventil: V današnjem času brez inovacij, patentov in izboljšav dolgoročno ne more preživeti skoraj no- beno podjetje, ki izdeluje za trg končne uporabne izdelke. Kako vi vodite to področje, kako motivira- te zaposlene in koliko inovacij se v vašem podjetju poraja? Dr. Aleš Hančič: Vsekakor je v našem podjetju ra- zvoj stalnica, zato zelo spodbujamo vse inovacije, ki bi nam olajšale delo. Poleg pravilnika o inovacijah in stimulacijah se za vsako inovacijo tudi individualno pogovorimo ter jo skupaj ovrednotimo, tako da s tem kar najbolj stimuliramo zaposlene k nepresta- nim izboljšavam in vedno novim inovacijam. Ventil: Vaše podjetje se verjetno ukvarja večinoma z zahtevnimi storitvami. To pomeni, da rešujete te- žave v podjetjih, ki jih sami ne zmorejo. To tudi po- meni, da ste izjemno odvisni od trenutnih razmer na trgu. Kako rešujete povečana naročila oziroma kako rešujete položaj, ko ni naročil? Dr. Aleš Hančič: Tako je, na nas se večinoma obra- čajo podjetja s težavo, ki je sami ne morejo reši- ti. Pogosto pride do tega, ko že »gori voda«, tako da je hiter odziv zelo pomemben, da lahko podje- tje nemoteno nadaljuje svojo proizvodnjo. Nas pa veseli, da pogosto sodelovanje iz takšne enkratne »gasilske« akcije preraste v dolgotrajno sodelova- nje, saj veliko podjetij spozna, da je veliko bolje in ceneje, če nas vključi že v začetnih fazah razvoja, kjer lahko odpravimo morebitne napake in nepra- vilnosti, že preden gre izdelek v proizvodnjo. S tem bistveno zmanjšamo stroške morebitnih popravkov ter čas, da pride izdelek na trg. Ko se število naročil nendoma zelo poveča, ob tem pa vemo, da gre za enkratno povečanje, tudi mi zaposlimo podizvajalce, da lahko našim stran- kam zagotovimo nemotene dobave. Dolgoročno raje zaposlujemo nov kader, saj največjo dodano vrednost ustvarjajo prav izkušeni zaposleni, ki s svojimi izkušnjami ustvarjajo optimalne izdelke za naše stranke. V času pomanjkanja naročil je naša prvenstvena skrb ohranjanje vsega izkušenega kadra, saj stroje lahko nadomestiš, izkušenj, ki jih zaposleni prido- bijo v letih razvoja, pa ne. Tako dolgoročne izpa- de poskušamo reševati s preusmeritvijo na druga področja razvoja, za zagotovitev likvidnosti pa si pomagamo z manjšimi premostitvenimi krediti. Je pa izjemno pomembno, da v času debelih krav skr- bimo za nove kupce in vzpostavljanje zdravih od- nosov. Ti so v kriznih časih zelo pomembni, saj z zaupanjem, kakovostjo, odzivnostjo tudi v kriznih časih lažje ohranjaš vrednost storitev. Ventil: Spoštovani dr. Aleš Hančič, najlepša hvala za vaše odgovore in hvala za vaš čas. V imenu uredni- šva revije Ventil, vam in vašim sodelavcem želim še veliko poslovnih uspehov in še naprej dobrega vo- denja organizacije. Prof. dr. Janez Tušek Uredništvo revije Ventil, UL FS 313 INTERVJU Lastna proizvodnja nam omogoča, da pri nas razvi- te izdelke kar najhitreje izdelamo in pripravimo na prodajo Razvoj novih biopolimernih in bio- razgradljivih mate- rialov in s tem skrb za naravo je eno od ključnih podro- čij TECOS-a