Celjski tednik CELJE, 28. AVGUSTA 1959 Leto X., štev. 34 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKKAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE »CELJSKI TISK.< DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon uredništva 24-2'i, uprave in oglasnega oddelka 25-23 — tekoči račun pri Komunalni banki Celje 60?-70-l-656 — izhaja ob petkih — letna na- ročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 dim — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo BOGATO POPLAČANI PLODOVI DELA 20. SEPTEMBRA BODO V VELENJU ODPRLI SREDIŠČE NOVEGA NASELJA Velenjčani se že pridno pripravljajo na veliki dan, ko bodo V nedeljo, 20. septembra slovesno otvorili središče Novega Ve- lenja. Ta dan bodo v Velenju odprli upravno gospodarski in kul- turni center z delavskim klubom, delavsko univerzo, internatom industrijske šole, zdravstvenim domom, trgovino, upravnim po- slopjem rudnika in drugimi stanovanjskimi zgradbami. Slovesnosti bodo začeli že v soboto, na večer pred glavno proslavo. Vse Velenje, posebno pa še nove zgradbe bodo zvečer osvetlili z žarometi in ognjemeti. Velenjčani bodo dali duška svojemu razpoloženju s tem, da bodo že v soboto zvečer priso- stvovali številnim kulturnim prireditvam v Ljudskem parku, kjer bodo nastopale folklorne skupine, pevski zbori in godbe. Glavna kulturna prireditev bo na dan otvoritve Novega Ve- lenja, v nedeljo (20. septembra) dopoldne. Najprej bo velika parada rudarjev iz vseh slovenskih rudnikov v uniformah, na- kar bodo fanfare naznanile začetek slovesnosti. Sledil bo kultur- ni program, v katerem bodo nastopali pevci, recitatorji in godbe. Program bo sestavljen tako, da bo simbolično prikazal posa- mezna razdobja, ki so bila odločilna za razvoj Velenja: vstajo in revolucijo, voljo, samozavest ter borbenost ljudstva, hiter po- vojni razvoj in požrtvovalnost ljudi pri izgradnji, še posebej pa predanost in delovni polet vseh Velenjčanov pri izgradnji Ve- lenja. Pokrovitelj slovesne otvoritve bo podpredsednik Zvezne ljud- ske skupščine, tovariš Franc Leskošek-Luka, ki bo imel ob tej priliki tudi slavnostni govor. Po končanem programu si bodo gostje in domačini ogledali razstavo, ki jo bodo v ta namen v Velenju priredili. Pravzaprav pa bo vse Velenje s svojimi objekti dajalo videz razstave. V Delavskem klubu bodo obiskovalci lahko videli vpliv družbenih in političnih organizacij ter prostovoljnega dela na življenje v novem naselju v primerjavi s starim načinom življenja v Ve- lenju. V Delavski univerzi bo prikazana kapitalna izgradnja, pro- izvodnja, dobivanje, koriščenje in vračanje sredstev, izgradnja družbenega standarda, urbanistični načrt, dosedanji in perspek- tivni razvoj naselja itd. V nekaj stanovanjih bodo obiskovalci videli notranjo ureditev stanovanj in sodobno opremo. Razen tega bo prikazana tudi funkcionalnost naselja glede na dom, tr- govino, kulturne ustanove, igrišča, urade itd. Sicer pa bodo Velenjčani vse novo naselje tudi okrasili, olepšali in uredili. Za to priložnost pričakujejo Velenjčani tudi visoke predstav- nike oblasti in političnih organizacij. Na slovesnost bodo po- vabili tudi delegacije vseh slovenskih mest in poslovne prijatelje. Predvidevajo, da se bo prireditve udeležilo okoli 30 tisoč ljudi, predvsem iz Celja, iz šoštanjske in žalske občine ter večjih kra- jev v celjskem okraju. Resda so v Velenju veliko zgradili iz družbenih sredstev, ker pač tako narekuje perspektiva velenjskega rudnika. Vendar ne moremo mimo tega, da ne bi ob tej priliki poudarili velik delež prebivalcev samih, zlasti rudarjev, ki so mnogo pripomogli k tako lepemu izgledu in ureditvi novega naselja. Naj omenimo le to, da so samo letos v petih mesecih opravili nad 88.000 pro- stovoljnih ur v vrednosti nad 21 milijonov din. V vseh letih doslej pa so opravili nad 646 tisoč prostovoljnih delovnih ur. To je pa že lep denar, s katerim se lahko marsikaj naredi. Razen tega so se velenjski rudarji letos odpovedali dobičku v vrednosti 17 milijonov din, 43 odstotkov sredstev iz .lastnih skladov pa vlagajo za potrebe družbenega standarda. Mimo tega prodajajo velenjski rudarji premog izpod plafoniranih cen in tako vračajo družbi letno okrog 200 milijonov dinarjev. Velenjski rudarji so pokazali najlepši primer, kako velike uspehe se da doseči, če se k družbenim sredstvom zlivajo tudi lastna sredstva kolektiva in posameznikov. Njihovi plodovi dela bodo bogato poplačani, o tem dovolj zgovorno priča lepo urejeno novo naselje, ki ga bodo 20. septembra slovesno odprli. -ma- 1 Pravna posvetovalnica v Celju OBČINSKI SINDIKALNI SVET V CELJU JE LETOS UVEDEL NO- VOST — PRAVNO POSVETOVAL- NICO — V POMOČ DELAVCEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM Razlog za njeno ustanovitev so bile mnoge nezakonite odpovedi in sklepi delavskih svetov glede preki- J^itve delovnega, razmerja. Prizade- ti so iskali pomoči na občinskem sindikalnem svetu, tu pa jim niso mogli dosti pomagati, ker ni bilo potrebnega strokovnega kadra. Po- treba po organu, ki bi dajal pojas- nila in zastopal tožnika pred sodi- ščem, je bila vedno večja tudi zato, ker so na občinskem .sindikalnem svetu porabili precej časa za reše- vanje takšnih sporov. Zato so te dni ustanovili posvetovalnico. Spr- va bodo pravniki v njej zaposleni samo honorarno, pozneje, če bo po- trebno, pa bodo začeli redno urado- vati. Vsi člani sindikatov bodo lah- ko dobili nasvete in pomoč vsak to- rek od 16. do 18. ure v prostorih občinskega sindikalnega sveta. VREME V NASLEDNJIH DNEH Za čas od 28. avgusta do 6. septembra nestalno vreme s pogostnimi padavinami. PRED SKLEPANJEM POGODB ZA PROIZVODNO SODELOVANJE NA DOBRI POTI LETOS SO BILE PRIPRAVE ZA SODELOVANJE ZADRUGA-KMET BOLJŠE KOT LANI - PO VSEM OKRAJU JE GLAVNI PREDMET RAZGOVOROV: VSESPLOŠNO SODELOVANJE - SEJE ZADRUŽ- NIH SVETOV SO BILE POVSOD USPEŠNE - VELIKO ZANIMA- NJE KMETOVALCEV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN SODELOVANJE Z ZADRUGO ~ TUDI ŠTEVILNE PRIPOMBE KA2EJ0, DA KMET- JE RESNO RAZMIŠLJAJO O KOOPERACIJI - TE DNI BODO ZA- CELI SKLEPATI POGODBE - PROIZVODNIH NAČRTOV SE ZA- DRUGE NE BODO TOGO DRŽALE - UPOŠTEVATI BO TREBA KRAJEVNE PRILIKE - ODGOVORNE NALOGE PRED KMETIJSKI- MI ZADRUGAMI Pred dnevi je bilo v Celju posve- tovanje o velikih predstoječih nalo- gah v kmetijstvu, ki ga je vodil predsednik Okrajnega odbora SZDL tovariš Franc Simonie. Na tem po- svetovanju, ki se ga je udeležil mi- mo predsednikov občin, sekretarjev občinskih komitejev ZKS ter uprav- nikov poslovnih zvez v okraju tudi predsednik OLO Celje tovariš Riko Jerman, so proučili dosedanje delo v zvezi s pripravami za sklepanje pogodb o vsesplošnem proizvodnem sodelovanju med zadrugo in kme- tovalci. Razen tega so se domenili o bliž- njih nalogah v tej zvezi. Splošna ugotovitev je bila, da so letos pri- prave za sodelovanje zadruga-kmet veliko boljše kot lani. Zadružne or- ganizacije in zadružni sveti so se resno lotili nalog, pri tem so jim pa uspešno pomagale tudi občinske in vaške množične organizacije. Po- vsod po kmetijskih zadrugah, razen , nekaj redkih izjem, so že imeli uspešne seje zacfružnih svetov, na katerih so bili navzoči predstavniki vaških množičnih organizacij. Na njih so se ob številni udeležbi za- družnikov temeljito pogovorili o le- tošnjih principih vsesplošnega pro- izvodnega sodelovanja. Tudi zadružniki so vsepovsod po- kazali veliko zanimanje za sodelo- vanje, veliko bolj kot lani. Kmeto- valci na splošno odobravajo načela sodelovanja, ki jih letos uvajamo v celjskem okraju. To potrjujejo ži- vahne in plodne razprave, ki so tra- jale dolge ure, ponekod kot n. pr. v Dobrni celo preko polnoči. Za- družniki z navdušenjem pozdravlja- jo vspesplošno sodeloanje, ki sloni v Savinjski dolini na proizvodnji hmelja z živinorejo, v ostalih pre- delih okraja pa na razvoju živino- reje, ki je z ozirom na prilike naj- bolj rentabilna in prikladna kmetij- ska panoga v našem okraju. Kmetje so spoznali ugodnosti te- ga sodelovanja in se trdno prepri- čani, da na star način obdelovanja zemlje ne bodo mogli več uspešno gospodariti. Povsod so bili edini, da le s sodelovanjem z zadrugo lahko dosežejo, z manj truda večje dono- se in s tem tudi boljši kos kruha, hkrati pa prispevajo skupnosti večji delež kot doslej. Na posvetovanju so z zadovolj- stvom ugotovili zanimanje kmeto- valcev, ki ga kažejo do novega na- čina sodelovanja ter poudarili, da je zanimanje za sodelovanje tem večje tam, kjer so lani kmetijske zadruge posvetile sodelovanju več pozorno- sti in v redu izpolnjevale vse po- godbene obveznosti. Da bo letošnja akcija proizvodnega sodelovanja za- res uspešna ter da bo dosežen okrajni načrt, ki predvideva 36 od- stotkov obdelovalnih površin v ko- operaciji (lani le 13 %), kažejo tudi sprejeti sklepi zadružnih svetov. Po- vsod so načrte o sodelovanju osvo- jili, mnogi člani zadružnih svetov (Nadaljevanje na 5. strani) Ga bomo pravočasno obrali? Obiranje je hmeljarjem prineslo zadnje skrbi, ki pa niso ravno maj- hne. Pridelek hmelja je, kakor je znano, znatno večji od lanskega, poieg tega pa je ponekod vreme poškodovalo kobule, da rjavijo, to prebiranje pri obiranju pa je zelo zamudno. Tudi gostota kobul je le- tos izredno velika. Kobule so raz- meroma drobne, kar sicer ne zmanj- šuje kvalitete in količine pridelka, pač pa zavlačuje obiranje. Na hmeljarsiiem področju v na- šem okraju je trenutno okoli 30.000 obiralcev iz vseh krajev Slovenije in Hrvaškega Zagorja. Ce le-tem prištejemo še okoli 15.000 domačih obiralcev, potem tekmuje s časom okoli 45.000 obiralcev. Obiranje se je pričelo okoli 18. avgusta, do izi- da lista pa je dvomljivo, če bo obranega 30 odstotkov hmelja. Naj- večje pomanjkanje obiralcev je v bivši vojniški občini, v okolici Pe- trove, Braslovč in še ponekod. Obi- ranje ovira tudi večkratno deževje, ki prežene obiralce s hmeljišč. Vre- me pa sili, da bi obiranje čim prej zaključili, ker z odlašanjem slabi kvaliteta hmelja. Da bi dohiteli za- mujeno in pospravljanje pridelka pravočasno končali, bi za področje Savinjske doline potrebovali še oko- li 3 do 5 tisoč obiralcev. Veliko bi lahko pripomogla mladina, ki bi do začetka šolskega leta lahko organi- zirano nudila pomoč hmeljarjem. Tudi začasno nezaposleni bi la- hko v tem času veliko zaslužili. Kazalo bi jih usmeriti v hmeljišča. V, Žalcu so na primer sklenili, da v času, ko traja obiranje, ne bodo iz- plačali nobenih podpor začasno ne- zaposlenim, ker imajo prilike za do- ber zaslužek dovolj. Tudi na vasi se ¡o življenjsica raven povečala Proslava 15-letnice zbora kozjanskih aktivistov na Bohorju V nedeljo se je na Bohorju zbra- lo več tisoč ljudi, bivših borcev in delovnih ljudi iz raznih krajev Koz- janskega in Hrvatske, da ob 40-let- nici KPJ in SKOJ proslavijo 15-let- nico zbora kozjanskih aktivistov. 2e v zgodnjih jutranjih urah je bil Bo- hor poln lujdi. Prihajali so iz raznih smeri, po cesti in številnih pešpoteh. Iz Senovega in Brežic sta prispeli tudi partizanski patrulji bivših bor- cev. Med ^sti so bili pokrovitelj proslave in bivši sekretar za koz- jansko okrožje, član Zveznega iz- vršnega sveta in CK ZKJ tov. Ser- gej Kraigher, sekretar republiškega Sveta za šolstvo tov. Vladko Maj- hen, podpredsednik republiškega sveta tov. Jože Borštner, bivši ko- mandant XIV. divizije in narodni heroj Ivan Kovačič-Efenka, pred- sednik OLO Celje tov. Riko Jerman, organizacijski sekretar OK ZKS Celje tov. Stane Divjak in drugi. Na planoti, od koder je lep raz- gled na kozjansko hribovje in vse tja do dolenjskih gričev, so plapo- lale zastave. Zbranim udeležencem je z lepo okrašene tribune ob no- vem planinskem domu spregovoril tov. Sergej Kraigher. Govoril je o narodnoosvobodilnem gibanju na Kozjanskem in naših uspehih po osvoboditvi. Zlasti na področju go- spodarstva dosegamo uspehe, kate- rih se niti ne zavedamo. Med dru- gim je dejal, da našo industrijo raz- vijamo hitreje kot v kateri koli dru- gi državi — v zadnjih petih letih povečujemo proizvodnjo za 13 do 14 odstotkov — in se tako uvršča- mo med najnaprednejše države. Tu- di na vasi se je življenjska raven povečala. Kmetje danes spoznavajo, da z večjim vlaganjem v zemljo dvi- gajo proizvodnjo in izboljšujejo živ- ljenje. Med ploskanjem množice je nato tovariš Kraigher odkril spominsko ploščo na novi planinski postojanki v spomin na Zbor kozjanskih akti- vistov avgusta 1944. leta, ki je ta- krat odločilno usmeril nadaljnji raz- voj narodnoosvobodilnega gibanja na tamkajšnjem območju. Po velikem zborovanju je v kul- turnem sporedu sodeloval mešani pevski zbor Svobode iz Senovega in Brestanice, le-temu pa je sledila slavnostna otvoritev in ogled nove koče. Sezidalo jo je Planinsko dru- štvo »Bohor« iz Senovega, pri grad- nji pa so planinci in člani drugih družbenih organizacij prispevali s prostovoljnim delom delež v vred- nosti 3 milijonov dinarjev. Ob tej priložnosti je zagorela elektrika tu- di v zadnjem naselju Bohorja. Veliko slavje v »Partizanskem Rogu« V soboto in nedeljo je bilo v Podstenicah v Kočevskem Rogu veliko mladinsko srečanje. Udeležilo se ga je veliko predvojnih in medvojnih aktivistov SKOJ in LMS. Velika proslava je bila v okviru 40-letnice KPJ in SKOJ, posvečena pa je bila spominu na ustanovni sestanek Zveze slovenske mladine, ki je bil v tem kraju 1943. leta. Srečanja se je udeležilo nad 10.000 aktivistov in mladine. Med temi je bilo precejšnje število mladincev in akti- vistov iz Celja in okolice. V nedeljo je zbranim udeležencem govoril član CK ZKS tov. JANEZ VIPOTNIK. Odkrili so tudi spominski steber in osvojili predlog, da se razsežni Kočevski Rog odslej imenuje Partizanski Rog. Na zgornji sliki vidimo del udeležencev iz Celja sredi go- zdov, ki so štiri leta nudila zavetje partizanskim borcem, bazam in številnim partizanskim bolnišnicam, i Letos 650 mladincev v brigadah Iz Celja je doslej odšlo pet bri- gad, od teh dve na Trojane in tri na avtocesto. Trenutno dela na Trojanah brigada »Borisa Kidriča«, na avto cesti pa brigada »Karla De- stovnika-Kajuha«. Prva trojanska brigada je štela 82 članov, bila je trikrat udarna in enkrat posebej pohvaljena, druga trojanska je doslej že enkrat udar- na in enkrat pohvaljena; kako bo ob zaključku dela, še ne vemo, a pričakovati _smemo, da nas ne bo razočarala. Prva celjska mladinska delovna brigada na avto cesti je štela 120 brigadirjev in je bila petkrat udar- na in enkrat posebej pohvaljena, druga brigada na avto cesti je bila celo šestkrat udarna in dvakrat po- sebej pohvaljena pa še enkrat po- hvaljena, ireija, ki je še zdaj na delu, je bila doslej že enkrat udar- na in enkrat posebej pohvaljena. Vrnila se bo 2. septembra — ver- jetno trikrat udarna. Ta brigada šte- je 110 članov. V Celju se zbira zdaj še ena bri- gada, ki bo odšla na avto cesto 31. avgusta. To bo kmečko-delavska brigada, ki bo štela 120 članov. Mi- mo tega pa bo dalo Celje še 50 čla- nov za vseslovensko brigado »Dra- goljuba Milovanoviča«, ki jo bosta poleg celjskega okraja sestavila še murskosoboški (50 članov) in no- vomeški (20 članov) okraj. Ta bri- gada je potrebna, četudi je poprej niso predvideli, ker je slabo vreme dela zadrževalo in bi sicer dela ne bila opravljena v pravem času. hs CELJSKI TEDNIK štev 34 — 28 avgusta Kakšen bo kruh iz italijanske pšenice? Dostikrat se vprašujemo, kakšen kruh bomo pekli iz italijanske pše- nice. Dober kruh dobimo samo iz kvalitetne moke, to pa iz dobre pše- nice, obema je potreben še dober mlin in mlinar. Tudi od peka in nje- gove pekarne je odvisno, če bomo iz dobre moke spekli dober kruh. Pri nas imamo mnogo vrst pšeni- ce, ki jo lahko razdelimo v tri sku- pine: — najkvalitetnejšo, ki dobimo iz ије moko, da jo dodajamo slabšim vrstam in spečemo iz takšne meša- nice dober kruh. V to skupino šte- jemo mnoge vrste pšenice, ki jih pridelamo v Vojvodini; — v drugo skupino štejemo tiste vrste pšenice, katerih moka daje do- ber kruh. Take pšenice je pri nas največ; — v tretjo skupino štejemo pše- nice, ki je njih moko treba pomešati z najkvalitetnejšo, da dobimo dober kruh. Take pšenice pridelamo zelo malo. Čeprav italijanske pšenice nismo pregledovali v najbolj ugodnih po- gojih, smo vendar ugotovili, da šte- jejo italijanske vrste pšenice, ki smo jih pridelali pri nas, največ v dru- go, nato pa v tretjo skupino. Itali- janska pšenica, ki smo jo pridelali, daje kvalitetnejšo moko, kakor v zemlji, kjer je vzklila. Novo pšenico je treba posušiti in odležati, da dobimo dobro moko. Iz sveže namlete moke ne dobimo dobrega kruha. V novo gospodar- sko leto vstopamo s precejšnjimi za- logami stare kvalitetne pšenice, ta- ko da nove ni treba takoj zmleti. Mlinarska podjetja imajo dovolj časa, da rezultate poskusnega mlet- ja uporabijo pri mletju italijanske pšenice. Podjetja imajo dovolj stare pšenice, zato lahko po odgovarjajo- čih mešanjih dajo na trg kvaliteto, ki jim bo zagotovila dobro prodajo. Pekarska in trgovska podjetja lah- ko kupujejo moko samo od tistih prodajalcev, ki jim nudijo res do- bro kvaliteto. Tako ostra konkuren- ca izključuje možnost, da bi bila na trgu tudi slaba moka. Iz italijanske pšenice bomo lahko brez mešanja z najkvalitetnejšimi vrstami dobili dobro moko. V pogledu sodobnega opremljanja pekarn pa nismo storili dovolj. Med- tem ko je rekonstrukcija mlinov že v zadnji fazi, smo se v pekarstvu le malo odmaknili od začetka, čeprav je že več let od vsake kile prodane- ga kruha namenjen za rekonstruk- cijo pekarski dinar. Ker potrebe po kruhu vedno naraščajo in s tem tu- di zahteve sodobne higiene, je tre- ba ta problem čimprej rešiti. Družbena prehrana v Velenju Pred tremi meseci so ustanovili v Velenju obrat družbene prehrane Gradisovih delavcev. Podjetje je sa- mo preuredilo dotlej razmeroma za- nemarjene prostore občinskega go- stinskega obrata in preselilo vanj svojo restavracijo, ki je bila poprej zasilno urejena kar na dvorišču. Koristi in prednosti tega novega obrata so se kmalu pokazale. Upravnik Maks Okorn je hitro uspel. Poskrbel je za čistost, v dvo- rani, ki poprej sedem let sploh ni bila izkoriščena, uredil vzorno je- dilnico, IZ prejšnjega gostilniškega prostora je naredil kuhinjo, prejš- njo kuhinjo pa je spremenil v umi- valnico posode. Poleg tega ima zdaj obrat še skladišče in shrambo za vsakdanje zaloge. Tudi vrt, ki je bil poprej čisto zanemarjen, je zdaj že lepo urejen. Povsod je vi- deti cvetje, mize so lepo pregrnje- ne s čistimi prti, in delavci, ki pri- hajajo na zajtrk, kosilo in večerjo, se počutijo zares udobno. Upravnik pa ni poskrbel samo za red v gostišču, temveč se trudi tu- di glede hrane. Kalorična vrednost se je znatno povečala. Delavci se hvalijo, da so zdaj vedno siti. Mi- mo tega pa niti ne plačajo preveč. Ves dnevni obrok stane 145 din. Dejanska cena je sicer 190 dinarjev, a 45 dinarjev prispeva za vsakega delavca podjetje. Trenutno je 320 abonentov, medtem ko premore go- stišče oskrbeti jedačo za približno 400 gostov. Tudi tujci, ki pridejo mimo, morejo dobiti kosilo. Stane jih 105 dinarjev, večerja pa 50 di- narjev. Ce hoče obrat s temi cenami uspe- vati, je treba delati zelo ekono- mično. Upravnik je dejal, da mu precej pomagata vrtnarija in »Dom počitka«, ki ga oskrbujeta z zelenja- vo in drugim po zmernih cenah. V restavraciji ne točijo pijač. Ce bi točili pijače, bi se delavci preveč zadrževali in potem bi bilo delje- nje rednih obrokov oteženo. Toda v okolici je dovolj drugih gostišč, kjer si morejo gosti potešiti žejo. Jeseni bodo verjetno uvedli še to- pel obrok, ki ga bodo stregli delav- cem na gradbišču. Za kuhinjo in strežbo je v podjetju dvanajst mar- ljivih deklet. Glavna kuharica, Ma- rija 2alig, je zelo prizadevna in iz- najdljiva. Četudi je včasih v škrip- cih, ker primanjkuje tega ali ongea, se vendar vedno znajde in skuha tako jed, da so z njo vsi zadovolj- ni. Kuharice še nimajo vse ustrez- nih kvalifikacij. Zato so sklenili, da bodo počasi — po dve in dve •— odšle v kuharske tečaje. S tem se bo delo v obratu še izpopolnilo. To- variš upravnik pa pravi, da bo tre- ba spremeniti in popraviti še mno- go drugega. Delavci, ki pridejo ▼ urejeno gostišče, se vedejo čisto drugače, kakor če bi prihajali v ne- urejen lokal. 2e v teh treh mesecih je mogoče spoznati precejšnje spre- membe. Toda potem, ko bo vrt ograjen z novo heraklitno ograjo, ko bo vrtni hodnik spremenjen v zaprto zimsko verando, ko bodo na vrtu postavili aluminijaste garni- ture miz in stolov, če bodo dobili obljubljeni televizor in če bodo na- mesto pločevinastih krožnikov mo- gli streči v porcelanastih, bo napre- dek še znatno večji. Vse to so na- črti sila prizadevnega upravnika, ki skrbi za dobro hrano, saj ve, da sa- mo siti delavci morejo delati res z veseljem in dobro voljo. Za zaključek še tole: obiskal sem jih ravno opoldne in so me pova- biti na kosilo. Upravnik mi je de- jal, da sem prišel na slab dan, a priznati moram, da sem jedel zares okusno in še nekaj: skoraj polo- vico obroka sem moral pustiti, to- liko so mi nadevali! bes Delavci so zadovoljni. Z nasmehom čakajo na obrok v urejeni jedilnici V zadnjem tednu po domovini Četrtek, 20. avgusta Cesar Haile Selasie si je ogledal to- Tftrno »Iskrac y Kranju, opoldne je bil fest na kosiln pri predsedniku Titu na Brdu. Zvečer je priredil predsedn|ik re- publike na Bledu svečan sprejem »a Cest cesarju Haile Selasin in princesi Desti. Kubanska komisija dobre volje, ki jo Todi major dr. Ernest Gevar, je obi- skala Ljubljano in Maribor. Jugoslovanski kipar Ivan Meštrović, ki živi v Ameriki, se je po skoraj dvo- mesečnem bivanju T rojstnem mestu Splitu, vrnil spet v svojo novo domo- vino. Petek, 21. avgusta Cesar Haile Selasie je zaključil obisk T Sloveniji. Odpotoval je z Bleda sko- zl Jesenice, čez Vršič v Trento. V Novi Gorici se je poslovil od predstavnikov slovenskega ljudstva inj s predsednikom Titom odpotoval nazaj na Brione. Sobota, 22. avgusta Cesar Haile Selasie in predsednik Tito sta na Brionih nadaljevala prija- teljske razgovore. V Beograd se je vrnila naša misija dobre volje iz Latinske Amerike, ki jo je mesec dni vodil član Zveznega izvršnega sveta, Vladimir Popovič. V Demir Kapiji se je začel festival kulturne, umetniške, športne in teh- nične dejavnosti mladih graditeljev av- tomobilske ceste na odseku od Negotina do Demir Kapije. Festivala se je udele- žilo več ko dva tisoč mladih graditeljev. Nedelja, 23. avgusta Njegovo veličanstvo cesar Haile Se- lasie I. je po devetdnevnem prijatelj- skem obisku v Jugoslaviji odpotoval s posebnim letalom v Etiopijo. Otvoritve beograjskega sejma sta se .med drugimi udeležila tudi podpredsednik Zveznega izvršnega Sveta Aleksander Ranković ill Mijalko Todorović. Ponedeljek, 24. avgusta V Ljubljano je prispel francoski le- Tičarski socialistični politik in pred- sednik Lige za pravice človeka Daniel Mayer. Beograjski sejem je obiskal predsed- nik tuniške zunanjetrgovinske zbornice in predsednik tuniškega velesejma Mah- mud Zerzeri. Sodelavci radiološke zaščite Instituta za nuklearne znanosti »Boris Kidric<¡: v Vinci so potrdili, da bi mogla fran- coska atomska bomba, ki jo namera- vajo vreči v Sahari, precej povečati radioaktivnost т naši državi. Torek, 25. avgusta Delegacija jugoslovanske skupine In- terparlamentarne unije je odpotovala т Varšavo, kjer bo sodelovala na 48. kon- ferenci Interparlamentarne unije. V Beogradn so v poslopju Okrajnega ljudskega odbora svečano odkrili do- prsni kip Filipa Filipovića, ki so ga leta 1920 izvolili za prvega delavskega žnpana mesta Beograd, a ga takratni režim ni hotel priznati, ker v >monar- histični meščanski Jugoslaviji prestol- niški Beograd ni smel imeti komuni- stične uprave.t Iz Beograda je odpotovala delegacija kulturnih delavcev Združene arabske republike, ki se je sedemnajst dni mu- dila v Jugoslaviji. v železarni Zenica so spustili v pogon četrto Simens-Martinovo peč, ki more pretopiti 500 ton jekla na dan. ■V Dom počitka na Saleku Leta 1953 je bivši Okrajni ljudski odbor Šoštanj ustanovil na Saleku Dom počitka. Zdaj je to ustanova s samostojnim finansiranjem. V domu je zdaj šestdeset oskrbovancev, in četudi bi jih morali imeti več, žal ne morejo, ker nimajo več prostora. Oskrbovanci so večidel iz Šoštanja (43), mimo teh pa so v domu še oskrbovanci iz Slovenjega Gradca, Raven na Koroškem, Mozirja in Dravograda. Za mnoge oskrbovance izdajajo odločbe občinski ljudski odbori in potem tudi zanje skrbijo, nekaj pa jih ima tudi pokojnino in plačujejo oskrbovalnino sami. V domu se oskrbovanci ukvarja- jo z vsem mogočim, med drugim tudi z vrtnarjenjem in s pridelki zalagajo bližnja gostišča. Dom po- čitka na Saleku, ki je eden izmed petih v celjskem okraju (drugi so še v Slovenskih Konjicah, na Grmovju, Gomilskem in Polzeli), je zelo skrben in vzoren skrbnik za svoje člane. Mnogo ljudi bi prav- zaprav še potrebovalo zatočišče v podobnih domovih, a zaenkrat za- nje ni prostora. Tudi na to bomo morali misliti in omogočiti vsaj ob- stoječim domovom, da povečajo zmogljivost. Sah Obisk na Trojanah Na trojanskem klancu dela zdaj druga celjska brigada srednješolcev in vajencev »Borisa Kidriča«. Njen pokrovitelj je tovarna »Borisa Ki- driča« iz Rogaške platine. Prav za- voljo tega je pred dnevi obiskal mlade brigadirje na delovišču di- rektor tovarne in zvezni ljudski po- slanec, tovariš Vojo Djinovski. Gost in njegovi spremljevalci so si najprej ogledali sekcijski štab in nato obiskali še brigado, ki se je bila ravno zbrala k predavanju o zunanji politiki. Da bi ne motili pre- davanja, so obiskovalci najprej sto- pili do brigade slovenskih taborni- kov. Komandant te brigade je celj- ski gimnazijec Bogdan Salej. Ob- iskovalce je tu navdušilo predvsem dejstvo, da so naši mladi taborniki dejansko sila iznajdljivi. Svoje ta- borišče so si uredili okusno in za- bavno, saj niso pozabili na ambu- lanto napisati »Dr. Mazač« in dru- god še podobne napise. Toda ne sa- mo napisi, tudi vse drugo dokazuje, da so člani te brigade vajeni tabo- riti. Če pride človek sem, šele prav spozna, kolikšno prednost imajo mladi ljudje, ki se ukt&rjajo s ta- borništvom. Taborniška brigada pa zna tudi delati. Doslej so jo prizna- li že za drugič udarno. Od tod so se vrnili nazaj k celj- ski brigadi, ki je medtem že končala s predavanjem. Zdaj so mladinci navalili z vprašanji na zveznega po- slanca in tovariš Djinovski jim je rade volje odgovarjal. Tudi celjska brigada, ki šteje 43 brigadirjev, je ena izmed najboljših na odseku. Bi- la je že tudi imenovana za udarno in enkrat posebej pohvaljena. Tova- riš Djinovski je brigadirjem za uspehe čestital in priznal, da ga ta- kih mladincev ni sram. Ponosen je bil, da je njegova tovarna prevzela pokroviteljstvo nad brigado, ki nji- hovih pričakovanj niso postavili na laž. Za zaključek se je tovariš Djinov- ski s predstavniki celjske brigade udeležil v sekcijskem štabu, kamor so prišli tudi predstavniki vseh dru- gih brigad, zasedanja delavskega sveta tovarne »Teko« iz Domžal. Ves delavski svet tovarne se je namreč pripeljal na Trojane in tam zasedal. Mladina pa se je smela udeležiti seje in na kraju so mla- dinci tudi sami posegli v razpravo. Nazadnje pa je tovariš Djinovski podaril v imenu kolektiva steklarne »Borisa Kidriča« kristalno vazo, na- menjeno za nagrado zmagovalcu trojanske športne olimpijade, ki jo bodo priredili brigadirji v prihod- njih dneh. H. S. Počltnišlca sicupnost tudi v Celju Ob vsej jadranski obali lahko s ponosom gledamo lepe počitniške domove večjih podjetij, ki omogo- čajo oddih in razvedrilo svojim de- lavcem. Ker pa je gradnja takih do- mov zvezana z velikimi stroški, jih manjša podjetja ne morejo graditi. Ne bilo bi prav, če bi morali delav- ci manjših podjetij, ki želijo preži- veti svoj letni dopust ob morju, po- rabili dvakrat več sredstev kot tisti. ki imajo njih podjetja svoje počit- niške domove. Zato so pri Občinskem sindikal- nem svetu v Celju ustanovili počit- niško skupnost, ki naj bi povezovala vsa manjša podjetja. Skupnost pod- jetij »Tapetništvo«, »Klima«, »Po- hištvo«, »Avtoobnova«, Obrtne zbor- nice in občinskega sindikalnega' sveta je kupila v Fiesi pri Piranu hišo, ki so jo v štirinajstih dneh to- liko popravili, da so lahko prišli prvi gostje. Hiša ima 20 postelj, gostje pa se hranijo v domu Mla- dinske knjige za 350 din dnevno. Prihodnje leto nameravajo dozi- dati eno nadstropje, zgraditi še en dom s približno 20 posteljami in po- staviti nekaj weekend hišic. Seveda bodo takrat v počitniško skupnost vključena še druga manjša podjet- ja, sredstva pa bo treba kljub temu povečati. V ta namen bodo v Celju organizirali veliko tombolo, njen či- sti dobiček pa namenili ureditvi no- vega doma v Fiesi. Skupna vrednost dobitkov bo 6 do 8 milijonov. Tako bomo lahko priigrali dva osebna av- tomobila, 5 motornih koles, 3 mo- pede znamke »Colibri«, spalnico, električni štedilnik in še več dobit- kov manjše vrednosti. Počitniška skupnost ima svoj upravni in nadzorni odbor, ki urav- navata njeno delo. Vidimo, da bo vprašanje, kam na dopust, kmalu povsem rešeno tudi za delavce manjših celjskih podjetij. I, J. GOSTILNA S PRENOČIŠČEM »PRI POSTI* ROGATEC razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: Srednja šolsa izobrazba ali njej enaka izobrazba s pet Let prakse v računovodstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku pod- jetja. Postrezl si sam Avto-moto društvo v Velenju si je omislilo svojevrstno obliko dela, da bi tako privabilo čim več članov v svoje vrste: ustanovili so samo- postrežno servisno postajo, kjer mo- rejo člani kluba delati in popravlja- ti svoja vozila skoraj zastonj. Rud- nik lignita Velenje jim je odstopil prostore in pomagal tudi denarno. Zaenkrat so se oskrbeli z orodjem za osnovna popravila, imajo tudi pripravo za polnjenje akumulator- jev in pranje avtomobilov. Servisna postaja je odprta štiri- krat tedensko popoldne, a člani se zbirajo v njej tudi pogosteje. Dru- štvo je priredilo pravkar tečaj za voznike A in B kategorije in za mo- pediste. Tečajniki bodo mogli v ser- visni delavnici spoznati praktično, kar se bodo naučili na predavanjih. Predsednik velenjskega AMD Ivan Frece in predsednik Ljudske tehni- ke Albin Amon pravita, da bodo poskusili počasi iz začasne amater- ske delavnice urediti stalno servis- no postajo. Ta bo postala za Vele- nje kmalu nujna, enako tudi grad- nja garaž, kajti mesto se širi in vo- zila so vedno gostejša. Ob polletju je bilo na območju Velenja registri- ranih 164 vozil, a pravijo, da je ena tretjina še vedno neregistriranih. Člani velenjskega AMD menijo, da bo najbolj primeren prostor za novo servisno postajo, če bo Petrol zgra- dil črpalko. hs Bliža se plenum OK LMS Celje Enkrat med 10. in 15. septem- brom bo v Celju plenum OK LMS Celje. Plenum bo razpravljal pred- vsem o organizacijskih in ideološko političnih vprašanjih. Ker bodo ta- koj po plenumu volitve v osnovne organizacije in za temi volitve v ob- činske komiteje, bo zelo primerno, če se bodo krajevna in občinska vodstva, enako kakor vodstva posa- meznih aktivov skrbno pripravila, da kasneje ne bodo zaman iskala prave poti. -vod- POGLED PO SVETU Večkrat se v naših tedenskih pre- gledih zatečemo, posebno kadar gre za zapletena velika vprašanja, k tr- ditvi, da je socializem stvar vsega sveta, na tapeti, tako rekoč, vsega planeta. Zato ne bo odveč, če se v to trditev poglobimo in ugotovimo nekaj dejstev, ki jih pri presojanju dnevnih dogodkov ponavadi ne upo- števamo. Recinto, da so nam osnovne zna- čilnosti' kapitalizma in socializma znane. Vse so take, da si vzajemno nasprotujejo, to se pravi, socializem je popolno nasprotje kapitalizma, pa naj že gre za lastnino proizvajalnih sredstev, za delovno silo, za državni aparat, za delitev dohodka ali za druge zakonitosti družbenega raz- voja. Razume se, da nikjer na svetu ni družbe, ki bi povsem idealno ustre- zala značilnostim bodisi kapitaliz- ma bodisi socializma. To nas uči tu- di zgodovina: ko je bil fevdalizem že davno por in j en v kot, je kapita- listična družba še vedno imela v sebi ostanke premagane družbene formacije in še danes ni brez njih. Lenin je rad povedal, da ostanki ka- pitalizma žive tudi v družbi, ki gra- di socializem. Ni dvoma, da je sub- jektivnih sil. ki so »grobarji kapi- talizma«, vedno več. Grobarji pa so na delu tudi za kapitalizem kot sve- tovni sistem. Združevanje razvitih kapitalističnih dežel v industriji omogoča ogromno akumulacijo, to je ogromna sredstva za sintetično proizvodnjo, za mehanizacijo polje- delstva in za druge nove načine go- spodarjenja vse zato, da bi ne bilo treba več uvažati iz manj razvitih držav surovine in agrarne produkte. Kapitalizem tako rekoč sam ruši te- melje tiste svetovne delitve dela in integracije, na kateri je slonel. Ta- ko ustvarja pogoje za nov gospo- darski sistem, ker omogoča z dekon- centracijo industrije in električno energijo hitrejši razvoj nerazvitih držav. Pred prvo svetovno vojno je bilo v kolonijah dve tretjini člove- štva, pred drugo svetovno vojno Še polovica, danes pa komaj ena dvaj- setina ali 5 odstotkov vsega člove- štva nosi še kolonialni jarem. Osvo- boditev kolonij ni samo razvoj pro- izvajalnih sil, ampak je tudi nega- cija kapitalistične svetovne integra- cije, zanikanje nekdanje kapitalistič- ne delitve sveta. Tak razvoj kapitalizma je povzro- ' čal, da so se proti njim obrnile pro- letarske, kmečke in drobnoposestni- ške sile, v manj razvitih državah. Kakor se čudno sliši, je vendarle res, da je največ revolucionarne pri- pravljenosti za socialistično gradi- tev v zaostalih deželah, kjer so proizvajalne sile, posebno material- ne, slabo razvite, medtem ko je zre- lost delovnih množic v razvitih de- želah pravzaprav zaostala. To je protislovno, a tako je — delovne množice v razvitih deželah so pre- cej korumpirane zaradi privilegira- nega položaja svojih dežel v sve- tovnem gospodarstvu. Socialistična ureditev se ne gradi iz samih proizvajalnih sil pa tudi ne zgolj z revolucionarno osvojitvijo oblasti. Oboje je samo pogoj za raz- voj socialističnih družbenih odno- sov. Zato je osnovna naloga socia- lističnih sil v nerazvitih deželah go- spodarski napredek, medtem ko je osnovna naloga socialističnih sil v razvitih deželah boj za neposredno graditev socialističnih proizvajalnih odnosov in vzpostavljanje oblasti delavskega razreda. To potrjuje na- šo osnovno tezo, da so poti v so- cializem različne, kakor je dejal Le- nin ali kakor je dejal naš Cankar. Socializem kot sistem proizvajalnih odnosov raste iz zgodovinske krize kapitalizma — zato ne nastaja na en sam način, na en sam recept. V tem pogledu je danes zanimivo, kako se kapitalizem hvali s tem, kar ni kapitalistično, socializem pa s tem, kar ni socialistično, ker spada oboje v sistem hladne vojne. Ame- rika poveličuje svoje gospodarske uspehe kot zaslugo privatnega ka- pitala in svobodne iniciative. Kak- šna neresnica! ZDA kot država go- spodarijo najmanj s 25 odstotkov vseh dolarjev, ki jih Amerikanci za- služijo. Privatnega kapitala v kla- sičnem smislu ni več. SZ poveličuje svoje gospodarske uspehe kot zaslu- go »socialistične ureditve«. V resni- ci pa gre za državno lastnino nad proizvajalnimi sredstvi in centrali- stično upravo, ki še zdaleč ni to, kar si predstavljamo pod socialistič- nimi odnosi. Kapitalizem in kapitalistična mi- selnost se združujeta v glavah ljudi še dolgo potem, ko zmaga sociali- stična revolucija, a prav tako socia- lizem prodira skozi vse vrzeli v raz- padajoči kapitalizem, še preden zmagajo zavestne socialistične sile v proletarski revoluciji. Boj za socializem je torej boj za socialistične proizvajalne odnose in ne boj za teritorialno širjenje so- cialističnega tabora. Tekma med so- cialističnim in kapitalističnim blo- kom utegne pripeljati do tragičnega konflikta. Ce pa bo ta tekma notra- nji boj vsega sveta — brez ozira na državne in blokovske meje — ki drži k spremembi proizvajalnih od- nosov in s tem k novi svetovni go- spodarski in politični integraciji, potem utegne nastati svetovna so- cialistična družba po načelih gospo- darske in politične enakosti. Rešitev sveta je samo na tej poti. Mi to oznanjamo še prav posebej zato. ker smo majhna država, ker vemo, da je to dejansko pot k osvo- boditvi človeštva. T. O- Ljubosumje... Kar pojdi Ike, ampak potem tudi tam ostani. CEUSKI TEDNIK štev 34 2« avgusta Ambulanta za kmetijske stroje USPEŠNE ZIMSKE PREDPRIPRAVE NA SEZONO — OSI, KI SE LOMIJO — VZDRŽEVANJE JE NAJUČINKOVITEJŠI UKREP ZO- PER OKVARE - ŠTEVILO OKVAR OBČUTNO PADA Kmetijska mehanizacija je v ce Ijskem okraju — zlasti pa v Savinj- ski dolini — dobila v celoti trdna tla. Res je. da povsod še nimajo vseh potrebnih priključkov, vendar smo tudi glede tega v primerjavi s preteklim letom precej napredovali. Neizogibna posledica siiokovitcga prodora mehanizacije na vas pa je povečano število okvar kmetijskih strojev. Ob tem podjetje Agroservis v Šempetru dobiva odgovorne na- loge, ki se jih člani kolektiva dobro zavedajo. 2e v jeseni so se začeli priprav- ljati na sezono. Organizirali so v zimskih mesecih sistematične pre- glede traktorjev. V tem času so pre- gledali in popravili 163 Steyrjev in 84 drugih kmetijskih strojev. S tem so domala popolnoma odpravili te- žave v kritičnih dneh, ko so v hme- ljiščih, na njivah in travnikih stroji neobhodni. Poseben problem pa so nadomest- ni deli za kmetijske stroje. V glav- nem močno primanjkuje nadomest- nih delov, nekaterih pa sploh ni možno dobiti. Zlasti velja to za Fer- guson traktorje. Tako na primer traktor Kmetijske zadruge Store stoji že preko 4 mesece, ker ni moč dobiti nadomestnih delov za reduk- tor. Podobnih primerov je več. Kaj izpad enega ali celo več traktorjev lahko ob proizvodnih pogodbah z tadružniki za zadrugo pomeni, ni treba posebej omenjati. Zaradi tega tudi pri Agroservisu vselej poudarjajo potrebo po še vestnejšem ravnanju s kmetijskimi stroji. Ugotovili so namreč, da je v posameznih zadrugah, kjer imajo dobre in predvsem vestne traktori- ste, neprimerno manj okvar. Zlasti neupravičljive pa so okvare, ki na- stanejo zaradi zanemarjenih čistil- nih naprav vozil. Spodbudna pa je ugotovitev, da je spričo ogromnega števila kmetij- skih strojev in razmeroma veliko mladih, šele priučenih traktoristov, število okvar manjše kot so priča- kovali. In še to, da se stanje vidno izboljšuje. Največ okvar je bilo v času, ko so novi traktoristi dobili stroje. V Šempetru opažajo tudi, da na- stanejo mnoge hude okvare kme- tijskih strojev zaradi tega, ker s posebnimi stroji upravljajo ljudje, ki jih ne poznajo. Vsak stroj ima namreč svoje občutljive točke in le- te bi morali tisti, ki z njimi uprav- ljajo dobro poznati. Zato sodijo, da bi v zimskih mesecih bilo umestno prirediti seminarje za traktoriste. »Ferguson« na ambulantnem pregledu ... Iz naših občin 2ALEC Tudi v žalski občini nameravajo ome- jiti kurirsko službo upravnih organov. Doslej so občina in krajevni odbori zaposlovali 6 kurirjev. Že dalj časa se v 2alcu čuti potreba po gradnji upravnega poslopja. Sedanja raztresen ost uradov otežkoča delo in hkrati ustvarja zmešnjavo — saj ljudje včasih zaradi enega opravka hodijo iz poslopja v poslopje. Ko je o tem raz- pravljal občinski ljudski odbor, so bili mnenja, da bo potrebno misliti tudi na stanovanja za nove uslužbence. V 2alcu bodo ustanovili okrajno sodišče, ver- jetno pa bodo dobili tudi katastrski urad. v začetku septembra bo otroško za- vetišče stanovanjske skupnosti sprejelo nove »gojence«. Še pred otvoritvijo je upravni odbor stanovanjske skupnosti I sprožil med prebivalci anketo o željah in pripombah prebivalcev za delo za- vetišča. Že po prvih odmevih kaže, da bo treba okrepiti vzgojno delo v zave- tišču. Tudi Olepševalno društvo je sprožilo anketo. Želijo zvedeti, kjer bi naj po mnenju večine prebivalcev zgradili bodoče žalsko ljudsko kopališče. Ob- stojajo namreč dve varianti. Po eni naj bi ob Savinji s primernim jezom ure- dili kopališče, weekend naselje in pro- store za razvedrilo in igre. Drugi zopet menijo, da bi vzporedno z novim šport- nim prostorom zgradili primeren bazen in tako ustvarili zaključen športni park. ŠENTJUR Kljub temu, da ordinirajo v zdrav- stvenem domu trije zdravniki, so le-ti preobremenjeni. Zato predvidevajo gradnjo vaških ambulant. Predvidoma naj bi manjše ambulante gradili naj- prej v Slivnici, Dramljah in Ponikvi. Tudi v Šentjurju so začeli graditi stanovanjsko poslopje za uradnike upravnih služb. V novem bloku, ki bo dograjen v naslednjem letu, bodo do- bili stanovanja tudi prosvetni delavci. ŠOŠTANJ Pred dobrim mesecem so v Velenju začeli graditi nove prostore za obrat, ki izdeluje gumiran papir. S pridobit- vijo novih prostorov se bo ta panoga lahko razvila v industrijski obrat, saj bodo lahko povečali proizvodnjo kar za dvakrat. ŠMARJE V kratkem bodo v Šmarju začeli gra- diti dvanajst stanovanjski blok, ki je predviden predvsem za občinske usluž- bence in prosvetne delavce. V vseh krajih šmarske občine so bila že po trikrat zborovanja za izvedbo kmetijskega načrta. Pri tem sodelujejo vse politične in kmetijske organizacije. Na Šmarskem so tolikšne potrebe za gradnje in obnovo šolskih poslopij, da jih tudi v prihodnjih petih letih šmar- ska občina z lastnimi sredstvi ne bo mogla urediti. Ker je zahtevala pre- ureditev šole v Rogaški Slatini 53 mili- jonov dinarjev, za urejevanje drugih šol na občinskem območju dejansko ni ostalo nič. Istočasno pa je nujno potrebno graditi šolo v Lesičnem, Ime- nem in urediti šolo v Rogatcu. Ljudje, hijih premalo cenimo Nekaj tisoč potnikov gre skozi vhod in izhod celjske železniške po- staje na dan. To je veliko. Vendar je potniški promet na celjskem že- lezniškem vozlišču v primerjavi s tovornim le neznatno udeležen. Z ozirom na neugodno lego in prostor ki ga ima celjska postaja, je delo železniških uslužbencev in delav- cev toliko težje. Pa vseeno oni godrnjajo precej manj kot potniki, čeprav imajo hkrati precej več nevšečnosti. Včasih so si otroci želeli, da bi postali vlakovodje, danes ta poklic odklanjajo. »Železničar že ne bom!« V otroških besedah, je veliko res- nice. Delo na železnici ni lahko. Na snažne roke železničar nima časa paziti, nedelje in prazniki za njih ne veljajo. Pa tudi ob dežju se že- lezniški promet ne ustavi. Tiho in potrpežljivo prenašajo vse težave. Taka je pač njihova služba, v ka-' teri imajo tudi veliko odgovornost' za varnost prometa. Zato jim tisti, i ki v njih na potovanjih iščejo za '. svojo nejevoljo primerno tarčo, de- lajo veliko krivico._ Natakanje vode v lokomotivo je le eno od mnogih opravil, ki jih že- lezničarji opravljajo dan za dnem. Težko bi rekli katero je težje in bolj naporno. Vsako delovno mesto pa je enako pomembno v verigi organi- zacije železniškega prometa. Ni namreč dovolj, da prometnik dvig- ne roko, da vlak spelje. Prav v tem pa je pomen železnice — brezhibna organizacija, v kateri vsak ob pra- vem Času in brezhibno opravi svojo nalogo. Ce ne... — tedaj navadno pišemo o nesreči. Kdaj bo v kavornl še bolj prijetno. • • Precej začudenja in prahu je dvignila nenadna xikavarniska« zapora v Celju, v tolažbo vsem onim, ki brez nje ne morejo živeti, pa tole: Da kavarna prav sedaj menja svoj izgled, je več vzrokov, ki pa so uteme- ljeni. Vlogo kavarne je začasno pre- vzela vrtna dvorana, vodstvo kavarne pa je izrabilo za pleskanje najprikladnejši čas, ko se barva naglo suši in lahko goste postrežejo drugje. Prometa zaradi renoviranja ni manj. Do 20. avgusta bodo prepleskane stene kavarniških prostorov, obnovljen leseni opaž, ojačana razsvetljava in poprav- ljen linolej. Direktor Planinšek pravi, da se je z renoviranjem kavarne ravnal kar po vremenskih napovedih in izrabil dobre obete. Tujska prenočišča v Celju Letošnja turistična sezona bo skoraj pri kraju. Ce bi zdaj pogle- dali, kaj je imelo mesto Celje od tujskega prometa, bi mogli zatrditi, da pravzaprav ničesar. Zares smo vso sezono mogli videti iz dneva v dan tuje goste v Celju. A to čisto resno samo iz dneva v dani Kajti v mestu se tujci niso dlje zadrže- vali kakor čez noč. Mesto Celje premore trenutno v dveh lokalih 67 ležišč v 42 sobah. Prenočišča so samo v hotelu »Evro- pa« (54 postelj) in v »Ojstrici« (13 postelj); mimo teh je v Celju pri- javljenih še nekaj zasebnikov, ki morejo nuditi prenočišče (vsega kakšnih pet ležišči). V »Evropi« in »Ojstrici« so se zadrževali večidel samo službeni potniki. Med dosedanjimi gosti je bilo vsega kakšnih 5 odstotkov tu- ristov. Vendar nam je vsem jasno, da bi tudi v Celju gosti ostajali radi dlje časa, če bi bilo dovolj prenočišč. Kadar bomo imeli v mestu dovolj ležišč, pa bomo morali pomisliti tu- di na prostor za ustrezno močno za- bavo. Po zadnji predstavi v kinu je namreč zdaj Celje skoraj mrtvo, po polnoči — razen redkih stalnih izjem — pa čisto mrtvo. h. s. NOVA SPOMINSKA PLOŠČA V SKALAH Osnovna organizacija Zveze bor- cev v Skalah pri Velenju je odkrila v nedeljo spominsko ploščo v čast padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Svečanost ob odkritju je bila posvečena štiridesetletnici KPJ in SKOJ. Ob deseti uri dopoldne se je pri osnovni šoli zbralo precej ljudi, godba na pihala DPD »Svo- boda« Velenje je igrala partizanske in borbene pesmi, govorila pa sta Tone Ulrih-Kristl, nekdanji koman- dant na področju Šaleške doline in tovariš Ivan Kovačič-Efenka. »Popoldne nagnjenje h krajevnim plohom" SLIKE S KOZJANSKEGA Letošnje poletje se je terencem hudo zamerilo. Skoraj vsak dan so se zbirali oblaki in grozili z neur- jem. Vremenska napoved je le ma- lokdaj povedala kaj dobrega. Lju- dje so si v teh dneh sposodili^ nič koliko dežnikov, oglavnic in dr'ugih reči za obrambo proti ploham. Ne- kaj teh reči skoraj gotovo nikoli več ne bo videlo lastnikov. In tudi kakšno kletvico je bilo slišati iz ust nesrečneža, ki se ni mogel spomniti, kje je pozabil dežnik. Razumljiva je tudi otožnost vsakogar, ki si je izposodil dežnik in ni vedel, kje ga je pozabil. Na Puštanju je veselo zaloputnil za seboj vrata krajevnega urada in se odpravil na obhod, da bi še pred nevihto raznosil »pozdrave«. Bi- zeljski konec z Orlico je sicer za- mašen, zato je pa Bredič nad Sta- rim trgom gologlav. Ne bo hudega z vremenom, si je mislil. Krepko je nabijal staro cesto pod sejmiščem in ko je prišel do spomenika NOB v Lesičnem, je zavil na levo preko travnika k znani gostoljubni doma- čiji. Tam je najprej izročil čestitko k doseženemu presežku vinskega pridelka. Ponudili so mu kozarec vina. Ko je bil najbolj zatopljen v naloge, ki ga še čakajo, je prihru- mel iz hiše hudournik v osebi go- spodarja, ki se je brž opravičil za- radi živčne plohe. V Zrečah je poskušal vedriti ne- ki drugi terenec. Pravzaprav je si- romak čakal, da se bo vlilo, a se oblaki niso hoteli zgostiti. In ko je čakanje v vinskem hramu trajalo le predolgo, je gospodinja obzirno na- mignila pribežniku: »Se vam ne zdi, dragi prijatelj, da bi bilo bo- lje, če bi čakali na ploho doma, in tam vedrili?« Previdno je prestopil prag hrama in se podal na pot. Toda maligan- ska tresavica ga je vse huje pri- jemala. Pomikal se je proti ovinku^ kjer stoji nad kolovozom visoko, okleščeno drevo. Bilo je ob uri. ko je sonce položilo senco drevesa čez kolovoz. Možakar je obstal, bolščal v dozdevni hlod in pričel vpiti: »Kaj nam boste zdaj ovire polagali na pot!« Pognal se je in po dolgem objel »hlod«. Spravili so ga na boljše ležišče. Vinjerñ možakar se je zbudil še pred mrakom: »Ne rečem, če bi pil samo alkohol, toda vinu je bilo primešane vsaj polovico šmarnice.« Pogumno je stopil v hišo: »Srečo ste imeli, ljubi moji. Srečo, da tu ni deževalo. Mene je dobilo. Zate- kel sem se k dobrim ljudem v vin- sko klet. Lilo je kakor iz škafa. Vsi- lili so mi kozarček vina. Več nisem mogel piti...« P. C. K O Z E R I J A RAZGLEDNICE Še besedica o podrtih žičnicoJi „. V zadnji številki smo pisali o raz- pravi na zasedanju ljudskega od- bora Žalec o hmeljskih žičnicah, ki so se ob neurju podrle. Odborniki v Žalcu so tedaj sprejeli umestne sklepe, ki jih bo treba brez zadržka uresničiti. Ta zahteva je toliko bolj umestna, ker so že spomladi bili primeri, da so se žičnice podirale. Tedaj so se zadovoljili s površno oceno vzrokov, kar se je hmeljar- skemu področju hudo maščevalo. Neljuba ugotovitev, da lepe žič- nice niso nujno tudi najtrdnejše in dejstvo, da gradnja žičnic v Sa- vinjski dolini še ni končana, nare- kujejo precej večjo mero pozorno- sti. Morda tudi ne bi bilo napak po- seči po izkušnjah, ki so jih pri grad- nji žičnic nabrali hmeljarji z drugih hmeljarskih področij. Impozantni pregled napredka gospodarstva v nedeljo so v Beogradu ob pri- sotnosti podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Aleksandra Ran- koviča odprli tretji mednarodni se- jem tehnike. 2e število podjetij, ki na sejmu tehnike razstavljajo, zgo- vorno potrjuje, da si je ta sejem pri- dobil mednarodni sloves. Na sejmu sodeluje preko tisoč sto podjetij iz 25 držav, od tega 508 domačih pod- jetij. Zanimiva je tudi struktura razstavljavcev. Na prvem mestu je strojništvo in industrija motorjev, droki poleg elektroindustrije tvori- jo jedro beograjskega sejma teh- nike. Preskrba boljša - gostinjsivo slabše Kranj Kadar ocenjujemo posamezne pa- noge gospodarstva nekega mesta, jih navadno primerjamo s stanjem v drugih mestih. S tega stališča je zanimiva primerjava Kranja in Ce- lja. Razumljivo bi bilo, da je gostin- stvo pa ostale dejavnosti, ki so tes- no povezane s turizmom v Kranju, ki je v središču najbolj razvitega turističnega območja, bolje organi- zirano kot v Celju. Vendar je na- robe. Čeprav tudi v Celju nismo brez napak, je Kranj še precej na slabšem. Gostinske usluge so pod kritiko, prenočišča skratka ni moč dobiti, ulice in cestišča so (razen glavne ceste Ljubljana—Bled) sla- bo vzdrževane itd. Preseneča pa ugotovitev, da je preskrba Kranja brezhibna, čeprav nimajo tako ugod- nega kmetijskega zaledja kot Ce- lje. Zanimivo je tudi, da v Kranju v mesnicah, pekarnah in trgovinah ne poznajo »repov« in neljubega cakaiya. __________ V nedeljo PRAZNIK KMECKE MLADINE v Rečici ob Savinji Mladina, udeleži se prireditve polnoštevilno! „To ie moja slvar'^ če se ne bom strokovno izpopolnjeval Naša družba skrbi, da si delovni ljudje pridobijo manjkajočo stro- kovno izobrazbo, kar je posledica predvojnih, v nekaterih primerih pa medvojnih razmer. Mnogi naši ljud- je iz gospodarstva in raznih usta- nov so te možnosti že s pridom iz- koristili. Namen tega sestavka ni, našteva- ti vse vrste pridobivanja potrebne- ga strokovnega znanja. Za ilustra- cijo naj navedemo le večerne gim- nazije, ekonomsko srednjo šolo, do- pisne šole in tečaje, posebno pa razne večmesečne tečaje za kvalifi- cirane in visokokvalificirane delav- ce z zaključnimi izpiti. Organizator- ji? Zbornice, sindikati, strokovne or- ganizacije itd. Nedvomno bodo te oblike prido- bivanja potrebnih kvalifikacij slej ko prej ukinjene. Zakaj? Vprašanje strokovnosti dejansko zaposlenih je treba gledati skozi prizmo konkret- nih družbenih prilik v nekem ob- dobju. Tako živimo sedaj nekako v zadnji dobi premagovanja pode- dovane zaostalosti. Vzporedno pa te- če vse od osvoboditve dalje obdob- je intenzivnega in sistematičnega rednega šolanja mladih kadrov, ki prihajajo vsako leto v vse večjem številu iz naših srednjih, višjih in visokih šol, zasedajo še prosta, ka- kor tudi po starejših delavcih iz- praznjena delovna mesta. In vendar so še zaposleni ljudje, ki za delo, ki ga opravljajo, nimajo niti potrebne formalne kvalifikacije, niti ustreznega strokovnega znanja. Prav tem so namenjeni še dokaj Številni tečaji. Odziv? Ni povsod enak. Gostinska zbornica bi rada organizirala poslovodski tečaj, za kar je tudi potreba, a na razpis se je prijavil samo en »samcat« interesent! Obrtna zbornica je raz- pisala tečaj za visokokvalificirane oziroma za »vodilne kadre«, kot to nekateri imenujejo bolj po domače. Odziv — po številu prijavljencev — zelo zadovoljiv. Toda tistih, ki jim je ta tečaj namenjen, t. j. sta- rejšim delavcem, ki jim manjka for- malna kvalifikacija, da bi lahko še naprej delali na sedanjem delovnem mestu, da bi obdržali svojo tarifno postavko in da bi res dali tudi to od sebe, kar družba, od njih pri- čakuje, teh pa je premalo. Mladih interesentov, ki bodo imeli še vse možnosti za redno strokovno izpo- polnjevanje, pa je dovolj, glede na osnovni smoter prireditelja — sko- raj preveč. Vzrok za to? Oglejmo si potek dogodkov za en sam primer: Seja delavskega sveta. Zadnja točka dnevnega reda. Znova začno nagovarjati tovariša, ki je tudi član delavskega sveta, naj se vendar od- loči in prijavi za ta tečaj. Samo nje- mu bo koristil, saj bo dobil visoko kvalifikacijo. Trikrat tedensko aH celo samo dvakrat bo popoldne te- čaj. V podjetju so zadovoljni z njim. 25 let je že v svoji stroki, a vendar mu manjka le še formalna kvalifi- kacija, da stopi na vrhnji klin lestve strokovnosti. Kmalu bo teh ugodno- sti konec, saj iz šol prihajajo mladi, strokovno izšolani ljudje ... Proš- nje in prepričevanja so trajala do- kaj dolgo. On pa, nel Kar sem, to sem, kar znam, to znam. Cesar se v mladih letih nisem naučil, se tudi sedaj ne bom. Ce ne bo več v pod- jetju za mene mesta, bom še vedno lahko šel na cesto kamenje tolči... Znova prepričevanje in zadnji od- govor: »Saj je moja stvar, če se ne bom strokovno izpopolnjeval!« Komentar je skoraj odveč. Pa vseeno bodi zapisana vsaj tale mi- sel: Škoda je dobrega delavca, de- lavca, ki ga upoštevajo tudi v ko- lektivu, saj sicer ne bi bil izvoljen v delavski svet, pa ima tako zaosta- lo miselnosti Mar ni to tudi ena izmed težav, ki smo jih podedovali. Varstvo kulturnih spomenikov Pred nedavnim je Zvezna ljudska skupščina sprejela za- kon o zaščiti kulturnih spome- nikov. Ze samo dejstvo, da se kulturni spomeniki obravnava- jo kot premični oziroma nepre- mični predmeti, ki so zaradi svoje arheološke, zgodovinske, sociološke, etnografske, znan- stvene, umetniške, urbanistič- ne ali drugačne kulturne vred- nosti pomembni za našo skup- nost, kaže na nujnost zakonske zaščite. Hkrati s tem, da go- vori o varstvu, bodo po tem zakonu kulturni spomeniki tu- di dostopnejši državljanom za zadovoljitev njihovih kulturnih potreb. Iz teh razlogov se ena- kovredno obravnavajo spome- niki, ki so last družbe, kakor tisti, ki jih posamezni držav- ljani še posedujejo kot zasebno lastnino. Naša država razpolaga z ze- lo bogato arheološko, zgodo- vinsko, umetniško in drugo kulturno tvornostjo. Zahvalju- joč skrbi skupnosti so se mno- gi spomeniki ohranili, tako da danes ne predstavljajo samo arheološke ali muzejske vred- nosti, pač pa tudi močno osno- vo za znanstvena raziskova- nja. Medtem pa je bilo zaradi brezbrižnosti nekaterih posa- meznikov ih nezadostne zain- teresiranosti lokalnih organov oblasti mnogo kulturnih spo- menikov uničenih ali poškodo- vanih, zaradi česar je bil spre- jet tudi zakon. Po novi uredbi »pripada pravica do kulturnih spomenikov, ki so last druž- be, občini.« To je stimulans za lokalne organe oblasti, da bi bili bolj zainteresirani za ohra- nitev spomenikov. Poleg tega uvajajo zdaj na tem področju družbeno samoupravljanje. Ta- ko bodo ukrepe za zaščito iz- vajali zavodi za zaščito kul- turnih spomenikov. Novi za- kon omogoča tudi izvolitev svetov državljanov kot orga- nov za družbeno upravljanje in zaščito. Važno je nadalje še. da zakon točno določa ob- veznosti lastnika spomenikov; da omogoča tudi nacionaliza- cijo; lastnik spomenika pa. ki ga želi prodati, ga mora pred- hodno ponuditi občinskemu ljudskemu odboru. Zakonski predpisi urejajo tudi vprašanje arheoloških izkopavanj in ur- banističnih načrtov. n Danila Gorinška „Silni bič" visrbohrvaščini Nova mladinska igra mariborske- ga gledališkega umetnika in mla- dinskega pisatelja Danila Gorinška »Silni bič«, ki so jo v minuli sezo- ni z izrednim uspehom uprizorili v mariborski Drami in ki bo v prihod- nji sezoni na repertoarju Slovenske- ga narodnega gledališča v Trstu, Šentjakobskega gledališča v Ljub- ljani, Kranjskega odra itd., so zdaj sprejela v svoj repertoar tudi gle- dališča v Beogradu, Zrenjaninu in Tuzli. Srbohrvatski prevod je oskr- bel utyv. profesor Miloš Gorinšek. Štirinajstletna godba na pihala Godba na pihala DPD »Svoboda« Velenje, ki ji pravijo čisto upraviče- no tudi mladinska godba, je že lani dobila diplomo za požrtvovalno de- lo pri obnavljanju društvene dvora- ne. Letos pa je godba dobila diplo- mo za sodelovanje na reviji najbolj- ših slovenskih godb v Ravnah na Koroškem. Godba obstaja komaj leto in pol, glavnina vadi šele kakšno leto dni. Toda kljub temu so dosegli že lepe uspehe. Prvenstvenega pomena pa je izredna mladost godbenikov. V godbi, ki šteje skupaj 65 godbeni- kov, je zares nekaj starejših, članov, a ti so bolj vodje in pedagogi. Med njimi*je zaslužni kapelnik Ivan Ma- rin, njemu ob strani pa stojita An- ton Vodeb in Ivan Hrovat. Starost večine godbenikov pa je med deve- timi in osemnajstimi leti. Ce bi na hitro zračunali povprečno starost, bi mogli ugotoviti, da je godba mlada komaj štirinajst let. In če je tako mlada godba dosegla že tako lepe uspehe, moremo upravičeno pričako- vati, da bo dosegla še lepše. Zdaj se godbeniki pripravljajo za nastop, ki ga bodo imeli ob sveča- nostih 19. in 20. septembra v Vele- nju. Ze 2. avgusta so nastopili, ko so se v Velenju zaključila prosto- voljna dela. Za septembrski nastop pa pripravljajo udarne in partizan- ske pesmi, med njimi nekatere, ki jih bodo izvajali skupaj s pevskimi zbori. V program pa so uvrstili tu- di skladbo svojega dirigenta »Udar- nikom mladega Velenja« in novo koračnico Jožeta Bruna, svetnika za godbe pri Svetu Svobod v Ljublja- ni, bivšega kapelnika armijske god- be v Ljubljani, »Pozdrav Velenju«. Godbeniki se pridno pripravljajo in verjetno se bodo na svojem prihod- njem nastopu lepo izkazali. HS Naš intervju Do zdaj odlično! RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM »SVOBODE« V ŠEMPETRU RUDIJEM HRIBARJEM Sempetrska »Svoboda« je eno najmlajših prosvetnih društev v celjskem okraju, kljub temu pa po številu članov in tudi glede dejav- nosti med najmočnejšimi. Zato smo obiskali predsednika društva, tova- riša Rudija Hribarja, ki nam je o njihovem delu in načrtih tole po- vedal: Začetek je bil težak, pa smo kljub temu vztrajali. V veliko pomoč nam je bilo razumevanje gospodarskih organizacij in želja prebivalcev na- še vasi, da v tej ali oni dejavnosti sodeluje v novem društvu. Sedaj, ko smo v Šempetru dobili krasno dvorano in primerne pomož- ne prostore, ima društvo neprimer- no večje možnosti za še hitrejši razvoj. Glede tega se bomo kme- tijski zadrugi le težko oddolžili, saj so prostori, ki so nam jih odstopili v novem zadružnem domu. nepre- cenljivega pomena za ta predel Sa- vinjske doline. Ker društvo enako podpira vse panoge prosvetne dejavnosti, smo v preteklem obdobju okrepili delo po sekcijah — izobraževalno, dram- sko, pevsko, imamo tudi lepo knjiž- nico in čitalnico, klubske prostore s šahovskim kotičkom in televizij- skim sprejemnikom. Posebna prido- bitev pa je agilna kinosekcija, ki sedaj, ko so dobili še drugi projek- tor, izvaja predstave kot druga to- vrstna podjetja. Se posebno smo veseli lepega uspeha, ki ga je v preteklem ob- dobju dosegla izobraževalna sek- cija. Priredili smo kar 10 kvalitet- nih predavanj. Vsa so bila zelo do- bro obiskana. Odlično so se izka- zali tudi pevski zbori, ki se tudi že vestno pripravljajo na naslednjo sezono. Dramska sekcija ima v na- črtu 2 ali 3 lastne uprizoritve — ostale proste dneve pa bodo izpo- polnili z gostovanji sosednih dru- štev in poklicnih igralskih skupin iz Celja in drugih večjih krajev^ Glede načrtov je težko kaj dolo- čenega reči. Delali in trudili se bo- mo še naprej. Menim pa, da bomo kmalu morali resno misliti na ob- novo in dopolnitev knjižnega skla- da. Zal je to tesno povezano s pre- cejšnjimi izdatki. Naš največji uspeh v preteklem obdobju je vsekakor dejstvo, da smo v »Svobodo« zajeli prebivalce, ne oziraje se na poklic, da ljudje »Svo- bodo« imajo za svoje društvo in da smo s pomočjo zbliževanja v »Svo- bodi« veliko prispevali za tesno so- delovanje na vseh področjih. V Sola Franja Vrunca zgrajena Solo na Hudinji, ki se bo imeno- vala po narodnem heroju Franju Vrunču, dokončujejo. V razredih morajo samo ostrgati parket in po- staviti klopi — potem morejo priti otroci. Malo skrbi je povzročala zadnje dneve kanalizacija, ki je za- voljo slabega vremena niso mogli dovolj hitro delati. Zdaj kaže tudi to delo dobro. Okoli šole zravnava- jo prostor prebivalci in mladina iz okolice sami, saj do 6. septembra ni več daleč in za začetek hočejo imeti vse lepo urejeno. Na svečano otvoritev šole bo pri- šel tudi predstavnik republiškega odbora za šolstvo, otvoritev pa bo združena tudi s sporedom. Pred- vsem moramo omeniti, da bo na šo- li odkrita spominska plošča. Na svečanosti bo govoril predsednik celjske občine, tovariš Franc Ru- pret. Sola bo imela 23 oddelkov, ki jih bo obiskovalo okoli 900 učencev. Razmejitveni šolski okoliš bo deli- la od mesta Leskoškova ulica — Dečkova cesta do Koprivnice in Ko- privnica. Otroci bodo imeli večidel dopoldanski pouk in samo nekaj najbližjih otrok bo hodilo v šolo popoldne. Otvoritev šole pripravlja priprav- ljalni odbor, ki ga vodi Janko Pri- slan, njemu ob strani pa stoji pred- sednik gradbenega odbora Viljem Spat, duša vse dejavnosti pa je še zdaj — kakor je bil ves čas gradnje, tovariš Josip Kotnik. Vsi ti in še mnogi neimenovani zaslužijo po- hvalo in mladina jim bo dolžna za- hvalo, da ji ne bo treba tako daleč v šolo. bs Šola Pranja Vrunča je zgrajena. Vse množične organizacije na terenu so močno pripomogle k uspešni dograditvi in so še zdaj v podporo pripravljalnemu odboru Celjski dobrotržcl Od 15. do 22. avgusta so prodale celjske knjigarne knji- ge takole: 1. Kari Eskelund: Moja žena Kitajka (1) 2. Cankarjevo zbrano delo. knjiga X 3. Theodor Plievier: Stalin- grad (5) 4. Françoise Sagan: Tisti njen nasmeh (3) 5. John Galsworthy: Zadnje poglavje (2) Številke v oklepajih pomeni- jo mesto na lestvici v prejš- njem tednu. Dopustniška srečanja s kulturniki na otoku Lošinju — avgusta... Poletje privabi na morje veliko umetnikov, ki združujejo pri- jetno s koristnim. Slikar, ki se v kopalkah sonči pred slikarskim stojalom in s paleto v rokah, ni nobena redkost. Na Lošinju sem jih srečal več. Neko Angležinjo, potem rdečelasega Avstrijca, ki si pa s svojo modernistično tehniko ni znal dosti pomagati v sli- kovitem pejsažu. Srečanje pred nekoliko zanikrno kavarno, ki edina premore hladno pivo. Znan obraz ... Bil je skladatelj Radovan Gobec . .. Ko sem že izgovoril, sem se zavedal, kako neprikladno vpra- šanje sem zastavil umetniku na dopustu: »Bo nastala kakšna Lošinjska kantata?« »Zadeli ste,« me je presenetil glasbenik, naš rojak. Seveda sem na široko razprl oči. »Da, čisto zares. Pišem glasbo na ta motiv. Seveda kar brez klavirja. Zakaj bi tudi v glasbi ne imeli »marinistov«.« Slišal sem za »kolonijo« naših celjskih Lorenčakov. »Onaj slovenski slikarski par. Odmah pozadi dečjeg lečili- šta,« so me napotili domačini. Na ograjenem koščku vrta, ki se vztrajno spreminja v prav- cati park. so mi oči najavile, da ne morem zgrešiti. Mala hišica že od daleč opozarja, da tu živi umetnik. Lorenčak je na zunanjo steno vzidal bleščeče figure iz morskega življenja iz barvane žgane gline. Morskega konjička, martinčka, nasršeno ribo, mor- sko rožo itd. Pred vhodom visi kot senčnik zelo dekorativna strešica iz bambusovih palic. Umetnikova otroka sta si nekje priskrbela želvo in si uredila živalski vrt. Akademska slikarja Darinka in Milan Lorenčak preživita domala vse počitnice v svoji »poletni rezidenci«. Doslej jima je urejevanje hišice in okolice pobralo večino tistega časa, ki bi ga namenila slikanju. Prezidave, sajenje dreves, urejevanje vrta, skrbi s čolnom in z motorjem zanj niso mačje solze. In vendar je v stanovanjskem prostoru precej platen; dokončanih, nedokon- čanih, samo skiciranih, pa tudi popolnoma belih, ki še čakajo, da umetnikova roka nanje prenese pretesine jadranske motive. »V nekaj dneh bom prenehal biti zidar, potem se bom lotil slikanja. Vsaj zadnji teden počitnic« c.k. Umor v ulici morgue »Opazil boš,« je nadeljeval moj prija- telj in razgrnil papir na mizo pred nama, »da ti ustvarja ta risba videz čvrstega in Mepremičnega prijema. Opaziti ni nobe- nega spodrsaTanja. Vsak prst je najbrž ostal — т tisti strašni zarezi, ki jo je vtisnil T samem začetku, dokler ni žrter izdihnila. Sedaj poskusi nasta- Titi vse svoje prste istočasno na ome- Mjene sledove, ki jih vidiš pred seboj.« Poskušal sem zaman. »Mogoče ne poskušava popolnoma pra- YÌlno,« je rekel, papir je razgrnjen po ravni ploskvi, človeški vrat pa je та- Ijast. Tu imaš okrogel kos lesa, čigar premer približno odgovarja premeru vratu. Ovij risbo okrog njega in poskusi še enkrat.« Storil sem tako, pa je bilos koraj še težavneje kot poprej. »To ni odtis člo- veške roke,« sem dejal. »Prečitaj sedaj ta odstavek iz Cu- ▼iera!« mi je odgovoril Dnpin. Bil je kratek, anatomski in splošni opis velikega, rumenkastorjavega oran- gutana, ki živi na Sundskcm otočju. Ogromna postava, izredna moč in gib- čnost, strašna divjost in nagnjenje k posnemanju so splošno znane lastnosti teh sesalcev. V trenutku sem razumel Tso grozovitost umora. »Opis prstov,« sem menil ko sem pre- čital do konca, »se popolnoma sklada z risbo. Vidim, da ne more noben« žival, razen tu omenjene vrste orangutana, po-' vzročiti takšnih odtisov, kot si jih na- risal. Tudi ta kosmič rumenkastorjave dlake se ujema s Cuvierovim opisom živali. Vendar še ne morem razumeti vseh posameznosti te strahotne skriv- nosti. Med ostalimi so slišali dva pre- pirajoča se glasova in eden izmed njiju je bil vsekakor glas Francoza.« »Pravilno; spomni se pa vzdiha, ki so ga skoraj vse priče enodnšno pripisale temu glasu, vzdiha ,Mon Dieu I' Ena iz- med prič (Montani, slaščičar) ga je glede na okoliščine čisto točno označila za očitujoč in karajoč vzdih. Zato sem v glavnem na ti dve besedi oprl svoje upanje v popolno rešitev uganke. Nek, Francoz je bil očividec umora. Možno je — v resnici je več kot verjetno — ' da pri tem krvavem opravilu ni sodelo- : val. Orangutan mu je menda utekel. Mogoče mu je sledil т sobo, toda zaradi razburljivih okoliščin, ki so sledile, ga ni mogel več uloviti. Še vedno je na svobodi. Ne bom vsiljeval teh domnev — res nimam pravice, da bi jih imeno- val kako drugače — kajti sence misli, na katerih sem jih zgradil, so komajda tako globoke, da jih dojema moj lastni razum in zato ne morem zahtevati, da bi jih napravil dovzetne tudi tujemu razumu. Imenovala jih bova zato dom- neve in jih takot udi obravnavala. Ce je, kot predpostavljam, omenjeni Fran- coz v resnici nedolžen pri tej krvoloč- nosti, ga bo privedel na najin dom tale oglas, ki sem ga pustil sinoči, ko sva se vračala domov, v uredništvu »Le Mon- de«, časnika, ki se ukvarja z zanimi- vostmi iz brodarstva in ga mornarji zelo čislajo.« Izročil mi je častnik in bral sem tole. »Ulovljen. V Bois de Boulogne zgodaj zjutraj dne . . . (jutro umora), zelo ve- lik rumenkastorjav orangutan, vrste, ki živi na Borneu. Lastnik (ugotovljeno, da je mornar neke malteške ladje) lahko dobi žival nazaj po pravilni indenti- fikaciji in proti plačilu malenkostne vsote, uporabljene za nlovitev in vzdr- ževanje. Oglasite sen a št. . ., ulica . . ., predmestje St. Germain — v tretjem nadstropju.« »Kako moreš vedeti,« sem vprašal, »da je ta možakar mornar in to na malteški ladji?« »Saj tega ne т e m ,« je dejal Dupin. »V to nisem prepričan. Vendar je tn košček trakn, ki po s-voji obliki in zamaščenosti kaže, da so ga očitno upo- rabljali za vezanje las v dolg čop, ki ga mornarji tako čislajo. Razen tega je ta vozel tak, da ga zna razen mornarjev le malokdo zavezati in značilen za Mal- težane. Trak sem našel ob vznožju stre- lovod ne žice. Pripadati ni mogel nobeni od obeh pokojnic. In če se tudi motim v svojih zaključkih iz tega traku — namreč, da je bil Francoz mornar neke malteške ladje — nisem napravil s tem, kar sem objavil v oglasu, nobene škode. Ce sem pogrešil, bo samo predpostav- ljal da so me zapeljale kakšne okol- nosti, v katere se raje ne bo vtikal. Ce pa sem zadel, sem dosegel svoj cilj. Francoz se bo seveda kot očividec umora — (čeprav nedolžen), vendarle obotav- ljal odgovoriti na oglas, da bi zahteval Orangutana. Tako bo razglabljal: ,Ne- dolžen sem, moj orangutan pa je toliko vreden — za človeka v mojih razmerah je celo premoženje — zakaj bi ga le izgubil zaradi neutemeljene zaskrblje- nosti o nevarnosti? Dosegljiv mi je. Našli so ga v Bois de Boulogne, daleč proč od prizorišča krvavega dogodka.. Kako bi sploh kdo sumil, da je neumna žival storila kaj takega? Policija je v zablodi, ni ji uspelo odkriti niti naj- manjše sledi. Tudi če bi žival zasledili, m ne bi mogli dokazati, da sem bil oči- videc umora, ali me na osnovi tega proglasiti za krivega. Poleg vsega tega me poznajo. Oglaševalec me ozna- čuje kot lastnika živali. Ne vem. koliko ve o meni. Ce bi zatajil, da sem lastnik tolikšne vrednosti, kar pa tako vedo, bi pričeli žival česarkoli sumničiti. Ni- sem neumen, da bi priklenil pozornost niti nase niti na žival. Odzval se bom oglasu, dobil orangutana in ga držal na kratkem, dokler se stvar ne pozabi'.« V tem trenutku sva zaslišala korake po stopnicah. »Pripravi pištoli,« je dejal Dupin, »toda ne uporabi ju in ne kaži ju, do- kler ti ne dam znaka!« Ker sva pustila hišna vrata odprta, je obiskovalec vstopil brez zvonjenja in na- pravil nekaj korakov po stopnicah. Po- tem se nama je zazdelo, da okleva. Ta- koj nato sva slišala, kako se vrača. Du- pin je skočil k vratom, a že sva msU- šala kako zopet prihaja. To pot se ni obrnil, prikorakal je odločno in potrkal na sobna vrata. »Vstopite!« je Y«selQ in prisrčno vzkliknil Dnpin. Mož je vstopil. Očividno je bil mornar, visok, zastaven in mišičast možakar, ne- koliko predrznega obnašanja, vendar ne ravno neprikupen. Močno ogoreli obraz so mu na pol zakrivali zalisci in brki. Pri sebi je imel veliko hrastovo gorjačo, sicer pa je bil videti neoborožen. Ne- spretno se je priklonil in nama želel dober večer v francoščini, z naglasom, ki je bil sicer nekoliko neufchâtelski, pa je vendar kazal še precej znakov pariškega. »Sedite, prijatelj,« je dejal Dupin. »Mislim, da ste prišli po orangutana. Pri moji veri! Skoraj da vas zavidam za vašo lastnino; izredno lepa in ne- dvomno zelo dragocena žival. Koliko let mu pripisujete?« Mornar je globoko zajel sapo, z iz- razom človeka, ki se je olajšal kakšnega neznosnega bremena in prepričevalno odgovoril: »Težko je reči, toda ne more biti sta- rejši kot štiri ali pet let. Ste ga pri- vedli sem?« »Oh ne; nimava primernih prostorov, da bi ga imela tnkaj. V prehodnem hle- vu je v ulici Dubourg tu zraven. Lahko ga dobite zjutraj. Seveda ste priprav- ljeni identificirati svojo lastnino?« »Seveda, gospod.« »Težko se bom ločil od njega,« je de- jal Dupin. »Mislim, da ne bodo vse te vaše skrbi zastonj,« je dejal možakar. »Tega ne morem pričakovati. Pripravljen sem pla- čati odškodnino za najdeno žival, seveda né^pretirano visoko.« »Dobro.« je dejal moj prijatelj, »go- tovo, da je vse to zelo lepo. Naj pre- mislim! — Kaj naj zahtevam? Oh, Po- vedal vam bom. Da, to bodi moja od- škodnina. Zaupajte mi vse, kar veste o tistem dvojnem umoru v ulici Morgue.« Dupin je izrekel zadnje besede z zelo tihim in mirnim glasom. Prav tako mir- no je odšel do vrat, jih zaklenil in vtak- nil ključ v svoj žep. Nato je privlekel izza suknjiča pištolo in jo položil brez sence nemira na mizo. Mornarjev obraz je oblila rdečica, kot da se misli zadušiti. Skočil je pokonci in zgrabil za svojo gorjačo, toda že v naslednjem trenutku se je sesedel na stol ves trepetajoč in bled kot smrt. No- bene ni črhnil. Pomiloval sem ga pray< iz dna srca. i CELJSKI TEDNIK štev. 34. — 28. avgusta SODELOVANJE ZAHTEVA GOSPODARSKO MOČNO ZADRUGO S SEJE ZADRUŽNEGA SVETA V DOBRNI Na nedavni seji zadružnega sveta Kmetijske zadruge v Do- brni, ki je bila izredno dobro obiskana, so člani sveta in predstavniki množičnih orga- nizacij zelo pozorno sledili po- jasnjevanju načel vsesplošnega sodelovanja zadruga-kmet. V dolgi in živahni razpravi, ki se je zavlekla preko polnoči, so vsi navzoči sodelovanje po- zdravili, kljub številnim pri- pombam in pomislekom, za las podobnim onim, ki jih zadruž- niki radi iznašajo tudi drugod. Zato tokrat o teh pripombah ne bi pisali, saj so več ali manj znane. Vendar ne moremo mi- mo pripombe nekega zadružni- ka, ki je v isti sapi trdil, da kmetijska zadruga ni sposob- na nuditi vseh pogojev, ki jih zahteva pogodba o sodelovanju od nje. Trdil je, da njihova za- druga v najboljšem primeru preskrbi zadružnikom le umet- na gnojila in semena, drugega pa nič. Kmalu za tem pa je skušal dokazovati, da je delež kmetij- ske zadruge v pogodbenem so- delovanju previsok za usluge, ki jih zadruga nudi. Temu pa ni tako, saj je bilo na seji zelo podrobno in jasno pojasnjeno, da je delež zadružnikov mnogo večji od deleža zadruge. Ta zadružnik se je zapletel v protislovje, ki dokazuje, da je njegova zadružna zavest do- kaj nizka. Vse kaže, da se ne zaveda, da je zadruga njegova organizacija, ki se mora vedno bolj gospodarsko krepiti. Le ta- ko bo zmožna v redu opravlja- ti številne odgovorne naloge, ki jih zahteva sodelovanje. Ce hočemo, da bo zadruga organi- zacijsko, kadrovsko in stroko- no-tehnično močna, kar je tudi osnova za učinkovito pomoč pri sodelovanju, je prva dolž- nost zadružnikov, da svojo or- ganizacijo krepijo, saj bo nje- na gospodarska moč v korist samo zadružnikom in nobene- mu drugemu. Ce izvzamemo to kratkovid- no in neumestno pripombo, lah- ko v celoti ocenimo sejo za- družnega sveta v Dobrni kot zelo vzpodbudno. O tem nam zgovorno dokazuje živahna razprava, v kateri so se za- družniki ogreli za sodelovanje, se z njim strinjali in na kraju sprejeli tudi načrt sodelovanja ter sklep, da bodo člani zadruž- nega sveta med prvimi pri sklepanju pogodb. -ma- V SENCI VELENJSKIH PflUC o eni največjih kmetijskih zadrug v celjskem okraju skoraj ničesar ne slišimo. Novo Velenje in njega ne- verjetni uspehi so skoraj docela skrili v svojo senco vso drugo de- javnost. Vendar je resnica, da kme- tovalci v Šentilju, Kavčah, Podkra- ju. Pes jem, na Skalah, Plešivcu, v Cirkelcah, na Saleku in v Pevčah ter v Velenju samem na več ko pet sto kmetijah delajo zelo pridno. Za obdelavo zemlje na tem pod- ročju ima velenjska kmetijska za- druga sedem traktorjev, devet škro- pilnic, tri ročne kosilnice, ki jih uve- ljavljajo predvsem v višjih prede- Upravnik velenjske zadruge Ludvik Ograjenšek lih, in še drugo strojno orodje. Na področju pridelujejo večidel hmelj, živino in sadje. Seveda imajo tudi tu precej zamočvirjene zemlje, ki jo bodo morali v prihodnjih letih meliorirati. Kakšnih dvajset kme- tovalcev si je zgradilo v zadnjem času tudi zasilne silose. Vse kaže, da gradijo zdaj več silosov kakor gnojnih jam. Krmo so začeli sušiti na sušilih, ki jim pravijo ostrvi ali roguni. To so križem zbite hmeljev- ke, ki se na njih krma hitreje in bolje osuši. Mnogi kmetovalci so vzredili zadnje čase precej plemen- ske živine, sklenili so že več po- godb za odkup baby-beefa in be- konov. V okolici najdemo primere, da en kmet redi kar po tri baby- beefe. Velenjsko hmeljarsko področje šteje med obrobne, teže prideloval- ne okoliše. Letošnja letina je raz- meroma dobra, predvsem kakovost- no. Zapaziti pa je mogoče, da hmelj precej rjavi, četudi so ga ponekod tudi sedem- ali osemkrat škropili. Iz težkega položaja jih rešuje hi- tro sušenje. V zadružnih sušilnicah, ki premorejo skupaj 88 kvadratnih metrov sušilnega prostora, delajo noč in dan. Četudi je letos povsod hmelj precej prizadelo, je videti, da bodo imeli precej prvovrstnega hmelja, večino bo vendarle imela druga vrsta in nekaj tudi tretje vrste. Upravnik kmetijske zadruge, ki sem ga dobil pri zadružni sušilnici, kjer je bil že drugi dan po prečuti noči, tovariš Ludvik Ograjenšek, mi je dejal, da so kljub obilici dela, storili veliko tudi glede novega so- delovanja. Zadružni svet je že ne- kajkrat zasedal, pa tudi s kmeto- valci — zaenkrat samo s tistimi, ki ne pridelujejo hmelja, so imeli že več sestankov. Kmetje so lani v so- delovanje vključili večidel zemlji- šča, ki jih niti sami niso kdove kako obdelovali. Pridelek pšenice je bil zato marsikje precej slab. Kljub ne- primerni zemlji pa so uspeli, da so pridelali povprečno po 25 stolov na ha. Ponekod pa so uspeli tudi do 50 stolov. Ti uspehi so dali kme- tovalcem misliti in letos bodo go- tovo bolje premislili, katere povr- šine bodo vključili v sodelovanje Tudi krme so pridelali povprečno po 50 do 60 stolov na ha. Travniki doslej še niso bili oskrbovani naj- bolje, zato bodo letos v sodelovanju dosegli verjetno še znatno boljše uspehe. Na sestankih za letošnje sodelo- vanje pomagajo zadružnemu vod- stvu tudi množične organizacije Sestanki z zadružniki in kmetovalci so večidel precej živahni, a kaže da kmetje povsod spoznavajo, ko- like prednosti bodo imeli, če se vključijo v sodelovanje. Hkrati pa jim težave, ki jih imajo letošnji hmeljarji, ki se niso vključili v ko- operacijo, dokazujejo, kako nesmi- selno je stati ob strani. Letošnji hmeljarji — nesodelavci se namreč hudo mučijo, ker nimajo dovolj obi- ravcev, zanje niso dobili kreditov, pa tudi za pridelek ne vedo, če ga bodo prodali. Nekaj na boljšem so tisti, ki imajo lastne sušilnice. To- da vsem je zdaj jasno, da bi bili dosti bolj zadovoljni, če bi se bili vključili v sodelovanje. To bo ver- jetno marsikoga izučilo in letos, ko bodo začeli zdaj proti koncu me- seca podpisovati pogodbe, bo ver- jetno dosti več kmetovalcev, ki se bodo odločili za sodelovanje. Tako je tudi prav! H. S. NA DOBRI POTI (Nadaljevanje s 1. strani) pa so pokazali tudi pripravljenost da bodo pri sklepanju pogodb prvi. Te dni bodo imeli po vaseh še množične sestanke, (ponekod so jih že imeli), na katerih bodo kmeto- valcem še enkrat podrobno pojasnili o prednostih sodelovanja z zadru- go, nakar bodo začeli že sklepati z zadružniki pogodbe. V Savinjski dolini bodo začeli sklepati pogodbe zaradi obiranja hmelja nekoliko pozneje, v začetku septembra. Kljub temu, da povsod kmetoval- ci vidijo v kooperaciji najboljšo pot, so marsikje izrazili svoje pomisleke in pripombe. Le-te so skoraj povsod enake, večinoma dobrohotne in po- nekod upravičene, ponekod pa tudi zlohotne. Takole so postavljali na sestan- kih: — Smo za sodelovanje in ga po- zdravljamo. Vendar so pogoji glede živinoreje prestrogi. Kje bomo ku- pili živino in jo tako hitro vzredili. , Najbolj prepričljiv odgovor na to vprašanje so dali kmetovalci, ki so že doslej preusmerili proizvodnjo v živinorejo. Dokazali so, da je to možno. Le poglejmo primer kmeta Petra Ježa iz mozirske občine, ki je svoje posestvo v celoti podredil ži- vinoreji. Sedaj laže gospodari, do- sega večje dohodke, prej s pšenico pa ni nikamor prispel. To kaže, da kmetovalci, ki se branijo živinoreje, še ne znajo računati. Tudi vrsto drugih pripomb je bi- lo slišati: pomanjkanje delovne sile, močnih krmil in mehanizacije, slab- ši pogoji obdelave na zamočvirjenih in peščenih zemljiščih, pripombe glede konj, pomisleki glede sposob- nosti nekaterih zadrug, če bodo zmogle nuditi strokovno-tehnično pomoč, pripombe na račun slabih le- tin, organizacijsko-tehnične nejas- nosti pri sklepanju pogodb itd. Vse te pripombe so v glavnem nepomembne in kmetovalci so na njih povsod dobili jasne odgovore. Kažejo pa, da se zadružniki živo zanimajcFza sodelovanje, da resno razmišljajo o njem in prav zaradi tega so na sestankih sprožili kopi- co vprašanj. Nekatere teh pripomb bodo mora- le kmetijske zadruge in občinski odbori seveda tudi upoštevati. Po- trebno bo izvršiti korekture načr- tov za pogodbeno sodelovanje v predelih, kjer je zamočvirjena in pe- ščena zemlja, pogodbe pa sklepati le s tistimi kmetovalci, ki imajo vse pogoje za vsesplošno sodelovanje. Tudi načrtov se zadruge ne bodo togo držale. Kjer je na primer od- por proti gojitvi lanu, žita ali kake druge kulture, ki se ni obnesla vrsto let, bodo lahko kmetovalci gojili močna krmila za živino. Kajti glav- ni poudarek je na razvoju živino- reje in v tej panogi ne bo odstopa- nja. Vse drugo pa bodo kmetovalci lahko podredili temu smotru, -ma- Vsa Savinjska dolina dehti ... g-3 Po hmeljiščih v Savinjski dolini se ponavlja vsakoletna sli- kovitost. Število prebivalcev na hmeljarskem področju se je po- večalo za kakšnih 30.000 ljudi, torej več kakor ima Celje na mest- nem področju vseh prebivalcev. Značilna savinjska govorica je utonila v mešanici narečij. Prisluhnite in slišali boste Prekmurce, Ptujčane, Dolenjce, Primorce, Hrvaške Zagorce, Kozjance, Belo- krajnce itd. Nad hmeljskimi sušilnicami se suklja dim pod nebo. Trak- torske prikolice, naložene z zelenim zlatom križarijo od hmeljišč k sušilnicam. Okoli sušilnic veje svojstven duh, vonj po lupulinu. Vsa Savinjska dolina dehti po njem. »To je najlepši vonj, kar jih poznam. Zame je duh hmelja prijetnejši od vonja po mladem svežem dekletu,« mi v šali pove hmeljar v najlepših letih. Organizirana proizvodnja v Savinjski dolini se je oprijela tudi vsakoletnih sezoncev. Ne da bi hmeljarji vedeli za to, so obiralci bržčas poslali v Savinjsko dolino pred začetkom obira- nja svoje »izvidnike«. V krajih, kjer je toča nekoliko poškodo- vala hmelj in kjer je na panogah tudi nekaj rjavega hmelja, tam imajo težave z obiralci, ker jih je premalo. Do izraza je prišlo še nekaj drugega. Tisti hmeljarji, ki za obiralce slabo poskrbijo, so ostali letos brez njih. Je že tako, da si sto ljudi zapomni enega gospodarja, glas o njem pa gre od ust do ust. Ce so prejšnja leta bila družbena posestva v stiski za obiralce, se je to zdaj obrnilo. Nobeno posestvo nima premalo obiralcev. To je posledica večje skrbi za ljudi. Na posestvih imajo obiralci dostojna preno- čišča, dobro in izdatno hrano ter vrsto drugih ugodnosti. »Lani sem bil pri nekem kmetu. Spal sem na slami, skoraj brez odeje, meso sem dobil kvečjemu dvakrat na teden. Letos sem prišel na državno posestvo in sem veliko bolj zadovoljen.« Tako je pripovedoval možak v pristni prleščini in se ni dal motiti pri smukanju kobul, ki so letos izredno goste. »Obiranje gre počasi od rok. Prebiranje slabega hmelja je zamudno. Kobule so goste in drobne. Lani smo na tem hmeljišču obirali en dan, letos pa dvomim, če bomo tretji dan končali,« je ■ pripovedoval hmeljar iz okolice Petrove. Pestrost obiralcev v Savinjski dolini je tudi slika rastočega življenjskega standarda. Pred leti je bilo v hmeljiščih polno žena iz rudarskih revirjev. Bilo je veliko študentov iz Ljubljane in drugih mest. Zadnja leta jih ni. »Ce bo šlo tako naprej, bo v kratkem pri nas obiralo hmelj več takšnih strojev, kot ga imajo na posestvu Lava pri Celju.« c. Sedaj je čas Prebivalci Žalca, ki nimajo ne svoje zemlje, niti sorodnikov in znancev, ki bi jih preskrbovali s sadjem, so letos kar zadovoljni, da okoliški kmetje prinašajo v trg sve- že sadje vseh vrst. To toliko bolj, ker je trgovina s sadjem in zele- njavo premalo in nezadostno zalo- žena. Na raznih krajih Žalca kme- tje s koši in košarami, polnimi sa- dja, resno opozarjajo na potrebo, da se končno le, pa čeprav vsaj za silo, uredi tržni prostor. Sedanji na- čin prodaje je nekontroliran, neure- jen in v nasprotju z vsemi, tudi najmilejšimi predpisi o tržnem re- du. Sedaj, ko je urbanistični načrt trga v zadnji fazi izdelave, je čas, da se tudi to vprašanje reši. PREKLANJE U PRAZEN NIC Na zadnji razširjeni seji zadruž- nega sveta v Ljubečni so med dru- gim govorili tudi o združitvi kme- tijskih zadrug Skofja vas in Ljubeč- na. To združitev narekujejo gospo- darske koristi in popolnejše poslo- vanje, od česar bodo imeli korist zadružniki obeh zadrug. Tega se zadružniki v Ljubečni in Skofji vasi dobro zavedajo, vendar so združitev dolgo zavlačevali. Po- sredi so baje stare razprtije, tiha nasprotja med posameznimi kmeti kdo ve od kdaj še. V tem duhu je tudi tekla raz- prava. »Pustimo ob strani osebnosti in stare razprtije,« je spregovoril pred- sedujoči in nadaljeval, »koristi od združitve so jasne. Potrebujemo močno zadrugo z več stroji in stro- kovnimi kadri, imeli bomo več skla- dišč, boljšo organizacijo, upravni stroški pa se bodo zmanjšali, ker bo manj administrativnih moči. Tu- di ponos ne bo trpel, saj gre za ena- kopravno združitev. V nobenem pri- meru nimamo kaj zgubiti.« »Kdo je proti združitvi naj dvig- ne roko?« »Vsi!« »Povejte tehtne razloge, zakaj ste proti?« »Zato, ker se Skofjanom ne damo pod noge!« Oni nas bodo preglasovali in vri- nili v vodstvo zadruge svoje ljudi.« »To m mogoče, saj je nas več.« »Pod Skofjo vas že ne gremo. Ra- je se priključimo k šentjurski za- drugi.« »Saj ne bomo šli »pod«, združili se bomo.« To preklan j e je prekinil starejši, vplivni zadružnik, ki je trezneje mislil: »Moje mnenje pa je takšno. Pu- stimo ob strani take neumnosti. Go- spodarske koristi so važne. Spomi- njam se še let nazaj, ko smo bili s Skofjani skupaj, pa smo vsi dobro živeli. Zato se nič ne bojim, če se združimo.« Nato 'SO se vdali. Glasovali so za združitev. Za združitev so baje tudi Skofjani. Tako je tudi prav, saj brez močne in strokovno sposobne zadruge ne bi mogli dovolj uspešno kmetovati. To še posebej zahteva proizvodno sodelovanje. Medsebojne razprtije, ki niso v ponos enim in drugim, pa naj gredo enkrat za vse- lej v pozabo. -ma- Sto dinarjev za kliogram siežlh lisičk V Švici in Zapadni Nemčiji se močno zanimajo za nakup svežih lisičk. Le-teh pa je letos v Slove- niji dovolj, le da je premalo inte- resa pri zadrugah, ki naj bi nabi- ranje bolje organizirale. Morda bi ljudje marsikje radi nabirali lisičke, toda zadruge tam niso uredile pre- vzema. Podjetje »Slovenija sadje« je organiziralo krožne vožnje, da lahko vsak dan sproti odpeljejo na- brano blago. Verjetno zadruge zato odklanjajo prevzem lisičk, ker je treba na kamione odkupnika čakati včasih tudi pozno v noč. Vendar drugega izhoda ni, kajti lisičke so blago, ki mora biti v najkrajšem času ustrezno vskladiščeno. Ce bi zadruge organizirale nabi- ranje teh gobic, bi vprašanje na- grad za uslužbence, ki bi čakali na odpremo, ne moglo predstavljati problema. Zadruga dobi za kilo- gram odkupljenih lisičk 10 dinar- jev marže. Cena za lisičke je zelo ugodna. Za mlade lisičke s premerom okoli 3cm dobi nabiralec 100 dinarjev, 2a nekoliko večje, do 6 cm premera pa 80 dinarjev za kilogram. Dokler se šola še ni pričela, bi lahko za nabiranje lisičk organizirali tudi šolsko mladino, ki se j", tudi pri nabiranju borovnic izkazala. Na žalost pri nas premalo izra- bimo darove prirode v gozdovih, čeprav jih je treba le pobrati, saj predstavljajo lep vir dohodkov za nabiralca, v tem primeru pa tudi za skupnost, ki dobi na zunanjem trgu prepotrebna devizna sredstva. »To je moška beseda. Škofljanom se že ne damo!« STANUJEM V MODERNEM BLOKU Neskončno dolgo smo se stiskali v tesnem stanovanju z moževimi starši, končno pa sva le prevzela ključe najinega novega doma in se po nekaj dneh tudi vselila. Zavest, da bom v novem domu sama gospo- dinjila, sprejemala obiske ob vsaki uri, ko si bom to želela in še mno- go podobnih misli mi je po()olnoma zaposlilo možgane. In, kot vsakemu veselju, zlasti, če je tako nepremiš- ljeno, sledi razočaranje, je našlo to tudi mene. Ne zaradi tega, ker se mi je tožilo po tašči in tastu, po svakinji in nečakih, ampak ker me je sreča tako prevzela, da me je prva ovira pustila popolnoma rav- nodušno. To prvo oviro je predstav- ljalo nekoliko kosov pohištva, ki sem ga dobila od svojih staršev za poroko. In to nesrečno pohištvo v moj novi dom sploh ni moglo. Ko sva z možem pretehtala vse možno- sti in nisva našla niti ene rešitve sva pač ukrenila kot že mnogi pred nama ... Navalila sva na kup znan- cev in prijateljev in po njihovih kle- teh pospravila svoje ogromne oma- re. Bila sem vsa nesrečna, ko sem imela bedne ostanke svoje spalnice prenatrpane spričo malih prostorov. Se danes hvalim dan, ko se je moj mož odločil in me pregovoril v pro- dajo pohištva. Da sem bila trdogla- va, ni niti treba poudarjati, sreča le, da nisem bila popolnoma »glu- ha« za to idejo in tako smo našli kupca, ki živi v stari hiši z ogrom- nimi sobanami in je odštel za vse moje pohištvo toliko, da smo mogli kupiti moderno lično kuhinjo z go- tovino. Ostalo pa sva vzela na ob- roke. Danes sva svojo novo opremo že skoraj odplačala in sanjava o kole- sih za vse družinske člane (število se je v tem času povečalo za eno). V novem domu sem odtlej zelo srečna in tudi izdelava pohištva je zelo dobra. S ponosom se spom- nim na to, da sva to vse pridobila sama in menim, da je najin dom najlepši na svetu. Želimo sodelavk PRI IZDELOVANJU PRIMERNE IN CENENE OTROŠKE GARDEROBE? Kakor je naša javnost že obveščena, bo v bližnji prihodnosti za naše otroke preskrbljeno s praktičnimi in cenenimi oblačili. Izdelava otroške konfekcije bo zapo- slila lepo število naših žena, ki imajo šivalne stroje in imajo veselje in smi- sel za tako delo. Seveda morajo imeti primerno osnovno znanje in voljo za šivanjepodrobneje se bodo seznanile ■ a tečaju, ki bo predvidoma v oktobra in bo trajal 14 dni. Po želji ga bodo žene lahko obiskovale v dopoldanskem ali popoldanskem času. Tečaj bo za pri- javljenke brezplačen. Interesentke naj se prijavijo naj- kasneje do 7. 9. 1959 v dopoldanskem časn v Zavodu za pospeševanje gospo- dinjstva, Cankarjeva 4, kjer bodo do- bile vsa pojasnila. Iz celja in zaledja Celjski pionirji v Baski Pionirji tretje izmene počitniške kolonije iz Celja so srečno pripo- tovali v Baško na otoku Krku. Kljub temu, da danes slišimo precej ostrih pripomb o neurejenosti našega pro- meta, moramo tokrat priznati, da so otroci potovali povsem udobno. Dečki so si ogledali vsak vijak; ki so ga mogli doseči, deklice pa so občudovale galebe in jih veselo kr- mile. Otroci se kopajo, igrajo, hodijo na izlete, vzgojitelji pa jim pripo- vedujejo o posebnosti- krajev, ki so jih obiskali in tudi morje jim ni več nepoznana luža, saj vedo, da jim daje tudi koristi. Počitniški dom je eden najlepših v naši domovini. Ko nas je obiska- la neka domačinka, stara več kot 80 let, so nam njeni spremljevalci povedali, da je želela videti celjski dom, kljub temu, da sama né more nikamor. Po rodu je Slovenka, na Krku pa živi že 50 let. Ob pogledu na lep dom je priznala, da se novi dobri časi približujejo kljub mno- gim trditvam o »dobrih starih ča- sih«. Našim pionirjem tečejo dnevi kar prehitro. Mlada, zagorela telesca razbijajo tisočere valove morja in zapuščeni oklepi školjk in morskih polžkov romajo v torbice, da jih bo- do kasneje spominjali na lepe po- čitnice. Mladi ribiči pripovedujejo o svojih ribiških podvigih in pretira- vajo prav tako dovršeno kot njihovi starejši tovariši — ribiči sladko- vodnih rib. Ob toplih večerih zadoni preko morja in vinogradov vesela sloven- ska pesem, ki pozdravlja mamico in očka, otroke pa krepi, da bodo kos učenju, ki jih čaka v jeseni. Nesreče v preteklem tednu T nedeljo zvečer so se v celjskem okraju pripetile tri težje in ena lažja prometna nesreča. V Selcah pri Rim- skih Toplicah je vinjeni kolesar Franc Maček vozil po levi strani ceste, na- sproti mu je pripeljal motorist Štefan Golež, ki je zadel v kolesarja, ga po- drl in hkrati tudi sam s sopotnico pa- deL Vsi trije so bili teže telesno po- škodovani in so jih prepeljali ▼ celjsko bolnišnico. Nesrečo je zakrivil kolesar, ki je vozil brez luči. Kronika nesreč Dora Cigoj iz Latkove vasi pri Pre- boldu je padla. Poškodovala si je tilnik in roko. Pri padcu si je zlomil nogo Ivan Pi- šek iz Tratnega pri Grobelnem. Pri nogometu si je poškodoval nogo Rafko Gorenšek iz Celja. Pri padcu si je poškodoval hrbtenico in dobil pretres možganov Anton Gobec iz Grobelnega. * V pretepu jih je dobil po glavi in nogi Franjo Marušič iz Gomilskega. Jože Štuklek je pri delu v Stanetovi ulici padel več metrov globoko. Dobil je rano na glavi. Nezavestnega so pre- peljali v bolnišnico. Anton Gregi iz Straže na Gori pri Dramljah je v pretepu dobil poškodbe na glavi. Zlomil si je tudi roko. Pri padca sd je zlomil nogo Ivan Tramšek iz Strmca pri Rogatcu. S kolesom je padel na Mariborski cesti Juro Lubej iz Dramelj. Poškodo- val si je glavo. Andrej Cubelič iz Vrbja pri 2alcn je v sanjah skočil s prvega nadstropja. Dobil je pretres možganov. Pri dela Sli je poškodoval roko Ivan Rezman iz Studene pri 2alcn. V pretepu je dobil poškodbo na glavi Franc Poznič iz Zgornjega Pobrežja pri Rečici ob Savinji. Marija Pestivšek je v Levstikovi nlici padla S kolesom. Poškodovala si je gla- vo. Nezavestno so prepeljali v bolniš- nico. Marija Sabec (89 let) iz okolice Ro- gatca je padla s postelje in si zlomila nogo. V Spodnjih Krašah pri Šmartnem ob Dreti je avto povozil Ivana Podrižnika. Zlomilo mu je nogo in dobil je pretres možganov. V Skofji vasi je padlo na glavo okno Anici Kolman iz Celja. Sipa ji je raz- rezala glavo. Marija Vivoda iz Loke pri Mozirja je padla in si poškodovala glavo. Zaradi nepazljivosti staršev se je za- strupil s tabletami 2-letni Stanko Gobec iz Ločendola pri Rogaški Slatini. Zdravi se v bolninšici. Pri padcu si je poškodovala nogo Nea Amernik iz Stor. Pri padca si je pretresla možgane Angela Kraathaker iz Tratnega pri Šentjurju. Pri padca si je zlomil nogo Stanko Drofenik iz Nezbiš pri Rogaški Slatini. Milka Breznikar, stara 9 let, iz Marije Reke je padla z drevesa in si zlomila roko. Gibanje prebivalstva T časa od 15. do 22. avgusta 1959 je bilo ■ rojenih: 31 dečkov in 19 deklic Poročili so se: Uranjek Alojz, orodni ključavničar in Skobeme Ana, pletilja, oba - iz Pol- zele. Jarkošek Ignac, rudar in Tišler Jožefa, učiteljica, oba iz Svetine. Kri- vec Melhior, radar io Stanislava Trpin, tkalka, oba iz Celja. Ramšak Franc, delavec iz Jezerc in Marija Cigelšek, poljska delavka iz Otemne. Zgoznik Vekoslav, finomeh. mojster in Cater Veronika, učiteljica, oba iz Pečovnika. Gačnik Anton, avtomehanik iz Zavodne in Zaveršek Magdalena iz Svetine, uči- teljica. Iršič Janez, šofer iz Laškega in Žohar Frančiška, tkalka iz Celja. Umrli so: Kišek Angela, gospodinja iz Močilne- ga, stara 60 let. Ladošič Vinko, dela- vec iz Stor, star 32 let. Ferlič Anton, delavec iz Celja, star 50 let. Avžner Jakob, upokojenec iz Dramelj, star 60 let. Vitanc Ivan, upokojenec iz Gomil- skega, star 74 let. Cerasa Ivan, upoko- jenec iz Unis, star ¿7 let. Turin Ana, upokojenka iz Celja, stara 86 let. Stra- žar Eva, hči delavke iz Hrastnika, stara 9 let. V Mozirja je voznik osebnega avto- mobila Vili Ulčnik podrl pešca ter ga postil ležati na cesti. Kasneje se je vrnil. Ivana Podrižnika so s težkimi telesnimi poškodbami prepeljali т celj- sko bolnišnico. V nedeljo zvečer je prišlo do pro- metne nesreče pri Drešinji vasi. Te- lesno sta bila poškodovana pešec K. F. in kolesar D. J. Voznik osebnega avto- mobila M. S. je pri srečevanja z dru- gim avtomobilom zadel ▼ pešca, uato zavil na levo, kar je povzročilo, da je trčil še v kolesarja. Kolesarja so pre- peljali v bolnišnico. V Bistrici ob Sotti je traktorist H. A. vozil z njive hmelj. Na priključku med traktorjem in prikolico se je peljala Ivanka Gršak; na ovinku je traktor zaneslo, pri čemer je Gršakova skočila s traktorja in padla na hrbet. Z večji- mi ranami so jo prepeljali v bolnišnico. V soboto zvečer se je pri Ponikvi prevrnil traktor s prikolico. Traktorist ni bil telesno poškodovan, materialna škoda pa znaša okrog 120.000 dinarjev. V četrtek je prišlo do prometne ne- sreče v 2alcu, ko je kolesar Jože Na- potnik trčil v osebni avto. Bil je laže telesno poškodovan, na avtomobila pa je bilo precej škode. Do nesreče je prišlo po krivdi kolesarja, ki ni upo- števal prednosti voznika osebnega avto- mobila. Istega dne se je т Celju kolesarka Elizabeta Ahačič zaletela v parkirani avtomobil. Prepeljali so jo v bolnišnico; pri nesreči je dobila pretres možganov in poškodbe na levi nogi. J. K. Celjsl(i trg Kakor smo že predvidevali, se je zdaj na tržnici začelo poznati, da so odšli ljudje v hmelj. Na trgu je manj pro- dajalcev, manjkajo sicer tudi stalno pogrešani pridelki (perutnina, mlečni izdelki in drugo), pa tudi rednih pri- delkov je vse manj, vsekakor pa precej premalo. Med rednimi pridelki je bilo najbolj občutn'o pomanjkanje solate. Cene se niso bistveno spremenile. So- lata se je podražila, enako tudi pa- radižnik, malenkost nižje cene so samo pri ohrovtu in grozdju. Tudi drugo sadje je malo cenejše, med drugim lubenice. Cene nekaterih pridelkov ta teden na celjski tržnici: Krompir 18—22 (zasebniki 22), čebula 40 (40), česen 80—120 (120), zrnat fižol, visok — (80), zrnat fižol, nizek 65 (50—?0), fižol v stročju 40—60 (40), so- lata 40 (40), špinača — (100), cvetača — (50), ohrovt 25 (25), glavnato zelje, belo 15 (15), glavnato zelje, rdeče 20 (20), ribano zelje 50 (50), koleraba 50 (50), peterSilj 50 (50), grah — (50—60), porij — (60), paprika 42—50 (50—60), paradiž- nik 30—54 (30—35), navadne knmare 30 do 34 (30), kumare za vlaganje 50—70 (50-70), pesa 25 (25), bučke 24-30 (20- 30), grozdje 90 (-), slive 35 (35-40) in lubenice 35 (—). Ze cene povedo, da družbeni sektor nima na zalogi vseh pridelkov, medtem pa so zasebniki bolje založeni. Zavoljo tega tudi bolj navijajo cene, ker ni- majo konkurence. Na sploh pa moremo reči, da so cene še vedno previsoke. Mimogrede zabeležimo, da je zelo ne- okusno, kako zasebniki razstavijo svoje pridelke. Kar na časopisni papir ali rute vsujejo sadje, drugi pridelki so celo kar na surovih mizah. Družbeni sektor ima precej dobro urejene stoj- nice in pridelke lepo zložene v zabojih. Tudi otipavanja ne dovoli, medtem ko pri zasebnikih to ni tako strogo. Ko bodo urejali novo tržnico, bo dobro pomisliti na primerno rešitev stojnic. Za tržne pridelke pa bi mogli naročiti pla- stične zabojčke. ki bi bili okusne bar- ve, mogli bi jih enostavno umiti in prodajalec, ki bi jih uporabljal, bi pla- čal zanje najemnino hkrati s tržnino. Potlej res ne bi smeli dovoliti, da se pridelki valjajo kar po časopisnem pa- pirja. Resnica je, da se vse pred upo- rabo nmije. Vendar: gre za oknsnost! Se enkrat: srednjetehnicna sola v Celju Svet za gospodarstvo pri celjski občini je sklical posvetovanje za- stopnikov večjih gospodarskih pod- jetij, šolskih ustanov in društva in- ženirjev in tehnikov, na katerem je prišlo do pobude za razpis ankete — naj bi se obsolventi osemletnih, vajenskih in industrijskih šol pri- glasili za srednjetehnično šolo. Rezultat te ankete je presegel vsa pričakovanja. Za gradbeni, kemični, elektrotehnični in strojni oddelek, kolikor naj bi jih šola vsebovala, se je do danes prijavilo okrog 500 kandidatov, medtem ko prošnje še vedno prihajajo. Med kandidati jih je 25 odstotkov izven celjskega okraja, med rednimi prijavljenci pa ena tretjina takih, ki bi spadali v oddelek za odrasle. Vsi ti podatki nedvoumno kažejo, da so potrebe po taki šoli v močno industrijskem Celju povsem upra- vičene ter da bi morali nujno najti možnost za obstoj take šole. Toda za to govori razen navedenih po- datkov še več drugih, nič manj otip- ljivih dejstev — srednji strokovni kader nam je nujno potreben, saj je, na primer, v gradbeništvu razmerje med inženirji in tehniki 1:1, medtem ko je evropsko razmerje 1:5. Razen tega zavzemajo mesta tehnikov marsikje visokokvalificirani delavci; Celjanom pa je tudi otežkočen do- stop do srednjetehnične šole v Ма^ riboru ali Ljubljani — zaradi veli- kih materialnih stroškov. Kar zadeva strokovni kader in prostore nove šole, razpolagamo za- enkrat s potrebnim kadrom za prve letnike in s prostori I. gimnazije, medtem ko bi bilo kasneje nujno treba misliti na graditev novega po- slopja ali na adaptacijo že kakšne- ga obstoječega in hkrati tudi na razpis kadra. S tem v zvezi pa se pojavlja cela vrsta problemov, ki jih bo seveda treba reševati kasneje, ko bo OLO Celje odločil o ustanovitvi posameznih oddelkov in določil po- goje za sprejem. Ali je idko ravnanje pravilno Nekje je umiral mož in pro- sil svojo ženo, naj kot mačeha pokliče k smrtni postelji njego- ve otroke, da jih poslednjič vi- di, objame in jim začeli srečo. Pet ur se je zaman boril s smrtjo in jo odganjal, čeprav so bili otroci oddaljeni od nje- ga le dve uri hoda. Tolažila ga je z lažjo, da jih je obvestila telefonično, dokler končno ni omahnil v smrt. Ni mu bilo dano niti to, kar družba dopušča celo zločincem, da namreč pred smrtjo še la- hko vidijo svojce. Za svoj sramotni postopek je obtožila družbeno ustano- vo, poštno upravo, da bi ostala čista pred ljudmi in vestjo. Ali je tako ravnanje člo- veško? M. B. PEKARNA ZA DRAVINJSKO DOLINO Osnovni problem preskrbe Slo- venskih Konjic jç vsekakor pekar- na. Obstoječi obrat ne zadošča po- trebam. Zlasti še zato, ker tudi v Konjicah želijo organizirati pre- skrbo vsega občinskega območja s kruhom iz središča (podobno kot v žalski občini). Sedanji prostori pa glede higienskih pogojev ne ustrezajo, saj so prostori pekarne preurejeni iz nekdanjih hlevov. Zaradi tega o novi pekarni v Slo- venskih Konjicah razpravljajo že več let. Pa je vselej zmanjkalo de- narja, kar je končno tudi razumlji- vo, saj je v Konjicah toliko drugih potreb — ureditev trga in ukrotitev struge, ki teče skozi naselje, stano- vanja, ureditev trgovskega omrežja itd. Kljub temu pa so se Konjičani odločili, da bodo začeli graditi no- ve prostore za pekarno. Zgradili jo bodo ob Partizanski cesti. V novem poslopju predvidevajo tudi stanova- nja za delavce pekarskega podjetja. Sodijo, da bo pekarna dograjena v naslednjem letu. S tem bi odpadel tudi eden od rednih predmetov raz- prav na sestankih in zborih voliv- Drobiž iz Bočne MELIORACIJE SO NUJNE V Bočni bodo morali v prihodnjih letih meliorirati okoli 75 odstotkov površin. Te melioracije bodo terjale ogromna sredstva, a kmetovalci bo- do dobili za delo kredite. Vendar so se odločili, da bodo že zdaj sami skrbeli in začeli urejati zemljišče, kolikor jim bodo dopuščala denarna sredstva. Področje pa bodo morali meliorirati predvsem zategadelj, da bodo pridobili površine, ki bodo mogle dajati zatem lepe pridelke. LJUDI JIM PRIMANJKUJE Zadružniki so ugotovili, da jim delovne sile primanjkuje. Mladina odhaja v mesto, v šole — potem pa nikogar ni več nazaj. Delovna sila, ki ostaja na kmečkih posestvih, pa ne bo zmogla vseh del. Zato ra- čunajo, da si bodo morali pomagati s stroji. Že zdaj ima Kmetijska za- druga v Bočni dva traktorja in en »Unimog«, a kupiti nameravajo še en majhen traktor znamke »Steyer« in stroj za sajenje krompirja. Stroj- na obdelava polj bo kmalu poka- zala, da je s stroji mogoče polja bolje in hitreje obdelati — z manj- šim številom ljudi. IMAJO SAMO ENO GOSTIŠČE V naselju Bočne imajo samo eno gostišče, ki je občinsko. Tu točijo le pijače. Dobiti morete kvečjemu še kakšen hladen prigrizek. Drugo gostišče je zasebno, kakšnih pet mi- nut iz središča, na Otoku. Tu so vedno z vsem dobro založeni. Ce- stokrat se primeri, da pridejo v go- stilno na Otoku gosti, ki so bili po- prej v občinski gostilni v Bočni, ker so tam postali lačni ob pijači. Kdor pa hoče jesti še kaj več, pa mora v sosednjo Kropo, kjer je gostilna tudi vedno založena z jedili in pi- jačami. KINO in VSTOPNINA Komaj je Združenje reproduktivne kinematografije predlagalo, naj bi po- vprečno zvišali vstopnino za kino pred- stave, smo že v Celju zares začeli pla- čevati za deset dinarjev dražje vstop- nice. To zvišanje je Združenje utemelji- lo s potrebo, da bi morali v prihodnih letih zgraditi okoli dve sto novih kino dvoran in sredstva za te gradnje bi dobili iz povišane vstopnine. Občinski ljudski odbor v Celju je mimo tega predpisal kino podjetju tudi za pet odstotkov višje dajatve, ki so jih namenili za izgradnjo športnih ob- jektov pri posameznih stanovanjskih skupnostih. Po tem bi se vstopnina za predstave zvišala za 2, 2.50 in 3 dinarje. Celjsko kino podjetje je zvišanje kar zaokrožilo na deset dinarjev in hkrati vključilo tudi predlog Združenja za splošno zvišanje vstopnine. Kdo bo koga ali za vsak primer oba. Tako bi lahko dejali podobi na prostoru pred železniško postajo v Žalcu, kjer novemu in lepo urejene- mu vodnjaku še vedno zvesto stoji ob strani stari BREZ POŠTNEGA URADA Tudi poštnega urada nimajo v Bočni. Nekaj časa so ga imeli, a poslovanje je bilo precej neredno. Zato so ga ukinili. Zdaj je v Bočni en sam telefon. Tega ima kmetij- ska zadruga. Za vse druge poštne usluge se morajo prebivalci Bočne, Nadbočne, Otoka, Krope, Cepelj in Dele napotiti v Gornji grad ali pa v Šmartno ob Dreti. h. s. Skromni IjDdje - lepi uspehi v zasilni pisarni ob lekarni je prijazno pripovedoval o življenju te kmetijske zadruge prizadeven upravnik tovariš Petan. Področje kmetijske zadruge Podčetrtek za- jema okrog 776 ha kmetijskih po- vršin, od katerih je izven ogrom- nih površin gozdov Gozdne uprave še približno 300 ha gozda v zasebni lastnini. Večina gospodarstev je v valovitem gričevju okrog Podčetrt- ka proti Olimju do najvišjih leg na Rudnici. Osnova gospodarstva je živinoreja in sadjarstvo, zato bi se vse kmetijstvo podrejalo tem pano- gam. Najprej bo treba izboljšati krmsko bazo za govejo živino in svinjerejo. Tako nekako je upravnik orisal osnove, ki se na njih razvija delo kmetijske zadruge v Podčetrtku. Skoraj nerodno mu je bilo, ko sem ga povprašal po uspehih v pretek- lem letu in polletni bilanci. »Veste, nismo gospodarsko moč- ni, ker smo majhna zadruga. Izgu- be nimamo nobene in smo s koope- racijskimi pogodbami v svinjereji in pridelovanju pšenice uspeli. Pol- letni pregled pa kaže okrog 700.000 din v naše dobro, kar je zadovolji- vo«. In to je res za razmere, ki v njih živi zadruga zaradi razdroblje- nih kmetijskih površin in velikega števila drobnih posestnikov, ki bi jih mogli celo prištevati k vrtičkar- jem, kar lepo. Kooperacijskih po- godb so se dosledno držali, kakor tudi pogodb pri kontrahiranem od- kupu, zato kmetje zadrugi zaupajo. Letos so že oddali čez 370 odreje- nih prašičev — bekonov, ki sta jih največ vzredila Jernej Štus in Lu- dvik Počivalšek. Se lepše pa bi uspeli, če bi bila preskrba potrebne krme bolj redna. Zelo nerodno je, da zadruga ne dobi neposredno otrobov, ki jih veleprodajalci daje- jo le trgovskim podjetjem v soraz- merju z moko. Tako se je dogajalo, da so mladim pujskom takrat, ko bi jih morali hraniti z otrobi, krmili ječmen, a pozneje, ko bi morali me- šati ječmen in koruzo, so jim pola- gali otrobe. Z obljubljenim posne- tim mlekom pa sploh ni bilo nič. »Pri nas je osnovna živinoreja. Doseči moramo 1,5 glave goveda na hektar kmetijskih površin«, je poudaril upravnik Petan, »zato mo- ramo težiti za večji pridelek na travnikih. Do določenega števila ži- vine nam ne manjka dosti. Vendar je posebno vprašanje travništvo in sploh kmetijstvo v dolini ob Sotli, kjer čestokrat poplavlja, to pred- vsem zato, ker EKDZ ne priznava odškodnine za škodo po poplavah. V takih primerih zadruge težko sklepajo pogodbe.« Da, in letos je predvsem ob Sotli dosti takih pri- merov, saj je nekje pri Bistrici nji- vo pšenice naravnost zbrisalo. Naj- več takih primerov pa je na pod- ročju KZ Polje ob Sotli. »Letos prvič najemamo v zakup okrog 4 ha zemlje v Sopotah. Tam nameravamo urediti sadovnjak in ribezov nasad. 300 jablan je že za- sajenih«, je nekako navdušeno na- daljeval tovariš Petan. »Počasi bo- mo lasten zemljiški sklad še pove- čali. Strojev trenutno res nimamo dosti, toda uporabe večjih nižinskih strojev nam sam obdelovalni teren ne dopušča. Z mlatilnico smo letos delovali brez okvare. Nabavljamo pa predvsem ročne motorne kosil- nice in sploh mehanizacijo za hri- bovite predele.« Podčetrtek je tih kraj. Zavit je še v nekako romantiko. Cesta skozi trg je razrita od vode, ker še niso urejeni odvodni jarki. Položna po- bočja na obeh straneh so obrasla na mnogih mestih z grmičevjem, ro- bidovjem in popolnoma točno je po- udaril tovariš upravnik, ko je de- jal: »Podčetrtek bi mogli lepo uredi- ti. Mnogo lepši bi bil, če bi ljudje akacijo in nepotrebne grmičevje po- sekali ter na celotnem levem po- bočju uredili sadovnjak. To bi bilo koristno in naselju v okras. Toda samo čas bo odločal, da bomo utr- dili v ljudeh zavest skupne koristi.« Obsotelje se odločno prebuja. Proga je stekla. Treba bo le več povezanosti med ljudmi in tudi med kmetijskimi zadrugami, da bo kme- tijstvo na širokih kompleksih hitre- je napredovalo. Majhna in skromna je kmetijska zadruga v Podčetrtku, skromni in tihi ljudje, ki jo vodijo, a lepi uspehi med ljudmi z vrha partizanske Rudnice skozi Olimje do reke Sotle pri Podčetrtku. In ra- hlo ponosne so bile besede: »Letošnji načrt bomo dosegli!« Sotelski Sramežljivec POSTAJA BREZ >WC€ Velenjsko postajo so sicer ored ne- davnim prepleskali in je zaaj njen videz čisto mladosten. Celo barvo so izbrali v sklada z barvami v Novem Velenja. Vendar še doslej niso na stra- nišča zabeležili običajni »00« ali >WC< ali vsaj »Ženske« in »Moški«. Po kraj- šem ali daljšem iskanju (kolikor je kdo iznajdljiv) človeka le aspe, da najde prostor, ki je včasih potreben. V njem pa vse teče in bi koristniki skoraj po- trebovali čoln, če ne tega, pa vsaj ri- biške škornje. _ ___ Be* OKROGLE A RESNIČNE IZ OBSOTEUA Zgodilo se je, če verjamete ali ne. Pot nas je vodila po dolini ob Sotli, kjer smo se pozanimali za na- predek, ki ga ta pokrajina končno zajema s polno žlico. Prav lepi so kraji od Podčetrtka, Polja in Bi- strice ob Sotli tja skozi kozjansko kotlino. Ne vem, imen bi skoraj ne smeli povedati, dogodke pa, ker smo se smejali, verjemite, tako prijetni so bili ljudje. * Nekje blizu Podčetrtka smo sre- čali možakarja, ki je gnal krave in se glasno hihital pod širokim klo- bukom. Mislili smo, da je okrogel, pa smo se zmotili. »Hm, kaj pa tako veseli, oče,« smo ga pobarali. »I, kaj bi ne bil? Kravico sem kupil.« se je še glasneje zasmejal. »Prodali so jo, prodali zato, ker ima preveč mleka. Gospodinja je rekla, da jo bolijo roke pri molži, ker ima preveč mleka, jaz pa sem jo kupil. He, hehe! Pri tistem kme- tu bodo zdaj baje raje nabavili ko- zo, da ne bo preveč mleka, hehe.« Tako se je smejal možakar, da še govoriti ni mogel. V Bistrico ob Sotli smo pa prišli prav v trenutku, ko so trije fantje vsi jezni stali pred ambulanto. »Presneti mladi Bistričani,« smo jim nagajivo oponesli, »kaj pa se kremžite, da so vam obrazi, kot bi se bliskalo po Cehovcu?* »Ja, v mladinsko brigado bi radi šli, pa nas tu nočejo cepiti. Pravijo, da nimajo cepiva in sploh ne vedo. kaj bi z nami,« je namrgođeno de- jal prvi. »Da bi zdravniki ne vedeli,« smo jim dejali, »tega pa ne verjamemo.« »Ej, pa že ne vedo, če nas no- čejo,« je zavrnil drugi. »To pa res ni nobena umetnost; piči naj. pa amen! Bomo že vzdržali!« * Tam nekje pri Podsredi smo se ob ovinku nekoliko oddahnili. Pa veste kaj smo videli? Možakarja z mopedom! Nič čudnega, ne? Zelo previdno je pripeljal do ovinka. Postavil moped na noge, se hitro ozrl naokoli in stekel v ovi- nek, pogledal onkraj, si zadovoljno prikimal in brž stekel k mopedu. Potem je zdirjal ob mopedu okrog ovinka in ga za jahal. Takrat pa smo stopili izza grmo- vja. »Oče, zakaj pa tako, a?« Malo je zardel pa se nasmejal. »Ha, Ijub- čki, preveč je prometnih nesreč. Rad bi še svoje kosti nekaj časa nosil po naši zemljici. Tu je treba imeti,« se je potrkal po čelu, »in od tod komandirati petam, ja.« Zasmejal se je in lagodno odbr- zel z mopedom, mi pa smo mu sme- je mahali v slovo. Pa recite, če ni prijetno v Ob- soteljul S. CELJSKI TEDNIK štev. 34 — 28. avgusta telesna vzgoja in šport Proti ligašu Kladivar izgubil Pretekli teden so imeli nogome- taši Kladivarja v gosteh ligaško moštvo Elektrostroj iz Zagreba. Ne moremo reči, da smo priso- stvovali zanimivemu nogometu. Tekma je bila namreč obojestran- sko slaba. Posebno slabo so se iz- kazali domači igralci, ki s tako igro na bližnjem republiškem prvenstvu ne bodo dosti dosegli. Gostje so že takoj v začetku na- padli in v 5. minuti dosegli vodilni gol. Celjani so po tem golu sicer stalno napadali vrata Elektro- stroja, vendar so bili ti napadi sla- bo organizirani. Dve stoodstotni priložnosti v tem delu igre Hočevar ni izkoristil. Nasprotno pa so gostje akoristili nepovezanost domače obrambe in dosegli v prvem polčasu še tri gole. V drugem delu igre so Celjani uvedli v igro nove moči med katerimi se je zlasti izkazal Zaje, ki je uspešno gradih igro in dosegel tudi najlepši gol tekme. Drugi gol za domačine je dosegel Hribernik in s tem postavil končni rezultat 4:2 za goste. Vse vrste Kladivarja so tokrat delovale negotovo, posebno obram- ba, v kateri ni bilo tiste odločnosti kot nekdaj. Edini, ki je v obrambi zadovoljil, je bil Vodeb. Tudi Ca- futa, ki je v drugem polčasu zame- njal Bencika na golu, je bil sigur- nejši od slednjega. V napadu so največ grešili. Netočne podaje in neborbenost napadalcev je omogo- čila obrambi gostov, da je v prvem delu igre uspešno branila svoja vrata. V sprednji liniji se je odliko- val le Zaje ter deloma Hribernik. V nedeljo se bo Kladivar v Izoli pomeril z domačim moštvom v tek- mi za Titov pokal. Upajmo, da bodo tu zaigrali bolje in se vrnili z uspe- hom. Tudi moštvo 2NK Celja je bilo v nedeljo na svojem terenu neuspeš- no. Proti rezervni ekipi Maribora so bili poraženi z 2:0. Tekma je bila nezanimiva, obe moštvi pa sta za- streljali enajstmetrovki. Atleti Kladivarja v reprezentanci Preteklo nedeljo je bil v Beogra- du mednarodni atletski dvoboj med reprezentancama Francije in Jugo- slavije. V naši ekipi je nastopilo tudi šest atletov in atletinj Kladi- varja, ki so bolj ali manj vsi uspeš- no zastopali Jugoslovanske barve. Najuspešnejši je bil tudi tokrat Lorger z zmago v teku na 110 m čez ovire ter z drugim mestom v teku na 100 m. Dosegel je rezultata 14,5 in 10,6. Dosti za njim ni za- ostajal Lešek, ki je bil v skoku v daljino sicer šele četrti, je pa zato v skoku s palico dosegel od vseh najvišjo znamko (4,35) in tako pri- speval za Jugoslavijo še eno zmago. Kolnik je sodeloval le v štafeti 4x100m, ki pa je bila zaradi slabe predaje med njim in Zagrebčanom Snajderjem diskvalificirana. Med ženskami je bila najuspeš- nejša Celjanka Sikovčeva, ki je bila v teku na 100 m s časom 12,2 tretja, v teku na 200 m pa je dosegla zma- go in rezultat 25,1. Svoj osebni re- Ančka Slamnik kord je dosegla Slamnikova v teku na 800 m, kjer je s časom 2:12,3 do- segla drugo mesto. V tem teku je bila Gašparutova četrta s časom 2:25,2. To je bil njen prvi nastop v izbranem državnem moštvu. Rokometaši v Primorju Pred dnevi so pionirji — rokometaši Partizana Celje-mesito, ki so letošnji republiški prvaki, odšli na krajšo po- čitniško turnejo po Slovenskem Pri- morju. Odigrali so tri tekme, od ka- terih so dve dobili, eno pa izgubili. Zmagali so proti vrstnikom iz Pirana z rezultatom 12:10 ter proti ekipi ljub- ljanskih tabornikov — študentov z 18:14. Izgubili so proti letošnjim mla- dinskim republiškim prvakom iz Pirana s 16:18. Dobro bi bilo, če bi se ta pionirska rokometna ekipa se.¡ nadalje obdržala skupaj, saj bi Celjani po dolgem času zopet radi imeli kvalitetno moštvo, ki bi se borilo z najboljšimi moštvi z istimi nspehi kot v časih Polntnika, Uršiča, Jezernika in ostalih. Novi plavalni rekordi Republiški pionirski plavalni re- kordi že postajajo nekaka domena celjskih plavalcev. Posebno v šta- fetah so mladi Celjani neprekoslji- vi. 2e dve leti držijo rekorda v šta- fetah 4 X 50 m mešano in 4X50 m prosto. Pred dnevi so svoje najbolj- še rezultate zopet izboljšali. Vrhov- šek, Valenčak, Goršič in Top- lak so v mešani štafeti dosegli nov rekord — čas 2:38.0. Isti plavalci, le da je bil na mestu Valenčaka Ko- ren, so izboljšali tudi rekord v pla- vanju na 4X50 m prosto, s časom 2:16,7, kar daje odličen povpreček 34 sekund na posameznika._ Mladi rekorderji Vrhovšek, Goršič, Toplak, Valenčak Celjani na državnem prvenstvu T torek se je т Kranju končalo le- tošnje državno prven.stvo v plavanju, ki MO se ga udeležili tudi nekateri pla- valci celjskega Neptuna. To je bil prvi Hastop Celjanov na državnem prven- •tva. Kakega vidnega mesta seveda ni- so dosegli, skoraj vsi pa so si precej izboljšali svoje najboljše rezultate. Majvišji plasman je dosegel Branko Radoševič, ki je na 200 m prsno zasedel sedmo mesto s časom 5:00,6. Med prvo desetorice se je plasiral tudi Orel v plavanju na 1500 m cravl, kjer je s časom 21:17 zasedel deveto mesto. Ne- koliko slabše mesto je isti tekmovalec dosegel na 400 m cravl, kjer pa je bila konkurenca ostrejša. To progo je pre- plaval v svojem najboljšem času 5:16,4. Vrhovšek je na 100 m hrbtno s časom 1:20,4 dosegel 13. mesto. Edina ženska predstavnica Sekereševa je na 100 m hrbtno za ženske dosegla za slovenske razmere zelo dober čas 1:29,2, v držav- nem merilu pa se je plasirala na 11. mesto. Tako se je penilo v Kranju, ko so se pognali v boj najboljši kravlisti Jugoslavije. '//Partizan" Celje mesto okrajni prvak v plavanju Pretekli teden je bilo na plavali- šču Neptuna ob Ljubljanski cesti okrajno prvenstvo Partizana v pla- vanju, ki pa se ga je udeležilo kaj skromno število tekmovalcev. Ko- maj 68 jih je bilo na startu pa če- prav je v celjskem okraju precejš- nje število plavalnih objektov in mirnih vod. Predvsem nas čudi od- sotnost tekmovalcev iz Rimskih To- plic in Rogaške Slatine. Glede tekmovanja bi lahko omenili predvsem to, da je po- tekalo v precejšnji premoči plaval- cev društva Celje-mesto, ki so po kvaliteti presegali ostale. Morda so s tem borbe za najboljša mesta bi- le nezanimive, vendar se je zato dvignila kvaliteta tekmovanja. Ce so bili Celjani neovirano prvi, pa se je ostra borba vodila za naslednjo pozicijo, ki so jo naposled zasedli Velenjčani pred društvom iz Konjic, ki je v preteklih letih na podobnih tekmovanjih bilo najboljše. Nasled- nja mesta so zasedla še društva iz Laškega, Prebolda, Polul ter Celja- Gaberja. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili: Člani: 100 m prs- no: Radšel (Celje) 1:30.0; 50 m me- tuljček Radšel 35.6; 50 m hrbtno Goršič 39.4; 100 m kravi Trbovc (C) 1:08.7; 3 krat 100 m mešano Celje 4:38.9; 4 krat 100 m prosto Celje 5:39.6; mladinci: 50 m hbrtno Top- lak (C) 39.1; 50 m prosto Vošinek (C) 31.2; 50 m prsno Blatnik (Vele- nje) 42.2; 50 m metuljček Vošinek 39.4; 3 krat 50 m mešano Celje 1:57.1; 4 krat 50 m prosto Celje 2:22,3; članice: 50 m hbrtno Brlisk (V) 1:00.0; 100 m prosto Vrstovšek (Konjice) 2:01.3; 100 m prsno Zdol- šek (C) 1:51.3; 3 krat 50 m mešano Konjice 2:51.0; mladinke: 50 m hrbt- no Šušteršič (C) 45.2; 50 m prsno Pipan (C) 47.6; 50 m prosto Pipan (C) 42.7; Škrat 50 m mešano Celje 2:22.8; 4 krat 50 m prosto Celje 3:Ш.. ...........^.......... Zbor gasilcev v Rog. Slatini! Kaj pripravlja konfekcija? ORI Letini'" ^^"^" •'^ KONFEKCIJSKA PROIZVODNIA ?pnfi.l'ï S^'^'^-A ^^^^^ NAPREDOVALA. VIDIMO DA S F ïn iJÖ|NIKI OBLAČIJO v LEPŠA IN RAZNOBARVNEJSA ObÍaTÍ" S^F^^^ ^"SO POVSEM ZADOVOLJNI. ^'"'^'''^^ OBLACI- TirrkV ЛЛ^ '^^'^' ^-EPO OBLEČEMO IN, SODEČ PO VSFM 4F io? TRGOVINE TRUDIJO, DA BI NAS ZADO Ж Ш Жр^,?^.!:,"^ PRESENETITI Z NOVIMI MODERAMI JIH ARTÍKmv^.S'.n.i^ ^-"^ ^ ^E^^A-'O ŠTEVILO SVO- KOT PRFH ifV.'ÍV??^^ ^^^^ ^NOGO PRIVLAČNEJŠA VO IN PiAvn^'nA^?.^^^ ^^^^^^^ SAMO TRI BARVE: CRNO, SI- OBLEKO ^дм'^'^?,^«^^"'^^ ^Ef^SKI KOSTIM ALI TENKU? RAZNIH BARVAH, TEMVEČ CELO OD- Nekako pred šestimi leti je priče- la konfekcija — zelo sramežljivo. Najprej so proizvajali samo moška oblačila, nato ženska in šele kasne- je še za najmlajše.' Zdaj predeluje- mo v konfekciji 18 odstotkov teksti- la in s konfekcijskimi izdelki se ob- lači okrog 30 odstotkov jugoslovan- skih potrošnikov. Razen tega je tre- ba poudariti, da je bilo lani v vs^j deželi proizvedeno petkrat več oblek v primerjavi s predvojno konfekci- jo. To je vsekakor lep napredek, če- prav se z nekaterimi evropskimi državami, kjer se v konfekcijo obla- či 90 odstotkov potrošnikov, ne mo- remo primerjati. Videti je, da se pri nas v tem pogledu menjajo navade in da potrošniki vse bolj zapuščajo klasične krojače, ker je njih delo dražje. Vendar industrija konfekcije ni zadovoljna z dosedanjimi uspehi. Odpravljajo napake in razpravljajo o načrtu, ki bi se z njim proizvod- nja povečala in modernizirala. V naslednjih letih nameravajo potroš- nikom ponuditi še lepša in razno- vrstnejša oblačila. Predlagali so tu- di, da bi uvedli standardne modele moških oblek. V zadnjih letih so proizvajali le nekoliko številk, zato so imeli nekateri kupci težave pri izbiranju obleke, prave številke pa skoraj nikoli niso našli. Sedaj bodo začele vse jugoslovanske tovarne proizvajati po ' novih standardih okrog 30 številk moških oblek, tako da bodo zadovoljni vsi kupci — naj- večji in najmanjši. S takim ukre- pom bodo ne samo povečali prodajo temveč tudi pridobili naklonjenost tistih naročnikov, ki do zdaj niso mogli kupovati oblek v konfekcij- skih trgovinah. Industrija konfekcije je začela iz- delovati obleke in druga oblačila tu- di iz boljšega blaga, da bi priteg- nila tudi tiste kupce, ki dajejo za obleko večje vsote. Pri tem skrbijo da bodo kupci lahko kupili tudi ak- tualno »sezonsko blago«. Letos smo n. pr. lahko kupili obleke iz tropi- kala in drugih lahkih tkanin po 12 do 15 tisoč dinarjev. V prodajalnah bomo kmalu videli nove modele konfekcije iz blaga raznih domačih in uvoženih kvalitet. Podjetje »Partizan« pripravlja mo- ške zimske plašče, ki bo njih cena od 12 do 36.000 din. Blago za te plašče so proizvedli v tovarnah iz Leskovca in Paračina. Med dražjo konfekcijo bodo izde- lali moške obleke iz prvovrstnega kamgarna, katerih cena bo okoli 21.000 din. Med novostmi so tudi raznobarvne in zelo lepe vetrovke s krznom vseh velikosti — za deč- ke, deklice in tudi za odrasle, po ceni od 7300 do 12.000 din. Vetrov- ke so sedaj v modi predvsem za mlade ljudi in bo prodaja dobra predvsem zato, ker jih na tržišču ni dovolj. Ena med novostmi je namenjena tudi ženski modi. To je zimski plašč iz velurja s krznenim ovratnikom. Ti plašči so izdelani v vseh barv- nih odtenkih. Zanimivo je, da bo- mo lahko dobili različne kvalitete od 11.000 do 36.000 din. Novosti, ki jih je pripravila kon- fekcija za jesen in zimo, pa bodo najbolje ocenili potrošniki. Pralni stroj za mali denar Električni pralni stroji so draga reč. Vsako gospodinjstvo si ga še ne more privoščiti. Zato so pralni dnevi za večino gospodinj še vedno dnevi, ki se jih žene najbolj bojijo. Vse gospodinje pa najbrž ne ve- do, da so v prodaji sila preprosti pralni »stroji«, ki jih izdeluje celj- ska emajlirka. To so preprosti lonci za kuhanje perila s posebnim vlož- kom, ki perici močno olajša delo. Na spodnji sliki vidimo ta vložek. Je v obliki sploščenega stožca s po- daljškom v obliki pločevinastega dimnika s strešico. Vložek vtakne- mo v lonec, okoli njega naložimo približno do polovice namiljeno ali v detergent namočeno perilo, vse skupaj pokrijemo in postavimo na peč. Ko voda na dnu začne vreti, poganja curke vroče vode skozi po- daljšek k vrhu, od tod pa v močnih brizgih pritiska nazaj na perilo. Ta obtok vrele vode povzroči mešanje perila. Ze samo to, da ni treba stati pri loncu s kuhalnico v roki, je vred- no malega denarja, ki ga plačamo za domiselno napravo. Dokler ni pri nas dovolj servisov, pa tudi pozneje bo ta preprosta pralna naprava v veliko pomoč go- spodinjam. In cena? V primerjavi z nedosegljivimi cenami električnih pralnih strojev je naravnost smeš- no nizka. Okoli 500 dinarjev stane vložek za 50 litrski lonec. Takole izgleda »pralni stroj« za približno pet sto dinarjev... SLUŽBE SPREJMEM gospodinjsko pomočnico za 8 ur dnevno, Medvešek Dragica, tr- govina Soča, Celje. SPREJMEM takoj starejšo osebo za po- moč v gospodinjstvu za 8 urno za- poslitev. Naslov v upravi lista. DOBRO FRIZERKO, samostojno moč, po možnosti z znanjem striženja v moški stroki, iščem. Ogrizek Lado, Medvode pri Ljubljani. RADIO 202 Nedelja, 30. avgusta 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Zabavna glasba, vmes ођјате 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Ponedeljek, 31. avgusta 17.00 Celjska kronika 17.10 Trije pevci — tri роретке 17.20 Športni tednik 17.30 Naši poslušalci čestitajo ia pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Torek, 1. septembra 17.00 Celjska kronika 17.10 Zabavne melodije igrata kvartet Mileta Ferleža in plesni ansam- bel »Metronome. 17J0 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda, 2. septembra 17.00 Celjska kronika 17.10 Delavske pesmi poje moški zbor »Svobodac, Celje pod vodstvo« Borisa Ferlinca 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek, 3. septembra 17.00 Celjska kronika 17.10 Domače viže pojo Stanka, Marija in Jože, spremlja kvintet »Kamilo« 17.30 Naši poslušalci čestitajo im pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek, 4. septembra 17.00 Celjska kronika 17.10 Poje komorni moški zbor pod vodstvom Egona Knneja 17.30 Naši poslušalci čestitajo 1ш pozdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota, 5. septembra 17.00 Celjska kronika 17.30 Naši poslušalci čestitajo 1в pozdravljajo 17.10 Za vsakogar nekaj 17Д5 Zabavna glasba, vmes objav« KOVINSKO PODJETJE »KLIMA« Celje sprejme v službo večje število kva- lificiranih in polkvalificiranih klju- čavničarjev ter nekvalificiranih de- lavcev. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prošnje je vložiti v tajni- štvu podjetja. KMETIJSKA ZADRUGA ŠEMPETER v Savinjski dolini išče poslovodjo za re- produkcijski material in odkupe. Na- stop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z življenjepisom poslati na kmetijsko zadrugo Šempe- ter v Savinjski dolini. OBJAVE NA DRŽAVNI GLASBENI ŠOLI V CELJU bodo sprejemni in naknadni izpiti 4. sep- tembra. Prijave sprejemamo le za vio- lino, kontrabas, flavto, klarinet dn so- lopetje. Vsi ostali oddelki so že polni. Podrobne informacije glede sprejema so na šolski oglasni deski in v pisarni. Redni pouk začne 7. septembra. TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA Trgovinska zbornica za okraj Celje, Miklošičeva 5, telefon 26-47 bo prire- dila III, tečaj angleškega jezilia po in- tenzivni metodi. Tečaj bo trajal 4 me- sece in bo pričel v drugi polovici me- seca septembra, oziroma prve dni ok- tobra tega leta. Prispevek je kljub iz- polnitvi učnega programa občutno zni- žan. Prijave bomo upoštevali po vrstnem redu dospetja, sprejemali pa jih bomo do 15. septembra tega leta. Trgovinska zbornica za okraj Celje DRUŠTVO STENOGRAFOV IN STROJEPISCEV V CELJU Društvo stenografov in strojepiscev v Celju bo priredilo v šolskem letu 1959 tedensko dvakrat po 5 ure na- slednje 4-mesečne stenbgrafske tečaje. 1. osnovni tečaj poslovnega pisma, 2. nadaljevalni tečaj poslovnega pisma, 3. debatni tečaj. Vpisovanje bo na ekonomski srednji šoli T Celju 31. avgusta in 3. septem- bra od 10. do 11. ure in 2. do 4. sep- tembra od 8. do 10. ure. Vpisnina 200 din. Učnina 500 din se plača ob vpisu vsaj polovico. Začetek osnovnega in nadaljevalnega tečaja bo v ponedeljek 7. septembra ob 18. uri, debatnega tečaja v torek 15. septembra ob 18. uri na III. osnovni šoli (bivši 11. gimnaziji) v Celju. Vpisovanja v strojepisni tečaj ne bo, ker sta oba tečaja že zasedena z lan- skoletnimi obiskovalci stenografskih te- čajev. Strojepisni tečaj se začne v po- nedeljek Г. septembra na ekonomski skrednji šoli ob pol 15. uri, ko tečaj- niki poravnajo vpisnino 200 din in uč- nino 6000 din. Ob vpisu je treba predložiti spriče- valo o dovršeni nižji gimnaziji ali 8- letki ali potrdilo o večletni slnžbi v pi- sarni. JESENSKA KOŠNJA NA PRODAJ Prodajamo jesensko košnjo na parce- lah zaščitnega pasu vodovodnega ob- močja v Medlogu. Prednost nakupa imajo kmetijska gospodarstva in zadruge; le-te naj *e priglasijo do 5. 9. 1959 v upravi našega podjetja, kjer so na razpolago tudi po- jasnila in prodajni pogoji. Po navede- nem datumu bomo oddali košnjo tudi zasebnim interesentom. PRODAM PRODAM REVMATIČNIM OSEBAM nudim na- pravo za domače parne kopeli. 21of Josip, Celje. Bernekerjeva 13-11., pod Kalvarijo. PRODAM stavbno parcelo na sončni legi blizu Celja za 60.000 din. Cretnik, Štore 26. PRODAMO emajliran štedilnik in mo- ško športno kolo. Naslov v upravi lista. PRODAM novo hišo in pol hektarja zemlje. Frišek Franc, Št. Vid pri Gro- belnem 29. PRODAM hišo primerno za obrtnika. Ponudbe poslati pod šifro »2 sobno stanovanje vseljivo« v upravo lista. PRODAM vinograd z zidanico (velikost 35 arov), oddaljen 25 minut od po- staje Grobelno. Naslov v upravi lista. PRODAM 7 ha veliko posestvo 30 minut STANOVANJA v CELJU ALI OKOLICI iščem malo sobo — kabinet proti nagradi, ali pla- čam v naprej. Naslov v upravi lista. KDOR mi preskrbi 2-sobno stanovanje v Celju, dobi za nagrado klavir. Na- slov v upravi lista. MIRNA STRANKA brez otrok išče 2 do 3 sobno stanovanje v Celju ali bližnii okolici. Plača v naprej ali dokonča stanovanje, Ponudbe na upravo lista pod upokojenec brez otrok. ZAMENJAM lepo 2-sobno stanovanje z velikim vrtom v Kersnikovi ulici za enako ali večje v centru. Ponudbe na upravo lista pod »Aktuelno«. KINO SPORED: KINO UNION Od 29. 8. do 2. 9. »Cabirijene noči« italijanski f:lm KINO METROPOL Od 29. 8. do 1. 9. »Povest o dveh me- stih« — angleški film Od 2. 9. do 5. 9. »Tihi đon« L del ruski barvni kinemaskop film LETNI KINO Od 1. 9. do 3. 9. »Lepo je biti ш1а4« angleški barvni film Zanimivosti strahote nuklearne vojne Ko je znani ameriški kemik in nosilec Nobelove nagrade prof. Fou- ling med svojim bivanjem v Mün- chenu izjavil — da je energija, spro- ščena pri dosedanjih poizkusih atomskih in hidrogenskih bomb, petkrat večja od vse energije eks- plozivnih sredstev, uporabljenih v drugi svetovni vojni — ni iz te po- razne izjave niti en list na svetu napravil senzacije dneva. Mogoče je imel neki francoski novinar prav, ko je zaradi tega malo cinično trdil, da je prepr:čan, da bi o iznajdbi superkobaltne bombe, ki bi lahko v trenutku izbrisala Evropo z geo- grafske karte sveta, pisali manj kot včasih o iznajdbi dežnika. Naj bo kakorkoli, vse to na svoj način go- vori o tem, da smo že tako globoko v atomski dobi, da smo se navadUi tudi na takšne senzacije, ki so še včeraj komaj prihajale iz sna v res- ničnost. Zato se bo verjetno malokdo ču- dil, ko bo prebral nekaj informacij iz petdnevnega zasedanja, ki je bilo v kongresnem Pododboru za atom- sko energijo v Washingtonu o voj- ni s hidrogensko bombo. Na dnev- nem redu je bil primer, da bi vrgli prvi dan hidrogenske vojne na 224 ciljev v ZDA več kot 260 hidrogen- skih bomb, katerih skupna moč bi bila 1.446 megatonov. Drug primer je bil, da bi ZDA izvršile protina- pad z 4000 megatonov skupne moči hidrogenskih bomb. Med to čudno debato je bil ome- njen podatek, ki mu ni potrebna dopolnilna razlaga: v prvem ob- dobju hidrogenske vojne bi bilo mrtvih 54,800.000 prebivalcev ZDA (enakovreden podatek, ki bi govoril o drugi strani, ni naveden, toda la- hko se sklepa iz števil, ki se nana- šajo na tone eksploziva). Pred tem je znani francoski soci- alist Jules Mocque objavil tale ra- čun: če bi kakšen blazen državnik hotel zadeti vse občine v Franciji Francoski minister za Alžirijo Sou- stelle med prebivalci oaze: Je prišel zaradi dateljev ali išče prostor za poskušnjo »čiste francoske atomske bombe?« naenkrat, da bi praktično uničil vsa- ko življenje, bi potreboval sto mi- lijonov klasičnih bomb po eno tono, za kar je treba sto milijonov pole- tov (kar presega vsako možnost), ali 6000 atomskih bomb, ki jih pre- važa prav toliko letal, ali 15 termo- nuklearnih projektilov. Sto milijo- nov ... 6000 ... 15 ... te tri številke nam kažejo »napredek« po zadnji vojni, po prehodu iz klasične v atomsko dobo. Vojni strategi pa so na ta uni- čujoča dejstva odgovorili, da bi v primeru hidrogenske vojne vendarle ne bilo uničeno vse .človeštvo. Naj- bolje pa je povedal ameriški demo- kratski poslanec Hollyfield, ki se je udeležil razprave v Washingtonu: »Nimam nobene želje živeti v sve- tu, kjer bi bilo 50 milijonov mojih sosedov pobitih; preveč dela bi imel s pokopavanjem trupel.« Kakšne strašne posledice pa bi imelo radioaktivno žarčenje, do ka- terega bi prišlo v primeru hidro- genske vojne, se lahko sklepa iz ra- čuna prof. Powlinga, ki pravi, da bo že zaradi sedanje radioaktivno- sti, sproščene pri »neškodljivih« po- izkusih — umrlo od raka več sto tisoč ljudi, mogoče celo milijon. Vidimo, da nekatere domneve že postajajo dejstva. Ta pa so tako zelo pogubna, da je že čas, da bi vizijo hidrogenske vojne zamenjali s sporazumi, ki bi privedli do uki- nitve uporabe nuklearnega orožja. S. S. Žeja, piti ali ne piti V vročini postane žeja neznosna. Piti — ali ne piti, to je zdaj vpra- šanje? Tropski zdravnik priporoča: — Na noben način preprečevati želje po pijačah. 2e marsikateri pregoreč zmernež se je iz vročih krajev vr- nil s hudimi ledvičnimi kamni. — Nekateri zdravniki pa spet: — Ne popustite takoj ob prvem navalu žeje. Preveč pijače, tudi če ni alko- hola, obremenjuje želodec in led- vica, moti krvni obtok in slabi or- ganizem. Tretji spet navajajo potenje kot zanesljiv kažipot. Ce se potite za- radi vročine, je to prav. Telo si s potenjem samo prireja čistilno tuši- ranje. Ce pa se potite, kadar pijete, potem je to znak, da morate prene- hati, ker je količina zaužitih teko- čin že prekoračena. Za poskušnjo posredujemo tri zla- ta pravila: Ф Gibajte se v vročini čim manj. Ce morete, potem pijte v manjših količinah. S pijačo jemljite tudi drobec soli. Med potenjem izločate tudi sol, ki je telesu močno po- trebna. # Ce že morete piti, ne presene- čajte prebavnih organov s hitrimi spremembami temperature. Ce ste vroči, pijte raje topel čaj. Mrzle pijače v razgretih organih rade po- vzročijo »revolucijo« v črevesju. Ф Pri kopanju se nikar nenehno ne mažite z mastnimi olji in kre- mami. Na ta način zamašite znojni- ce in to je slabo. Ne samo sončiti, tudi piti in potiti se je treba učiti. Kdor to zna, se mu vročine ni treba bati. MISLI Prostovoljna odvisnost je nekaj najlepšega, samo kako bi bila mo- goča, če bi ne bilo ljubezni! J. W. Goethe Ob slovesu med prijatelji je res nekaj žalostnega, toda ne bojijo se, kakor zaljubljenci, kadar se poslav- ljajo. E. L.Bulwer Uspeh je očiten, namera ostane vedno nejasna. Zato sodimo zgodo- vino ljudi po njihovih uspehih. Rûckert Večidel so ljudje nezadovoljni, ker samo redki spoznajo, da je raz- loček med ena in nič večji kakor med ena in tisoč. Börne Sprememba je moje načelo. Lafontaine Odsotnost ubije ljubimca ali lju- bezen. Quitard Oj, ubogi očka Adam! Tvoje prvo spanje je bilo tvoj zadnji mir! Matija Klavdij Ce bi ne bilo smrti, si bi jo dolgo- časje in naveličanost v starosti sami izmislili. Zgodba o Ahasferju je naj- boljši dokaz. Gola Luigi Pred vsakim spoznanjem koraka domneva. A. v. Humboldt Ce bi ne bil Aleksander, bi bil pač Diogenes. Aleksander Veliki Štiri srčne „kamrice — Srce ima dva prekata in dva preddvora... — — Hm. Res čudno, to srce? - Calypso, rumba, tango, fox. Poletna krila, lahka kot pero, frfotajo v ritmu pod krošnjami starih platan. Džordžanine oči begajo čez ramo plesalca h godbi.^ Kuštrav mladenič pre- bira strune na kitari in zdol- gočaseno zre med gnečo po- skakujočih teles. Oči so se uje- le, otožni zvoki iz hreščečega zvočnika so zajokali. Deklico je spreletel srh po vsem telesu in v ušesih je slišala brneti te- tivo Kupidovega loka, ki ji je pognal puščico v srce ... O j. nikar, ti neusmiljeni stre- lec. V tem srcu je že dva ted- na stara rana. ki jo je zasekal Marin. Neskončna modra gladina obliva razžarjene stene. Škr- žati pojo svoj raskavi spev... V Džordžaninem srcu buta vihar... Jutro je pametnejše od večera. Njene ustnice so mehko prislonjene ob list pa- pirja, ki ga je navsezgodaj prinesel poštni sel. Pravica starejšega triumfira. Senca je legla čez bel papir in tam obstala. Džordžana je ogorčena dvignila oči... Son- čni žarki so se ujeli v svetle lase vrh potegnjene postave fanta, ki je mežikal, kakor da bi ga slepila svetloba. Tuje, nerazumljive besede so jo vznemirile ... Spet je zabrne- la tetiva, znova je srce hitreje bilo... O. Kupido, nikar! tri puščice v srcu? Saj to je pre- več!!! Beg v vodo je bil jalov. Tik ob njej so se iz vode pokazali svetli lasje, podobni zmočeni pšenični slami... Dolge popoldanske sence so se potezale čez peščeno stezo v parku. Škržati niso mogli pregnati odmeva tujih nera- zumljivih besed, ki so vsaka zase morda pomenile — lju- bezen ... Roka je podzavestno segla za majico na prsih in ti- pala za zloženim belim papir- jem. Prsti so zadrhteli in list je zdrknil na tla. Kdo ve od kod je rahel veter prinašal jok električne kitare ... Solze so ji zalile oči. O, ti izdajalsko srce! Džordžana je nekajkrat za- smrkala v razdvojenosti. Ko je spet odprla oči. se ni več počutila nesrečno in zapuščeno. Zagorela roka se je oprijemala njene rame. črne oči pod črni- mi lasmi so jo bodreče opazo- vale. — O. ne! Prizanesi Kupido! To je preveč za srce, ki je od- bilo šele sedemnajst pomladi. A kaj ko so te atletske prsi bile tako pripravne, da se na njih razjoka tako obupano bi- tje... Novo jutro je razpihalo čez morje drobne volančke. Džor- džana je stala na pomolu ne- gibno vzravnana. Njene oči so hrepeneče sledile beli ladji, ki je rezala sinjo gladino v zaliv. Zalegli pisk sirene je zaglu- šil strganje škržatov, prevpil je otožni glas kitare iz parka nad pristaniščem. S skal on- stran pristanišča je šinila skozi zrak atletska postava in razpe- nila vodo v globini. Jalova pa- rada. Oči, ki jim je bil skok po- svečen, so sledile ladji, ki se je bližala... Potem se je dvignila Džor- džanina roka in začela vneto mahati. Med prsti se je v vetru lomila kartica, na kateri je pi- salo: — Jutri bom pri tebi. Tvoj Marin... — — Srce je razdeljeno na šti- ri dele... — — Ali ni čudno to srce? In ravno na štiri dele ... Neljubo presenečenje Na presenečenje so dostikrat ra- čunali zločinci, ki so se namerili na hiter način prigrabiti tuj denar. Pod vtisom, da so tarče lopovov, pa so živeli tudi blagajniki bank in dru- gi ljudje, ki imajo pri roki velike količine denarja. Industrija stekla pa je poskrbela za presenečenje, ki naj ga doživijo tatovi. Vzemimo, da kak predrzen ropar vdre v banko in se pojavi pred stekleno kabino blagajne z re- volverjem v roki... Obraz se mu zapotegne od začuđenosti, da se bla- gajnik za steklom prijazno smeh- lja in steguje roko na alarmni zvo- nec ... V trenutku bo zatulilo in če- ta policistov se bo zapodila v po- slopje. Hladnokrvnega norca za steklom se je treba znebiti. Prst stisne sprožilec ... Rezek pok ... žvenket stekla ... Toda blagajnik se še vedno smehlja in skomizgne z rameni, češ, je že tako ... Se strel ali dva med rezkimi alarmnimi zvo- ki. Vlomilec se obrezumljen požene v beg in plane naravnost pred cevi policije... Zakaj? Zato, ker so blagajnika zavarovali s stekleno steno, ki je narejena iz več plasti posebnega stekla. Ob udarcu krogle steklo sicer razpoka, toda svinčenega zrna ne spusti skozi. — Slabo streljate, gospod, ali vam pa pokalica ni vredna počenega groša! Lolo noče biti Vul Filmska zgodba, ki naj obravna- va usodo jugoslovanke Jovanke, ki so ji zaradi ljubimkanja z Nemcem odrezali lase, je večini že znana. Film bi moral biti posnet pri nas v koprodukciji z nekim našim pod- jetjem. Italijani so sedaj vzeli za partnerje Avstrijce. Tudi glavna igralka, na katero so najbolj raču- nali, je odklonila sodelovanje. Gina Lollobrigida se torej ni sprijaznila s tem, da bi si dala ostrici lase in postala Yules Brynner nežnega spo- la. Njej namenjeno vlogo je baje prevzela Silvana Mangano. Kdo ve zakaj? Zaradi denarja ali pa zaradi hišne avtoritete njenega moža, ki je režiser tega filma? Na sliki vidimo prisrčno srečanje Gine s sinčkom po vrnitvi iz Holly- wooda. Sinko svetovnoznane igralke in lepotice ima ime po svojem očetu Milku Skoficu. Upajmo, da s tem, ko se je ponesrečila koprodukcija s filmom o gologlavi Jovanki, še ni izgubljena Lolina želja, da bi enkrat igrala v domovini svojega moža. Mali Milko je že veščak v zbiranju šobe za poljub. Bržčas ima to po svoji lepi materi... Vožnja z ladjo je lahko vzrok, da postaneš na vodi umazan Vsa pota vodijo — na morje. Do- pustniki, oboroženi s kopico kovč- kov, torb in otrok se tlačijo v va- gone. Nihče še ni izračunal, koliko ljudi gre pravzaprav v potniški va- gon. Tisti, ki sedijo, so trmasti. Kdor prej pride — prej melje. Ce mati z otrokom v naročju ne dobi prostora, je s tem vse povedano. 2eja. Strežnik s pijačami je redek sopotnik. Le na vlakih, ki pripelje- jo čez mejo, so precej redni. Tujci so menda bolj žejni. Nič čudnega, če navsezgodaj ob prihodu v pri- stanišče, turisti tekmujejo z mor- narji pri obleganju gostiln. Seveda, če je čas in če imate ladijsko karto v žepu. Ce ne, potem za dobro uro stanja v repu naj ne bo v nadle- go... - o - Jadranski akvareli V TUROBNIH BARVAH Optimist ste, če mislite, da bo na ladji boljše. V hipu so zasedeni vsi ležalni stoli. Bar si običajno rezer- virajo Slovenci in nič čudnega, če med vožnjo zadoni čez valove pe- sem večernih vasovalcev, čeprav sonce še ni vzšlo ... Kakšen tujec si še privošči pre- pir s šefom palube zaradi prostora in mu maha s prospektom pred no- som, češ, kaj je z obljubljeno ko- moditetu na potovanju. So pač tuj- ci. Kdor pogosteje potuje pri nas na dopust, bo vedel, da je v vozno ceno vračunano: Sedenje na last- nem kovčku, pripeka pod nerazpe- timi senčniki in če se vozite s par- nikom, potem tudi umetno barvanje polti (in oblek) do stopnje ekvator- skih črncev ... - o - Strokovnjaki so ugotovili, da je Jadran letos dosegel najvišjo stop- njo slanosti. Kakšno čudovito so- žitje s cenami. Drugo leto bo mor- je manj slano, glasi enostranska napoved. In cene??? Ce kupujete sadje od kmetic, po- tem si nakupa ne predrznite privo- ščiti, dokler ste še v znamenju re- klame za kislo mleko. Tudi lepo oblečeni ne smete biti, ker vas bo- do ocenile za tujca. Preprosto oble- čeni, s priložnostnimi kletvicami na zalogi, boste grozdje, smokve in breskve ceneje kupili. Ce pa se vam je stožilo po jabol- kah in hruškah, se v branjarijah ne razburjajte nad slano ceho, ker vam bodo postregli, da je sadje s ceno vred slovenski »import«. - o - Turisti se moramo domačinom zdeti sila čudni ljudje. Prvič, ker si domišljamo, da se bodo zaradi nas hitreje zasukali, drugič ker dir- jamo na izlete čez trnov drn in kamnit strn, ker hočemo vedeti zgo- dovino slehernega kamna, ker se navdušujemo nad bodikavimi aga- vami in jih skrivaj pulimo ter zla- gamo v kovčke. Sicer pa komu pri nas pride na misel, da bi se razbur- jal zaradi »ukradenega« šopa osata. Ne gre jim v glavo, kako moremo tako natanko sestavljati načrt bi- vanja za vsak dan. Zjutraj izlet, potem kopanje, po kosilu sprehod v senci borovcev, potem vožnja s čol- nom po zalivu, zvečer na parado »pritovorjenih« oblačil, končno ob- vezni liter ob zvokih kakšne zani- krne lene glasbe in spat. — Ljudje, saj ste vendar na do- pustu! — Končan je prvi ali godrnjavi del jadranskih akvarelov. V popotni torbi so ostale še vesele zgodbe, ti- hožitja, portreti in krajine. Kdor še ni bil, naj raje ne odlaša z odho- dom na morje. Osebno doživetje je vedno najboljše. Srečno pot... Zvečer, ko sonce tone v morje, je najlepši čas za sprehode. Zi- dovi ob obali oživijo, pogledi zamaknjeno objemajo daljave.