GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, pu Isvgil! BXdrcfilaa Dally ta Um UnSad Ml, Imed erery i»y «zeipl tandajl and legal Holiday«. IT 76,000 leaden. YTIHOTAPUANJE ŽGANJA - TEŽAVNEIŠE DELAVNOST URADNIKOV ZA NOTRANJO CARINO VZNEMIRJA TIHOTAPCE OB CANAD6KI MEJI, KI SPRAVLJAJO V DEŽELO "STARO ŽGANJE". Rouse's Point, X. Y., 19. maja. — Profesijonalni mednarodni tihotapci z žganjem, ki so osredotočili svoje aktivnosti na ta del deže-]•• so doživeli tekom preteklega tedna marsikatero neljubo razočaranje vsled povečane aktivnosti agentov carinskega urada Združenih držav, Pogoni na avtomobile, ki prihajajo preko kanadske meje / največjo naglico, ho razkrili dejstvo, da obstoja velika množina ta-kr,zvanepa "starega" žganja, katerega se vtihotaplja preko meje, i/, žganja, katerega se napravi preko noči in sicer s pomočjo alkohola. barve in esenc. Povprečnega pivca je kaj lahko ociganiti in prav posebno s takozvanim "škotskim" žganjem, katerega produeirajo i i tihotapci. Napihi, zamaški in vse drugo odgovarja natančno pristnemu hlttfni, a večina t«-(ra žganja, obstoja iz robe, katero imenujejo uradniki "overnight" žganje. Izgotavljajo ga umetniki v tej stroki ter ima približno tak okus. kot pristno bl^o. Cena tega žganja znaša do 50 dolarjev za zaboj dvanajstih ste-k !♦-!..<* in to blago ae pozneje proda v New Yorku za 140 dolarjev za-I «'j. V isedanjt-m ča*u pa prihaja preko mej* zelo malo tega. blaga, kajti vse ee*te so strogo zastražene in tudi drugi dohodi so zaprti. Tihotapee ustavijo na naslednji način: Sredi ceste prižgo v tre-i m ku. ko se približa avtomobil z veliko naglico, veliko luč in avto-i ohilint se ustavi pred njo, ker domneva, da stoji tam avtomobil. — C V s»» ta načrt ne posreči, pričnejo agenti streljati na tank z gazoli-i <>m in na obroče ter zasledujejo begunce v hitrih avtomobilih. SEME JE VZKLILO PO 5000 LETIH Seme, staro pet tisoč let, priveže-no iz Egipta v Ameriko, tu vsajeno je vzklilo, raste in cvete. ČE BO IRSKA PROSTA, BO IMEL HAYES VELIKE ZASLUGE. "New York Tribune" je priue-sla sledečo, nad vse zanimivo vest: Baltimore, Md., 17. maja. — Seme rastline "jutranje slave" (Morning glorv), staro kot so piramide. je bilo priveženo v Baltimore ter vaejano na vrtu gospe W. Champlim Robinson v Greeoi Spring Valley. Seme je eno izmed dvanajstih dobro zavarovanih, katero so našli v roki mumije mlade dekliee. nedavno izkopane v Egiptu. datirajoče izza tretje dinastije. («<>*pa Samuel Ta ft tz Cincinnati, Ohio, je podarila to seme gix*pej Kobinsonovi zadnji teden na zborovanju "Vrtnarskih klubov Ammke" (Garden Clubs of America L da bi ga vgejala. Ko je bila mumija omenjene dekliee pri-vciena v to deželo, d«*** od onih zrn. ki so ležala skrita v vladarskem rmbaru v piramidi slom r«OHO let. so bila vitejana ter vsa so vzklila. Rasflmke «o pri^Hf lepo rasti iti eveteti. in hortikulturni svet je doživel veliko presenečenje. Albany, N. Y., 17. maja. — Če se bodo pogajanja med irsko in angleško vlado ugodno končala, bo imel za to največ zaslug new-yorski nadškof Hayes. Pred kratkim se je vrnil iz Evrope bivši governer Glynn, ki si je na vse | načine prizadeval pregovoriti (Lloyd Georga, da bi se posvetoval z de Valerom. Glynn je rekel: Vsakdo, ki sim-paizira z Irci, dolguje veliko nadškofu Hayesu Njegovo dobro de-,lo, ki ga je opravil v Evropi, naj-[brže ne bo nikdar natančno znano. č"e bo Irska svobodna, je jasno, da je k tej svobodi Hayes največ pripomogel ' i t Vi/.; i »• !■.. Čitatelii si lahko predstavljajo, kako grozen je bil gozdni požar v Minnesoti, ki je imel tftkf posledice kot iih vidite na sliki. LLOYD GEORGE DOBIL OD BRIANDA ODGOVOR RAZMERJE MED ZD. DRZ. NEMSKA OFENZIVA IN EVROP. ZAVEZNIKI Briand je odgovoril angleškemu ministrskemu predsedniku ter pozval, naj reši poljski problem. Značilni govor ac^iškega poslanika Harveya. — Zakaj je pravzaprav šla Amerika v vojno? V GORNJI ŠLEZIJI Nemci so baja vprizorili napad na severu in Poljaki so se umaknili v južno-iztočno smer. Katovice, Gornja Šlezija, 19. maja. — O nemških napadih se poroča s cele severne fronte in Poljaki se Tinukajo severo-iztočno proti črti, ki vključuje okraje, v katerih je bilo opaziti tekom ljudskega glasovanja poljsko večino. Nemci trdijo, da ni nobene organizacije, ki bi vprizorila proti-ofenzivo in da se ustaši bore proti med-zavezniški komisiji, ki je odgovorna za zopetno uveljavlje-nje reda v Žlezi j i. Nemci tudi trdijo, da so obrambni elementi ob Od ri in krog Kreuzberga pod za-j vezniško kontrolo. Poljaki trdijo, da so vprizorili Nemci grozodejstva, med katera je prištevati tudi rezanje nosov in ušes. Nemci pa so dvignili proti Poljakom sliene obtožbe. V družic nekega angleškega polkovnika je poročevalec obiskal Josephs-dc-rf v bližini K at o vie. kjer se rabi šolo št. 2 kot urad za poveljnika. Klet poslopja je predstavljala začasno ječo za trinajst Nemcev. od katerih so jih dvanajst izpustili prejšsji dan. tako da je ostal le še en v zaporu. Z nemškimi jetniki se je baje slabo postopalo. a poljski dečki, ki so jih stražili. so to odločno zanikali. Pokazali so i»a zalogo ameriških živil ter rekli, da so tako jetniki kot Poljaki jvdli iz istih zalog. I>va Nemea sta obiskala danes polkovnika ter mu pokazala na svojih telesih proge, ki so bile po-sLedice bičanja. Kljub temu pa so videti povesti in govorice o okrutostih grozno pretirane, čeprav proizvajajo teror ter preprečujejo zakladanje mesta z živili s tem. da onemogočujejo redno vožnjo vlakov. Zgodaj včeraj zjutraj je prišlo 200 ustašev v središče Katovic ter odvedlo štirinajst lokomotiv in to kljub svarilom, katera so dali angleški častniki posadki mesta. Danes ni hotel neki nemški strojevodja odvesti vla-kr. z zalogami iz mesta, iz strahu, da se bodo Poljaki polastili stroja. Italjani so izpraznili Pless, Ribnik in Nikolaj ter pustili v teh krajih le majhne francoske posadke iz Ribnika. Poljaki so odvzeli Italjanom vozove ter preiskali Nemce, nakar so izjavili, da so našli pri njih puške in strojnice. Poljaki trdijo, da obstajajo Nemci iz takezvanih "Stosatrup-pen", a Nemci so vendar smeli oditi z Italjani. Angleži so dobili povelja, da se ne smejo pogajati z ustaši ter polagoma zapuščajo svoje postojanke. Zelo m čutijo VRHOVNI SODNIK WHITE UMRL. TRUPLO starega. pastorja na&li v jezeru. Poughkeepsie, 17. maja. — V nekem jezeru blizu Shokana so našli truplo *e*tino«eindesetletne- ga pastorja Jnkoba Happy-ja. Policija še ne ve. če gre v tem slučaju za samomor, umor ali nesrečo. razdelitev zemljišč na Španskem. Madrid, Španska, 19. maja. — Delavski minister je v oficijelnem listu objavil svoj načrt za parce-liranje velikih posestev ter njih razdelitev med delavce. Vpoštev pridejo posestva, katerih se primerno ne obdeluje. Prejšni lastniki bodo dobil; odškodnino v denarju. POTNI LISTI SE DOBIJO Washington, D. C., 19. maja. — Edward Doujrtas White, vrhovni I sodni k najvišjega sodišča Združenih držav je umrl tukaj ob dveh zjutraj in njegova smrt je vrgla senco žalosti preko narodnega g'avnega mesta, kjer je bil tekom svojih dolgih »et službe pri najvišjem sodišču splošno priljubljen in spoštovan. Smrt vrhovnega sodnika, ki je bil star 76 le:, je bilo pripisovati direktno komplikacijam, ki so se razvile po operaciji, kateri se je podvrgel pred nekaj časa. Do torka so upali zdravniki, ki so mu stregli, da bo hitro okreval, a tekom opoldneva je prišlo do akutnega razširjenja srca. Po tem nepričakovanem obratu so izgubili zdravniki vse upanje na okrevanje in člani bolnikove družine so bili obveščeni. Ob njegovi smrtni postelji se je mudila njegova žena. dve nečakinji ter katoliški duhevnik, ki ga je bil previdel. Vrhovni sodnik White je bil skozi dolgo vrsto let edini zastopnik južnih držav v kolegiju najvišjega sodišča. PANAMA BO POSLALA V ZDR. DRŽAVE SVOJO MISIJO. Washington, D. C., 19. maja. — Panamska republika bo poslala v Washington posebno misijo, ki se bo posvetovala z Združenimi državami glede meje s Costa Rico. Upati je, da bo komisija; ugodno reiila celo zadevo. NOBEN NAROD NE MORE RAZOROŽITI SAM. Pariz, Francija, 19. maja. — Francija zahteva izvršenje ver-6aillske mirovne pogodbe pri do-ločenju mejne črte med Poljsko in Nemčijo v Gornji Šleziji, — je izjavil danes ministrski predsednik Briand časnikarskim poročevalcem. Ponovil je ugotovilo, katero je podal časnikarjem preteklo soboto, ko je v odgovor na izjavo Lloyd Georgca V angleškem parlamentu v petek rekel, da ne bo Fraucija trpela invazije Šlezije od strani nemških čet. Briand je rekel, da ne vidi nobene zaželjivesti v sestanku z Lloyd Georgcm. predno bo medza-| vezniška komisija v Opeln dobila vse dokumente, tikajoče se ljudskega glasovanja v Gornji Šleziji. Ministrski predsednik. kojega ugotovilo se smatra kot izvleček nagovora, katerega bo imel v poslanski zbornici, je rekel: — Ničesar nimam reči kot to, da strogo vstr-.jam pri svojem nabiranja. da se stavlja Francija v celem tem sp-m na edini temelj versaillske mirovne pogodbe. Nobena druga baza razprave ni mogoča. Na drugi strani pa se moreta Francija iu Anglija razgovar-jati le kot enaki in Mr. Lloyd George sam br. pristal v to. ko se bo odpravilo sedanji nesporazum. — Hočem 'udi gledati na to. da se pogodbo izvede, — je rekel poročevalcu londonske " Daily Mail**. — V pogodbi pa ni ničesar, kar bi določalo, da morajo vsi bogati ru litrski okraji v Šleziji pripadali Nemcem, d očim naj bi dobili Poljaki to, kar bi o-stalo. Jaz ne želim priti v spor z Mr. Lloyd Georgem ter vstrajam pri tem, kar rem rekel vašemu poročevalcu v soboto. Ugotovilo Brianda je bilo posledica včersjanih izjav Lloyd Geor-ge-a, da morajo šlezijsko vprašanje rešiti zavezniki, ne pa Adalbert Korfanty, voditelj poljskih ustasev, ki se je pred kratkim polastil skoro cele Gornje Šlezije. Včerajšnje izjaVe Lloyd Geor-ge-a glede šlezije so povzročile veliko vznemirjenje v francoskem eesopisju. Bilo je sicer mal$ komentarjev, a ti so bili strogi. Chicago, III., 19. maja. — Sir Auckland Geddes, angleški poslani kv Združenih državah, je v nekem govoru tukaj ožigosal kot napačna in izmišljena poročila, da sta se Anglija in Japonska zvezali in za rotili proti miru Združenih držav. Izrekel se je nadalje za skrčenje oboroževanja po celem svetu, a dostav «1, da ne more v se dan jem času noben narod razorožiti sam ter biti varen. Zagovarjal je sodelovanje med Anglijo in Ameriko v interesu svetovnega miru in mednaroden dogovor med trgovci, katerega bi ne nadzirale vlade. Poslanik je rekel, da bi bilo na tak način mogoče potegniti svet iz blata, v katero je bil zabredel. POMANJANJE PIVA V AN-GUJL London, Anglija, 19. maja. — Po celi deželi j« začelo primanjkovati piva, kar je posledica pre-noganki stavke. Vsem pivovar-ram primanjkuje premoga. — Ne odlašajte URAVNAVA PREM OGARSKE STAVKE STAVKA ANGLEŠKIH PREMOGARJEV SE BLIŽA URAVNAVI. ŠEVILNI KOMENTARJI VSLED USTVARJENJA VELIKEGA PREMOGARSKEGA TRUSTA. London, Anglija, 19. maja. — Položaj z ozirom na premogarsko stavko je izgledal dar.es zvečer boljši in to vsled številnih neofici-jelnih pogajanj, ki so se vršila med zastopniki premogariev, lastniki rovov ter zastopniki vlade. Llovd George je mnenja, da ni še prišel čas, ko bi bilo pametno in primerno poklicati obe nasprotni stranki skupaj na formalno konferenco, a vsa znamenja kažejo, da se do-tični trenutek bliža. Najbolj upapolno znamenje je, da so številni voditelji premogar-jev opustili zahtevo glede narodnega "poola" ali skupnega zaklada, iz katerega naj bi se plačevalo prispevke manj ugodnim rovom in da so bolj pripravljeni sedaj, da razpravljajo enostavno o vprašanju plač. Glasi se, da deluje sedaj Frank Hodges, tajnik prenitjar-ske federacije, skupaj z vlado v namenu, da doseže uravnavo na tem temelju. Eksekutivna sveta železničarjev in transportnih delavcev sta se danes zopet sestala skupaj v seji, a ker nista stori!a nič drugega kot iznova potrdila prepoved uvažanja tujega premoga, se sklepa iz tega, da nimata dosti moči, da bi proglasila splošuo stavko. Njih poveljem se pokore v takih okrajih, kjer jih odobravajo, a vlada im-portira premog brez vsake zadrege ter je sedaj prepričana, da bo lahko uvedla toliko premoga kot se ga potrebuje za obratovanje javnih naprav. Lord Londonderry, eden glavnih premogarskih baronov v severni Angliji, je povzročil številne komentarje vsled svojega predloga, naj se ustvari velikanski premogarski trust za celo deželo. — Izjavil je, da je najti v Angliji 3000 premogovnikov, katere obratuje 1400 družb. Po njegovem mnenju bi se lahko uveljavilo velike prihranke, če bi se te družbe amalgamiralo ter združilo v organično eeloto. Njegov načrt pa je izzval številne kritike. Premogarji ga niso hoteli sprejeti ter se izjavlja, da bi cela stvar vzela preveč časa za organiziranje, da bi mogla kaj storiti in koristiti v sedanji krizi. — Razentega pa se obsoja idejo enega trusta za celo deželo, kajti to bi ne pomenjalo nič drugega kot ustvarjenje mogočnega monopola. AVSTRIJA PRELOŽILA GLASOVANJE. Salzburg, Avstrija, 19. maja. — Zadregam, katerim je izpostavljena avstrijska vlada radi vprašanja spojitve z Nemčijo, se je izognilo v deželnem zboru v Salz-burgu s soglasnim sprejemom resolucije, ki zahteva od treh velikih političnih strank imenovanje skupne komisije,, ki bo vodila referendum glede vprašanja dne 29. maja. Uspeh se bo sporočilo na Dunaj s prošnjo, naj se pošlje tozadevno obvestilo Ligi narodov. Domneva se da bodo tudi Štajerska, Gornja Avstrija in Koroška sprejele isti načrt. 'stavlja iz liberalcev, liberalnih demokratov, nacijonalistov, fašistov in prejšnjih vojakov ter bo imela v zbornici 285 zastopnikov proti 189 v stari. Socijalisti bodo imeli 130 poslancev proti 170 v stari zbornici; klerikalci 100, to je ravne toliko kot preje in komunisti 15 mož proti v stari zbornici. V zadnji zbornici je bilo 13 republikancev, a njih število bo padlo, čeprav ni izid še znan. V novi zbornici bo tud? par slovanskih in nemških poslancev. Rim, Italija, 19. maja. — Ustavna stranka, ki je podpirala Giolit-tnja, je dobila večino petdesetih glasov nad vsemi strankami. So-eijalisti imajo 285 glasov. NOVA ITALJAN. ZBORNICA Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na sadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" v Trsta. 50 lir......$ 3.201 100 lir ........$ 6.0* 300 lir...... $17.40 rwax^MP wmnwiB wmvm wnannr nn. mn jltombimi wt wmm mm w —ra— a wi mm m a» warn ww o>im w m*w yoke, w. t. w* mm* m tu wi x m. igkw, v.mmm. Najreijl uorauH iuntflt ▼ SdrvfasOi državah. Velja ca odo leto......... .f«.M Za New York odo leto.....f7.00 Za Inozemstvo odo leto____$7.00 TELEFON: 1871 001TLANPT. Entered u Sewni Class Hatter, September XL, 1*03, at the fort Office m new York, N. Y* voder tbe Act of Congress of Marcu 3, 187». telefon; «87 oortlaitot« NO. 118. — fiTEV. 118. NEW YORK, FRIDAY, MAY 20, 1921. — PETEK, 20. MAJA, 1921. VOLUME IXIX —- LETNIK Tail. FAPEŽEV NUNCIJ ZA FRANCIJO. Paris, Francija, 19. maja. — I Vatikan je danes ofieijelno obvestil franco.sk-> vlado, da je bil imenovan papeikim nuncijem za Francijo Mo^ignor Oretti. dose-denji papežev državni podtajnik. Jugoslovanski konzul je zopet pričel izdajati potne liste za Jugoslavijo. Potni list preskrbimo vsakemu, kadar pride v nas urad, kajti, kadar se vloži prošnja, mora biti vsak osebno navzoč. Kdor ima stari potni list, domovinski ali krstni list. vojaiko ali delsvsko knjižicco, naj jo prinese s seboj. Glede odhoda in eene parnikov ae obrnite na tvrdko FRANK BAKIIER STATE BANK aa OortJaadt Strt* New York) London, Anglija, 19. maja. — Danes zvečer je imel v Pilgrims Clubu ameriški poslanik Harvey jako značilen govor. Rekel je, da je ravnokar dobil iz "Wasliingtona brzojavko, naj zastopa v poljskem vprašanju predsednika Hardinga pri zavezniškem svetn. Jako značilne so bile naslednje njegove besede; Združene države so zato stopilo v vojno, da rešijo same sebe. Z raznih strani se zatrjuje, de. so šle zato v vojno, da rešijo nasprotnike Nemčije, kar pa nikakor ni resnica. Niti misliti ni, da bi bile Združene države kdaj zastopane v Ligi narodov, dočim bodo slorile vse potrebno, da nastane čimtesnejša zveza med angleško govorečimi narodi. Predsednik Hurding je označil poslanika kot tipičnega modernega Amerikania. ki je ponosen na svojo deželo, ki je pripravljen ščititi pravice svojega naroda ter obenem priznati pravice drugih narodov. Po Hardingovem mnenju je Harwey pravrVn. skromen, pri-pr«rst in neustrašen mol ako nameravate naročiti vozni listek is stare domovine n Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pilite za eene in droga potrebna navodila na najstarejše in skuia> no alovenako bančno podjetje: frank kamer STATE bank (potniki oddelek) m oiuimu m. mm m j. Rim, Italija. 19. marca. — Liberal na ali usta\na stranka bo imela veliko večino v novi poslanski zbornici, ki je bila izvoljena preteklo nedeljo. Ta stranka se se- NEWYORCANKA SE JE POROČILA S FRANC. BARONOM. Pariz, Francija. 19. maja. — IK-erka ne^vvorškega miljonarja Garfielda se je poročila s franco-• skim baronom d* Estournellesom. |(Njej je šlo 7i "titer*, njemu pa za dolar.) se potom naJe banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bila nsie eene sledeče: JUGOSLAVIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni čekovni nrad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron----$2.55 1,000 kron ____ % 8.10 400 kron----$3.40 6,000 kron ____ $40.00 500 kron____$4.25 10,000 kron $79.00 500 hr....... $28.00 1000 lir........ $56.0r NEMŽKA AVSTRIJA: Baspoiilja na zadnje poite in izplačuje "Adriatische Bank'* na Dunaju. 1,000 nemško-avatrij skih kron $ 2.85 5,000 nemsko-avstrijskih kron $ 13.0C 10,000 nemško-avstrijskih kron $ 26.00 50,000 nemško-avstrijskih kron $120.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po eeni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni sastopniki "Jadranska Banka" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo valike ko-nsti sa ono, ki se že ali se bodo posluževali nase banka. podati najbeU P° Domestic Money Order, ali pa po Now York Bank Ona t * 4 Frak Salo* Stali Ban GLAS NARQT>A, 20. KAJ A 1921 _ "GLAS NARODA" ISLJVKNIAN DAILY! mUBVaKlB PUBLISHING COMPACT U MrtoratlM) FWAWK »AKI1H. PWHW._IQU1» BENEPIK. Trtuurw hM ml MHM «f M* CwHntioa and ........ ml Abora Officii: M C o* Manhattan. New York City. N. Y. -OlM NaraW Mula *mki ten Iw—jll —I« pramlkwr._ --— ■'— -1 Km mmtm »mtm aeOa Mat M Awifllri Zm New York za eeio lata IT* In C-nade CUM " ool lata WJO la aol lata Hit Za Inozametvo za cal* lata I7JI fa lata_114»_«a pi lata ^ MM • LAt NARODA (Vat« af thm People) JjnlWl _****** **fyjba>crjptiop* Ot__< Mvartlaamnt en agreement Davim kraa r~"Wlrr la uzeliiiuziJ mm w prlobS«J«]o. Denar na) mm b!a«ore je lotila nova administracija 'Ida. je bil .sklenjen trden triumvirat ilardinpr-Hujrhes-Huover in .sicer v senci Morgana in (iary-ja. Ti možje mj si zi boljše pokazal najboljše lastnosti ameriškega značaja kot Franklin K. Lane, ki je bil slučajno rojen v Kanadi. Vzgojen v Californiji, je bil deležen čudovito popolne vzgoje kot vajenec v tiskarni, stavec, reporter iu dijak na vseučilišču. Njegova prvotna karijera ima vse znake one raznolikosti, katero se smatra amerikausko ali zapadno. Bil je lastnik lista, odvetnik mlad reformator, voditelj manjšin, ki se je boril proti bosom v obeh strankah in vsled svojih prikupljivih lastnosti in svoje osebnosti je bil mnogo obetajoč človek v svoji mladosti. Kot član in pozneje načelnik meddržavne trgovske komisije, na katero mesto ga je imenoval predsednik Roosevelt, se je odlikoval vsled svojega obvladovanja podrobnosti in njegovo dolgoletno proučevanje pristojbin ekspresnih družb je v veliki meri pomagalo oblastim, ko je bila uveljavljena paketna pošta. Vedno je skušal graditi Gd številnih drugih reformatorjev, ki kaj radi podirajo, se je razlikoval v tem, da je najrajši gradil. Tajnik za notranje zadeve je preobložen z odgovornostmi ter mogoče 1>oij kot kateri drugi član kabineta izpostavljen intrigam in sovraštvu. Kot tajnik za notranje zadeve v kabinetu Wilsona pa si je Lane pridobil ljubezen in spoštovanje celega naroda. Glede intelektualnih zmožnosti ga ni mogoče, prekašal noben član tega kabineta. Bil je konservativec, ki ni vrjel v to, da je treba vse prihraniti za bodoče generacije. Zanimal se je za irigacijo in za razvoj vodnih sil. Populariziral je vprašanja, s katerimi je imei uradno posla. Le malo je. bilo tajnikov za notranje zadeve, kojih poročila bi splošnost čitala. a poročila Laneja. je čitala. in sicer z veseljem. Imel je redki dar, da je znal napraviti snov zanimivo. Ruzentnga je imel dobro razvito domišljijo ter uglajen jezik, kar nam priča njegov slavni nagovor glede ameriške zastave. Pisal in govoril jc o stvareh prav tako dobro kot jih je izvrševal. Premoženja. ni zapustil, pač pa časten spomin v svojem narodu, kateremu je verno in udano služil celo svoje življenje. Sloves GeorgijCr Ooverner Dorsey iz Georgije je posegel v sršenovo gnezdo, ko je rurkril zločine, irvrSene nad črnci v njegovi državi in glavna sila: argumentov proti njemu se obrača proti temu, da ni vse tako kot pravi on in da škoduje s svojimi argumenti ogledu in slovesu države Prve trditve se ne morejo vzdržati vspriCo dokazov, ki so prišli na dan v obravnavi proti Williomsu in dokazov, katere se je nabralo1 drugod in objavilo v Dorwyevem pamfletu. Druga trditev pa je najbrž resnična. Le redkokdaj se je pričelo s kako preiskavo glede zlih razmer v kakem ameriškem mestu ali državi, y;c da bi se dvignilo pritožbe, da se s tem škoduje ugledu občine aH države. Trgovci so. bili prav posebno marljivi s takimi ugovori. Pravijo namreč, da talca*! razkritja škodujejo trgovini, da zmanjšujejo vrednost zemljišč in da stavljajo državo v slabo luč. Zatrtje takih razkritij pa se dejanski nikdar ne izplača. Georgia bo veliko več trpela v teku časa, če ne bo hotela objaviti zlov peonažnega sistema ter jih skušala odpraviti, kot če javno obrazloži zadevo ter jo skuša rešiti. Sorazmerno pomanjkanje napredka na jugu je bilo pripisovati v veliki meri nerešenemu plemenskemu vprašanju ter plemenskim odnošajem, ki so bili skrajno neljubi nevajenim tujcem. Družabno mešanje belih in črnih je ena stvar, zanikanje' enakih državljanskih in ekonomskih pravic pa je druga stvar. —i Oiovek iz severih držav, ki bi rad šel na jug, da živi tam ali naloži svoj kapital, je gotovo prav tako kot človek iz južnih -držav proti mešanim zakonom ali proti družabnim odnošajem. ki bi dovedli do jtakih zvez, a če je bil vzgojen v političnih principih Abrahama Lin-eoLna, smatra suženjsvo. peonažo ali kako milejšo obliko obeh za j skrajno gnusno star. To je vsaj izkušnja številnih ljudi iz severnih držav. Oe hoče jug privabiti k sebi ljudi tega tipa, mora najprvo o-čistiti in spraviti v red svojo lastno hišo in v ta namen mora odpraviti, ne pa le enostavno zanikati sistem peonaže. Jugoslovanski zastava na morju. Glavni stan ameriškega Rdečega križa v Parizu je dobil od svojega zastopnika v Dubrovniku sledeče poročilo, ki je zanimivo, ker priča o spoštovanju, ki ga imajo Amerikanei pred našimi dalmatinskimi mornarji. — Dalmatinski mornarji so zopet na morju na svojih brodili. — "Lovčen", prva ladja na Jadranu z jugoslovansko zastavo na jar-bolu. jc nedavno izvršila svojo prvo vožnjo iz Bari (Italija > v Dubrovnik s tovorom ameriškega mila in oblačili za potrebne ljudi na Balkanu. Dalmatinci so nasledniki Fenlčanov in Kartagincev kot mojstri na morju. V dvanajstem stoletju je njihovo b rod o v je gospodarilo na morju tedaj znanega sveta, in Dubrovnik je še vedno obzidano mesto, ki je odganjalo napade svojih nasprotnikov, Benečanov. Povzeli* Benetk v štirinajstem stoletju in uničenje balkanskih sil po Avstriji in Turčiji sta zatemnHa pomorsko slavo Dalmacije, in izbruh velike §vetovne vojne je pometel njihove zadnje ladje z Jadrana. — Avstrijci so bili gospodarji na kopnem in zavezniki so za plenili ^dalmatinsko brodovje kot sovražno la*t. Odk«r je b»la pripoznana uje- dinjena Jugoslavija, se vračajo te ladje lastnikom in dalmatinska pomorska sila se začenja povzdigovati z "LovcenonT* kot začetkom. Ta mala ladja je bila zgrajena v Braziliji za plovbo med južnoameriškimi pristanišči. Ko so zavezniki stikali po vseh svetovnih pristaniščih za vsako ped nakladnepra prostora, ki ei bil na razpolago, .»e ta ladja preplula ocean v spremstvu bojne ladje, postala je lastnina Italije in je plula ob obalih Sredozemskega morja. To spomlad je italijanska vlada prodala ladjo bratom Zi\ber v Belgradu, v nadomestilo za drngo Zaplenjeno ladjo, ki je bila potopljena tekoin vojne. "Lovčen" je najmanjši pamik, ki kroži na Jadranu. Njen prvi ženski potnik je bila Miss Elsie Benedict iz Pleasontona, Calif orni j a, — ravnateljica ameriškega Rdečega križa za Crnog'TC. Iz Slovenije. Nesreča v kamnolomu. Ponesrečil se je 221etni Karol Kocjane, ko je delal v očetovem kamnolomu v Preseki pri Mozirju. Ko je tolkel na drog, mu je odskočil kos želeiza v desno oko in ^a je težko poškodoval. I Cledališče v nevarnosti. V zadnjem času se širijo v javnosti vesti, da namerava centralna vlada prepustiti ljubljanski gledališči nekemu konzorciju na milost in nemilost. Z ozirom 11a to je "Društvo slov. leposlo-vcev" sklicalo sestanek kulturnih delavcev, ki so se temu klicu v prav obilnem številu odzvali. Sklenilo se je poslati na ministrstvo resolucijo, v kateri se najodločneje protestira proti vsem enakim poskusom. Predložena je bila še druga, prav umestna resolucija, v kateri se zahteva odprava nezdravih razmer v upravi gledališč in za-! •hteva imenovanje uprave, ki bo odgovarjala umetniškim zahtevam teh važnih institucij. Smrtna kosa. Dne 7. aprila je umrl po dolgi in mučni bolezni Franc Matek, rezervni nadporočnik v Gornjem gradu pri Celju. C mrl je na Studencih pri Ljubljani. Bil je nadporočnik nekdanjega 87. celjskega pcšpolka, star 29 let. V Dol. Logatcu je 11.aprila u-mrl po dolgi mučni bolezni Anton Kune, gostilničar in posestnik. V Grosupljem je 12. aprila u-mrla Marija Rus, rojena Kadivec,1 soproga strojnika državne železnice. s V Vojaškem domu v Rogaški Platini je umrl 12. aprila vojni invalid Miroslav Ditmajer. doma iz Rdečetga £>rega pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Pokojni je bil v vsakem ozira zgleden mladenič. V Seničnem pri Tržiču je umrl 12. aprila posestnik Ambrož Šker-janee, brat župnika na Raki Martina Skerjanca. ( V Ljubljani v hiralnici sv. Jo-; žefa je 13. aprila umrl Alojzij Mahnič. brat rajnega krškega vla-! dike dr. Antona Malmiča. | Umrl je 13. aprila Franc Heber, župnik na Spodnji Polskavi. Umrli so v Ljubljani : fvana Janežič, vdova 75 let. 1 Amalija Gorenje, čevljar jeva vdova, 61 let. | Marija Pustovrh, gostja, 55 let. Katarina Zupančič, delavka, 16 let. i [ Jera* Oblak, Sena bančnega sluge, 56 lat. ; Fran Golob, vojni Invalid, 42 let. Martin Turšič. zasebnik, 78 let. Franc Zajec, delavec, 2:1 let. Neža Kaštrun, sLežniea, 70 let. Ignacij Jurjee, strojevodja v pokoju, 52 let. Marija Rozman, kontoristka, 24 let. Marija Danek. vdova železniškega preglednika, 81 let. Terezija Hkof, hišna posestnica, hiralka, 75 let. X eža Zor, krojačeva vdova, lii-i^lka, 70 let. Adolf Sorli, sin železniškega delavca, 11 mesecev. I —■ Pes je ugriznil hčerko ljubljanskega občana Pogačnika v stegno. Na odredbo okr. .zdravnika dr. Lapajne so jo poslali v Pasteurjev zavod v Zagreb. Ozimina in jarina v Sloveniji. I Ozimna pšenica je večinoma dobro prezimila, posebno zgodnja, Ka«no sejana pšenica je slaba. Setev trpi vsled suše. Ako ne bo kmalu potrebnega dežja, bo žetev letos zelo slaba. RaA~no tako je z ržjo. Ozimni ječmen je precej slab. Jara pšenica je radi dolgotrajne suše zelo zakasnela in redka. Ako ne bo dežja, bo žetev jare pšenice še veliko slaibejša, kakor ozimne. Isto velja za jarino ječmena in rži. Krompir je že ves .vsajen. Zimski lan tudi trpi vsled suše. Letina obeta biti srednja. Stanje travnikov je slabo. Sena bo malo. Toda če pride dež, bi se travniki popravili. i Za Belokranjsko. ! Poslanca Sušnik in Nemanič sta stavila železniškemu ministrstvu predlog radi železnice Črnomelj— Vinica—Ogulin. Železniški minister je obvestil poslanca Sušnika, da je železniško ministrstvo odredilo za to vprašanje pred k on-i ierenco. Fantovska vojna v Šenčurju. V Bohinčevi gostilni so fantje |zvečer pili; ob 10. uri so se pričeli prepirati in potem pretepati. Eden je ugasnil luč in v temi je bil zaboden v trebuh Franc Kralj (Mi-Skov), v hrbet pa Franc Okorn (Jarčev). Boj se je nadaljeval v kuhinji, v kateri je bil do nezavesti pretepen Viktor Rozman iz Sv. Valburge. Ranjeni so bili Lojze Babic in Anton Štefe iz Šenčurja in Jože Oblak iz Trboj. Gostilničarju so v boju pobili veliko posode in polomili več Molov. Peter Zgaga Danes je v listu člančič 4 4 Jugoslovanska zastava na morju." Oiovek prečita naslov in nehote mu nekaj zadrgeta v srcu. Jugoslovanska zastava, buči, buči Morje Adrijansko. Jugoslovani smo dosegli svoje pravice, ki nam gredo po božjih in človeških postavah. V članku je zatem v kratkem podana cela zgodovina plovbe: od Feničanov in Kartažanov pa do jugoslovanske zastave na morju. To je napredek, to smo junaki. In kakšna je ta zastava in katera ladja jo nosi? Jugoslovanska zastava vihra raz parnik 'Lovčen", in Jugoslovani s ponosom omenjajo, da je to najmanjši parnik, kar jih kroži po Jadranu. Oni jugoslovanski parniki, ki krožijo po Pavifiku in Atlantiku, so najbrže še veliko manjši. O ti ljuba, preljuba skromnost, vir naše nezadovoljnosti, vzrok našega nazadovanja. Narodi se postavljajo s svojim največjim, Jugoslovani pa s svojim najmanjšim. Ill pri tem jokamo, ker nas nihče ne vpošteva. * * * V newyorški "visoki" družbi je zopet pljusknilo nekaj gnojnice čez rob. V neki hiši v Bronxu je živela mlada vdova, ki je vabila k seb; svoje prijateljice ter k sebi in prijateljicam možke. Zjutraj so našli njenega prija 1dja ležečega na tleli, oblečenega v srajco ter s pet i m i krogi jami \ telesu. O vdovi in njenih prijateljicah i.', ne duha ne sluha. V avtomobilu so pobegnile. Policija poizveduje za njimi, — aeveda brez uspeha. * * * Povejte pa vladnemu detekti vu. da ste slišali pred leti nekje v Californiji govoriti človeka, katerega ime vam ni znano, da bi bila vlada Združenih držav lalikt boljša kot je. Stavim, da bodo tekom par dn: dotičnesra človeka izsledili, prijeli i'; ga zaprli kot nevarnega boljše vika. Ta dva slučaja vam dokazujet; uspešnost ameriške policije. * * * Poznam rojaka, ki je usmiljenega srca ter vedno govori o dobrosrčnosti. — Dobrosrčnost se vedno izplača — pridiguje pri vsaki priliki — Le poglejte: pred tremi leti m' je slučajno prišla v roke prošnjf za neko revno hišo, v kateri sc samo stari, pohabljeni možki. Ir v prošnji je bilo rečeno, da ti re veži jako radi kadijo, pa nimajr tobaka. Rečene je bilo nadalje, d; bi jako prav prišli čiki od cigar (Te čike potem zrežejo ter tobak v fajfah pokade.) Jaz kot dobrosrčen človek, sem takoj začel zbirati čike. Več sto in sto sem jih nabral za te nesrečneže. Vedel sem namreč, da bo moja milosrčna do brosrčnost v veliki meri poplačana. In sedaj, po treh letih je res poplačana: dcio sem izgubil, čike sem zrezal ter jih s fajfo kadim. * * * Boljše je nič kot pa nekaj, kar ni nič vredno. * * * Gospodični Zadnikovi v Minne-soti prisrčna hvala za šmarnice. Sedaj jie kaže drugega, kot da mi kaka domžalska prijateljica slamnik naredi, dit jih bom zataknil zanj. # * • Rojaki, ki me je prosil, naj mu sestavim govor, katerega bi govoril ob otvoritvi Slovenskega doma : Pravite, da bo govoril pred vami društveni predsednik. To je izvrstno. Za predsednikom stopite vi na oder in reeite: Dragi rojaki! K goveru svojega predgo-vornika nimam ničesar drugega pripomniti kot da mi ga je iz ust vzel ter povedal natančno isto, kar sem jaz hotel povedati. * * * To je namreč eden onih knifov, katerih se tudi časnikarji poslužujejo. Kakorl-itro pravi žurnalist koneem svojega članka, da bi se o tej ali oni- stvari .dalo pisati -cela iiujnsimransim Ustanovljena 1. 1898 iKatnL 3p?mrrta InkorDorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. G!»vb£ •dboculki: Predsednik: BUJJOLF PEBLDAN. S33 il lSSth »U Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BAIiAKT, Boi. 10C, tearl Avenue, Lormlu O Tajnik: JOSEPH PISHLErt, Ely, Mlnr.. Blagajnik ^ GEO. L. BROZICH. Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih* emrtnin: JQHK MOVE&N, «24 N. 2nd Ave, W. Duluth, Minn. Vrhovni »Arav«'i:: Dr. JOS. 6RAHEK, 843 B. Ohio St., N. Pittsburgh, Pe. __N«dw>rrf MAX KERŽIŠNIK, Bor 872, Bock Spring«, Wvo. MOHOR MLADIC, 2003 So. Lawr-dals Ave., Chicago, ILL FRANK ŠERABEC, 4822 Washington St, Deader, Colo. Porotni mAmn LEONARD SLABODNIK, Box 4SO, Ely. M in GREGOR J. PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wath FRANK ZORICH. C-'IT St. Cl»ir A ve„ Cleveland, O. Zdrcievulnl odbor: VALENTIN PIRC, 319 Meadow Ave.. Rocadsle, Jollet, Hi, PAULINE ER3IENC, 539 — 3rd Street, La ^alle, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CEL ARC. 706 Market Street, Wauiegan, I1L --Jednotino uradno plas.io: ,'GLAS NARODA". —r-^-i-i Vse stvari, tikajoče se uradalh xadev kakor tudi denarne poillja-tvo naj ne pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se počlija aa predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novln^ Članov in bolniSka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jedrsota. »e priporoča vsem JngoelovanoiTi za obilen pristop. Kdor žpli postu tj člen t.: organizacije, naj m1 zgla»! tajniku bljižoega društva J. S. K. J. 7.a ustanovitev novih flruStev se pa obrnite n* gl. tajnika. Novo druStvo se labiri vstanovi s fi. člani tli članicami Jugoslavia irredenta. ltaljanizacijo Primorja iot?e italjanska vlada pospeševa-ti i vsemi danimi siv-dstvi. To so izvedeli jugoslovenski škofje v Kinu povodom ureditve vprašanja '>ogoslužnega .jeziku in lo tudi naznanjajo v svojem poročilu. Vlahi ustanovi ltaljaiiske šole povsod, kjer dobi le par 7. italjan-itvom simpatizirajočih ljudi, in ako počasi odpadejo obstoječe ju^oslovenske ki se jiadome- ste z italjanskimi. Tako sklepajo w- Rimu. vprašanje pa je. kaj i>o-;eče na to jugoslovanski narod. \\ se ne 'bo dal kar tako na krat-'•:o potujčiti po načrtu it al.i a.n ski h laci.ionalLstov! Kaj bo z jugoslovenskimi župniki. 1st ran i so bili doslej v Istri župniki: v Lovranu. Filipaiin. Žmi-nju pri Pazinu. v Vodnjaku in Sv. Nedelji pri Labinju. Tržaški in ^oreški škof šc ni.sta storila nobe-lega koraka proti izganjanju ju-jrosl oven škili duhoxnikofv. Tržaškega Bartolomasija je ljubljanski "Slovenec" celo pohvalil, da ie pravičen gftspod in da ščiti ju-^oslovenske duhovnike! Na Tolmin obračajo Italjani posebno pozornost. Ttal.ianfiki časopisi pi-idno j>ri-našajo dojilse iz Tolmina. "Pic-'?olo'* poroča, da je v tolminskem županstvu okoli 12(K) volilcev in med temi 25 Italjanov. Ti ])a bodo volili v svojih starih okrožjih. Grlede Slovencev pravi, da ni ni-\akega posebnega volilnega gibanja, pa da ga tudi ni trpba, ker 'iodo vsi italjanski Slovenci tako volili, kakor hoče dekan Rojee. 'cateri ni hotel peti Te Deuma na lan aneksijske proslave. Xf>. po-rem bodo že prav volili. Zborovanje slovenskih zaupnikov iz vs^h sodnih okrajev na Goriškem se je vršilo v Cj^orici. N;» sestanku se je ustanovil centralni volilni odbor za goriško volilno okrožje. Vsaka obSina mora imeli •ivoj volilni odbor 3—r> člajiov. Vsi volilci se morajo udeležiti volitev. Razpravljalo se ,ie ol>širao o vseh pripravah za volitev in tudi o kandidatih. V kandidatni li--*ti morajo biti zastopniki vsega našega jngoslovenskega naroda. Sodi se, da tudi večina naših komunistov bo glasovala za našo kandidatno listo. Usodepolno bi bilo za slovenske komuniste, ako se izločijo iz narodnega telesa. Ju gt5 slo venske trgovce in obrtnike v Istri izganjajo fašisti kar po vrsti. Od kraja do kraja hodijo pa zahtevajo od njih, da morajo pred volitvami zapustiti Ts-tro in oditi, kamor pač hočejo. To je v*c nego barbarsko, da ta?ko i»ostopajo 7. knjige, pa je premalo čjtsa in je popir predrasr, ste lahko prepričani, da ni zmožen napisati niti enega stavka več, magari da bi umi dali sto dolarjev. { JugOKloveni! Par polepaškili go->])odič»»v hi rado "očistilo" Islro, tako da bi s preostulim ljudstvom drlali. kar l»i hoteli, in italjanska <>l»las"i -cm n«- zgane. Torej mltibnivii izgon .1 usir-o.p \n/.-um med podjetjem in deJavei. V jilelavnk-e sprejeti vsi delavei. J v ladjedelni<*o pa za -«-daj okoli |7.">(J: ostali pridejo kmalu na vr^lo. Španski sccijr.listi proti krunnniz-mu. Iz Madrida poročajo, da so j španski soeijalisti na svojem kongresu odklonili z 8000 glasovi proti 6025 pr?stop k tretji inter-nncijonali. ! Jezelomnogo pomagal njegovemu j svaku In rojaku, pravi Mi. Stlpčlc West Raleigh, W. Va. "Z oziroTii na dejstvo, da je Nuga-T rie i po:r.ac'»l mojemu prijatelju in poslužt! blagodejno 1 mojemu svaku Galovi- j, s-_ir. povedal o nj.-^i : t-jdt ostalim aioji:-. r . akorn in ti so preprlc am I o dobrtm andn vaših tablet. Pljoleao dobite • So za O nadalinih steHemc. Ljudje prihajajo ! k rr. .r.i z:l MUGA-TONE kakor čebele ik> med. I ker ima vsak sattpanje vaaj. IVAN STIPClC_ Nuga-Tonc pofivtja in pojačuje vse življcruk« sile, čudodelno zdravilo je za •labe. ntri-vczne. hirajoče može in žene. Fo/ivlja jetra Jn ^reva, osvežuje ledice, odvaja strupene zavriko, od pomore plinom in napenjanju, ilabcmu izdiliavanju in odpravlja belino na jeziku. Povzroča nenavaden apetit, dobro prebavo, pomirjuje živce in osveževalno spanje. Vsaka steklenica Suga-Tone vsebuje ZA ON MESEC ZDROVLEJENJA. Cena $1.. Kupite steklenico šc danes. Dobit*; jo pri vsakem dobrini Ickariu, jemljite ja 20 dni in če ne boste popolnoma zadovoljni z usptlioin.. Vam bo lek;.r drazc »oi;-- povrnil novcc. Ce ea m-more te dobiti rri vašem I*:ka.rju. nam pošljite Si.0(1 in dobite zajamčeno zdravljenje za ves mesec, poštnine 1 prosi o. NATIONAL LABORATORY, 5J7 So. Dearborn St., Chicago, lil. Dr, Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Pese Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler ]• qjlJ-atwe^i Blovenakl i'3ra v*n!k ipecja.-u=t ▼ PtttjBbunrhu, kl lma 24-letno prak«o t adravlje-sju vs«h moUdh bolezni. Zastrupljenje kr- ________ . vl xdravl ■ cIa- •orttetr »0«. kl ea je ixumel dr. pret K-iicb.. Ce Imate moioije all mehur-Ck® to telesu, y grlu, Izpadanje laz, bolečine v koeteh. pridite in lzCletll vam bcm kri Ne Čakajte, ker ta bo-ler.fn naieze. V»e moike bolezni zdravim po o-kraJ5a.nl metom. Kakor hitro opazite fc vam prenebuj« »kravje, ne čakajte, temveč pridite in Ju vam ga bom: «op-t povrrlL Hyrozolu ril vodno kilo ozdravim » Sv. urr.h in dcer brez operacije. Bot«znI mehurja, kl povzročajo bolečine v kri tu fn hrbta In vfiazlk tudi pr! pu*£an«u vodo, ozdravim r |oto-vealjo Revmatlzem, trganje, bolečine o-tekhne crbečlre. Akrofl« ln draca ko-bolezni, kl naatanejo vzled "tečl-zte irrvl. ozdravim v kratkem Can hi nI potrebno leiaM. N&katarl drnrt adi_vnlkj rabilo tol-loače, da vaz razumejo. Jaz znam iz etareca kraja, aato vaz lakfe cdravJin, ker ras razumen alovenaki. Uradna ura: ob delavnikih od i dat Ob nedelj od » do V ^ JSLAS NARODA, 20. MAJA 1921 Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajtčora. ijarw ■ — VI. Samut'1 j** bil 2e pred itirinaj-Ktimi dnevi 'odpotoval. Namesto^ nj^ga se jprt«e4ila v Karpeleso-v<> vilo rodbina doktorja WaJde-ka. Ali njih pričajočnost se je le inulo ]xr/uala. Dva dni so m«stiii postrežniki nosili pohištvo in kuji-! mladega profesorja, in tedaj jr Uilo nekoliko več iivljenja in, nereda v vili, a potem je šlo zopet j vse po slarem. Novih stanovnikov, v vili Se čutili niso; in ko bi Wal-dfkovi o vročili pasjih dnevih ue bili prav pridno porabili Karpele-sovega velikega s.-ih"-natt-ga vrta, nihee l»i niti zapazil no bil, da biva v hiši druga rodbina ra-zfti Karp^iMovih. V Arabelineui življenja pa je bila nastala iaprememba, odkar se je seznanila z ul>ogo blazinico na (M-dstrešju. Vsak dan se je mudila najmanj po eno uro pri njej. Tako je bil nje dnevni rod nenadoma izpremenil. Bla/.nica je postajala vselej krotka pri Arabelinein prihodu Storila je vse, kar je d<*klica želela, ter se vsakokrat neizmerno veselila njenih obiskov. Arabela se je privadila izpre-metttiiveniu vedenju blazaice, in ona tesnoba, ki bus navadno prevladuje. kadar se ]*>g<»varjamo s riovi kom, ki ni pri zdravi pameti, zapustila jo je pojiolnmna. Čutila jt, da ji je nesreč ni ea vdana, in tO je bilo njenetitu sumljivemu /naeaju v veliko tolažbo. Mislila si je: *'Blazna žensk a me vsaj iz bvabfnusti ijifbi, ker čuti. da sem njena dobrot-niea. Ta ljubezen ima vendar blago podlago. Vsi drugi pa, ki mi v življenju hlinijo vdanost, delajo to le iz sebičnih namenov. To prepričanje je Ara.bdi neizrečeno dobro dejalo. Tako se je ona ifkoro nevede vedno bolj privajala ne^rei-ne ženske. Da se je pii tu njej dala voditi Ln jo v vsem ubogala, bilo ji je v največje po- >S čimerkoli ji je mogla olepšati življenje, vse je storila Arabela. Njena s«>l>i<-a ni bila več ječi po-dobna, tnnvtč prijetnemu bivališču: in blazniea sama, umita, posesana in snažau ublečetia, ni dejala več tako žalostnega uti»a. Arabela si je vselej pletenieo ali š i v iu s je jemala * teboj, kadar je obirala bolnieo; blazniea pa je z veseljem pozdravljala ona dela m kakor se je poouialo, njej znana nViia tlela, in t, urno, da, % izuee-no r«»ko jih je tudi sama izdelo- d nekdaj branila v deležev« t i se društva, s katerim ji ni bilo neobhodno potreba občevati. Kratki pozdravi, veasiH kratki ogovori, do tod je setralo njeno znanje s »staro ženo in ujeniiq možem, s sinom pa še tega ne, Kmalu je vedela, ob ka-1 terih urah hodi podnevu profesor na vrt in kje najrajši ostaja. Tedaj pa ni Arabela navadno o tem času hodila na vrt, ali pa si je ono Ktran v vrtu izbrala za sprehajališče, kamor ni profesor zahajal. Bilo je proti večeru nekega ja-ko »»parnega dme. Arabela je sedela v majhni kolibiei na zadnjem koncu rrU in kitala ie knjige. Da bi &e bila spreliajala, čutila se j« preveč utrujeno isled vročine. Bila pa Je v knjigo tako 7auutfknj«na, da ie niti rapaaila ni, da se nfbo vedno bolj temni in da ste tam Va gorami bH^k za bli-s k o tu menja, gotovo znamenje bližnje nevihte. Stuprav glmen grom, ki je zemljo strtsel, jo je 1 \%x fddkna vstane, a prej ne-,u ai.i.pi ix, koSfiiaee začnejo pa- debele kaplje. Arabela spo-/Jia, da dežja ne bo kmalu konec. Zatorej meni, da je bolje, ako hiti V dežju domu, nego da čaka, do-, kler .se nevihta ne utolaži. Žepno rutieo si priveze Čez glavo in teče [»• vrtnih *tezieak proti vili. A kmalu ne more dalje. Iz dež-J'a P08*«!« gosta plofca; veter ji je zapletai obleko, da ni mogla naprej. Obrne se na levo; tam-je stal, kakor je vedela, velik, gostoj pr era še »in divji kostanj. in pod njim je mislila najti nekoliko o-brambe proti .silni plohi. "Ali >e vam lie zdi, g<«i>odiČBa, 'la je nevarno >*tati pod tem drevesom? Ravno premišljujem, ali, bi ne bilo bolj painetnt>, hiteti na-prej in se dati dežju oprati. kakor pa biti v nevarnosti, da me strela; zadene." Tako se nenadoma oglasi tuj glas v Ara belini bližini. Arabela1 se mahoma ozre. Na nasprotni! strani kostanjevega debla vedri j profesor Waldek. Oblečen v oble-' ilelo, modno, do pet segajočo suk-! njo, z vezeno modro kapico na naj glavi, z bledim, suhim obrazom in j ves moker je delal pomilovanja, vreden utis. Ko t?a Arabela spozna, jra še niti ne pogleda in odgovori malo-mamo: ''Storite, kar vam najbolj Kodi! jaz oataaiem tu, dokler ploha ne poneha." "Tudi jaz bi rajši počakal" pravi počasi profesor, "da bi le nahoda ne dobil. Potem nisem* najmanj tri dni za nobena delo J Boji in se pa pretila je, ker so moje papu.'e ("isto premočene." Ara lie} a se razžaljeno, ker' govori profesor ž njo, kakor s ka-' kim domaeim človekom, gato se' jedva nanj ozre in zdržuje težko1 po sine It, tako se ji vidi smešna1 e. la njegova os«ba. in reče nevljudno: **Papuče niso itak za na vrt, najsilw sialvj ali lepo vreme."j Profesor jo nekoliko začuden i P »gleda. 4'Ali govorim z gospo-, dičuo Karpeleaovo?" pristavi nate-, kakor da bi se Štde zdaj sponi-i nil, da biva v vili tudi nekaka go-, hpodična, in privzdigne nekoliko •svojo kapico v pozdrav. "Menila sem. da pot-m, ko ste,' irovjK«! profesor. Ae drugi tuem-' v naši hiši, že poznat o domače' ljudi", odgovori Arabela zbadljivo in si z ruto r>jr, da mi moje stu-tli je ne l>ripu»-ajo dovolj ča*>a, da hi se ž njimi seznanjal. — Julija, ti prid«šr" zakliče nataikrat vesel, videč, da hiti kuharica njemu nasproti z velikim dežnikom v » ni, s pledom in čevlji v drugi roki. "Ali so te mati poslali, kaj ne?" \ "Ti ljubi Bog. kako izgledate, g«sp<>d profesor! Co*pa niso zastonj za\T>1jo vas v smrtnih skrbeti'', odgovori nato služabnica in poda profesorju imenovane reči. I Profesor obuje čevlje, zavije se v pled in reče Arabeli dežnik raHpevši: "Jaz grem gospodična;1 glejte, da tudi \i kmalu domu pridete!" Rekši odide, ne da bi de-klieo pozdravil ali se bil na njo ozrl. Arabela gleda debelo za njim. Zdi se ji neverjetno, da more on korakati naprej, a njo pustiti v dežju. — Divjak! misli si pri tem. Ali nb«i do zdaj živel med ljudmi, kjer bi se bil naučil toliko vljudnosti .da bi me spremljal pod svojim dežnikom do doma?! ,4Go^»odična Arabela, ali nihče za vas doma ne skrbi, da bi vam poelal dežnik nasproti?" oglasi se Julija ne brez zadrege. Čutila je tudi trna, da se njen mladi gospodar iii obnaial po pravilih dostojnosti in človekoljubnosti. "Ne bi poprašali ^une, ko bi me do jutra ne bilo domu", odgovori Arabela e bridkostjo. *'Ce-mu tudi'', pristavi mirneje s prisiljen i m nasmehom; **saj ni zdravo, navaditi se melikokužnostl Najboljši dokaz o tem vidite pri ovojem mladem gospodarju, -gospodu profesorju." "Res, res, oni so bolehni", ■arnrra vedno bolj v zadregi kuharica in se pripravlja na odhod. Nevihta se je vedno bolj ulega-la; le tanek dežek je še škropil. Arabela privzdigne sedaj nekoliko krilo in stopa varno po mokrem pesku. Z desnico pa se branj mokrega vejevja, ki ji zapira pot. Bres daljših neugodno*! pride potem srečno gonuL Županu Tavčarju v slovo* ^ , / ^ GOVOR PODŽUPANA DK. KAET.A TRTLLEBJA. — PBES&ČNA MANIFESTACIJA ZA ŽTJPANA DEA. IVANA TAVČARJA. _ DE. TAVČAR JE IMEL PAČ KASROTKIKE, TODA NOBENEGA SOVRAŽNIKA. Gospodje; Z današnjo sejo (19. aprila) se poslavlja leta 1911 ^izvoljeni in po narodnem osvobojenju na mesto izstopivših Nemcev zastopniki slovenske socijalne demokracije izpopolnjeni občinski svet. Velika večina od nas se po volji stranke, oziroma po lastni želji ne bo več povrnila v to zborovalnico in zato naj mi bb dovoljeno nekaj besedi slovesa in zahvale. Večji del naše izredno dolge funkcijske dobe padel je v vojni j čas in v dobo državnega prevrata. Niti tedaj, ko je ob gromkem žvenketu orožja počivalo vsako kulturno, socijfilno in gospodarsko delo, niti potem, ko se je v porodnih bolili stresala naša domovina, iaso bili dani pogoji za kako velikopotezno komunalno politiko. Zategadelj se je tndi ljubljanski občinski svet moral ob najboljši volji često tolažil s Preradovičevimi besedami: Čini štu možeš, krpaj kad neznaš šiti; i tako ja, moj prijatelju krpam, a moja utjelia u tom 'stoji, da i krpana haijina može biti poštena. ISedaj pa se bližajo zopet normalni časi in vsied tega čakajo novi občinski svet velike naloge. V zadnji seji smo začrtali z večinoma soglasnimi sklejii pot, po kateri naj bi hitrejših korakov nego je bilo mogoče nam, stopal novi mestni zastop. S »»m ste pokazali, gospodje, da vam ni bilo nikdar tuje umevauje za vsestranski napredek mestne občine. V ostalem pa naj sodijo liaše delovanje poklicanejši sodniki. Le eno razveseljivo dejstvo naj mi bo še dovoljeno pribiti. To namreč, da so ob vsem naravnem kresanju načelnih strankarskih nazorov, vse stranke sodelovale pri izvrševanju naše težke naloge in se po možnosti izogibale nestvarne fakeiozne opozicije. To se je pokazalo zlasti pri izvrševanju velevažne vojne in povojne aprovizacije. ki stvarja h krati najsvetejšo točke našega dela. Hvala vam vsem za to! V.seh dolgih deset let stal nam je na čelu mož., čigar obolelost meče danes neljubo senco na naše slovo. Župi»n dr. Ivan Tavčar imel je v tej zbornici — to z mirno dušo trdim — pač nasprotnike, toda nobenega sovražnika. S trdo roko in z modrim duhom je vo-uil krmilo naše ladjice zlasti ob času, ko je visel nad nami sleherni dan Damoklejev meč razpusta in suspenzije mestne avtonomije in njegova zasluga je v prvi vrsti, če smo srečno prijadrali iz srditega vaLovja v mirnejše vode. Nam vsem je bil vsikdar blagohoten tovariš, mestnim uslužbencem od prvega do zadnjega pa zvest prijatelj in podpornik. Njegovo zdravstveno stanje neizprosno zahteva daljšo dobo miru in odpočitka iu vsled tega se mora žal, tudi 011 posloviti od te zbornice. In zopet sem preričan, da smem govoriti v imenu nas vseh brez razlike stranke, ko trdim, da bo Ljubljana težko pogrešala njegovega modrega in smotrenega dela. Prinašam vam v slovo njegove srčne pozdrave ter si izprošam od vas dovoljenja, da mu sporočim naše iskrene odzdrave, našo zahvalo in naše globoke želje za skorajšnji po vrat e k preljubega zdravja. Tam gori v okrilju njegovega ljubljenega Sv. Volbenka, v senci zelene Zale, v podnožju sivega Blegaša naj mu domače ozračje, očiščeno vseh strupenih bacilov javnega življenja, povrne še za dolgo let tudi telesno žilavost in prožnost; njemu in nam vsetn v veselje, domovini v čas in korist. Tako bodi! Čast in hvala županu dr. Ivanu Tavčarju! Živio Emil Leon! Na ta govor se je dvignila vsa abomica s sedežev, občinski svetniki vseh strank in galerija, kjer je bilo številne občinstvo, so ploskali iu klicali "Živio", dajoč s tem izraza svojih gorkih simpatij in globokemu spoštovanju do čestite osebe odstopivšega gosp. župana. Nato zaključi podžupan javno sejo, kateri je sledila kratka tajna seja. Svetovni žitni trg. V Združenih državah obeta biti letina jako dobra. Kljub proti-agitaciji je posejanega letos še več polja, kakor lani. Cene žitu se na ameriškem trgu niso veliko izpre-m eni le. V Kanadi je bila setev letos en mesec bolj zgodna, kakor druga; leta, kar je velikega pomena za j ugoden uspeh žetve, ker nastopi j v Kanadi že v zgodnji jeseni hud mraz. Tudi tu je že en in pol mili-j pona akrov površine vee poseja-j ne, kakor latisko leto. V Argentini so zadnje dni ev-ropejski trgovci pokupili velike množine žita. Vsled tega so se ce-j ne nekoliko dvignile. Setev trpi, I ne radi suše, ampak vsled preobilnega dežja. Zato utegne bitil kvaliteta žita tlabejša kakor druga leta. Avstralska vlada je prodala zadnje dni večjo množino Žita v Nemčiji. Tudi avstralska setev je trpela, toda ne toliko kakor argentinska, vsled preobilice dežja. Na Angleškem je od 1. marca dalje trgovina z moko prosta. — Francija je cdpravila s prvim ma jem vse omejitve trgovine z žitom in moko kakor tudi glede krune-ga konsuma. Španija je n&kiipila pred Časom 160,000 do 200,00 ton La Plata ! pšenice. Te pa ne more oddati, za-ta je morala porabiti celo ladje I kot skladišča. V Romuniji je stanje setve u-godno. I Iz Rusije prihaja zelo zanimi-(va vest, da bo vsaj deloma trgo- Ivina z žitom prosta. Poljska bo lahko izvozila pri-jhodnje leto, kakor poroča sicer I nekoliko nezanesljivi "Financial (Times", 5 milijonov ton žita in nekoliko dragih pridelkov, j V Nemčiji je stanje setve ugod-(no, ker je padlo dovolj dežja. — Cene žitu so v Nemčiji zopet pad- le. .........., _ Politični položaj na Poljskem. la Varšave javljajo, da je državni zbor rrtificiral mirovno pogodbo s sovjetsko Rusijo, z ukrajinsko in belorusko sovjetsko republiko. V Minsku se bodo na i podlagi medsebojnega dogovora i izmenjale rai if ikacijske listine. V (Varšavo pride kot prvi diploma-jtični zastopnik moskovske vlade j komisar Karahan, dosedanji Čiee-rinov pomočnik v zunanjem komi-sarijatu. Poljski zastopnik v Moskvi še ni imenovan. Državni zbor je od g od en do polovice maja. — i Do tega časa se bo odločilo, ali bo-,do sedanji poslanci, ki so še ved-■no le člani konstituante, še nadalje zborovali sli pa bodo razpisane prve volitve na podlagi nove ustave. Ljudska stranka se zavzema za to, da bi sedanji zbor obstal še do spomladi 1922. Vladna jkriza bo postala akutna zopet po .rešitvi vprašanja Gornje Šlezije. j Do tedaj pa ostane zunanji minister Sapieha, ki namerava z ozi-rom na rešitev vprašanja Gornje Slezije potovati v Pariz. Kajdalekosežnejšo toleranco za Nonce pod Italijo je obljubil Giolitti izavajajoč, da :je to najprimernejša politika, iz katere vzrastejo med južnotirol-skim nemškim prebivalstvom zvesti italjanski državljani. Tako se je izrazil Giolitti napram senatorju Zipplu, ki je bil prišel do njega v zadevi italjanskega volilnega okrožja v južni Tirolski. Tirolski Italjani so ogorčeni. Vlada je dovolila nemški tirolski ljudski stranki javno zborovanje v Neu-marktu in nemški zvezi južnega Tirola v Bolcanu. Oba shoda sta so bavila z volitvami. Tako postopa italjaoeka vlada z Nemci na Tutalakem. Kako pa v PrimorjuT Its toasted 1UCKY STRIKE CIGARETTE Požari na Koroškem. Za časa plebiscita je pogorelo več slovenskih domačij, o katerih s«> po vsej pravici sumi, da je bil ogenj od zločinske roke položen. Omenimo samo slučaje Koprivnik na Dračju, Vodenik v Careah. oba v občini Važc-nberk. Sedaj so zopet začeli požari pri Slovencih. — Meseea februarja je pogorela hiša Labonea v Grebinju, dne 2r>. marca je pogorelo pri Stuku v — Hudem k ra ju, občina Vovbre. dne 3. aprila je pogorelo pri Jakopu. posestnik Pavel Miglar, v občini Važenbcrk, in dne 8. aprila pri Angeli Poš na želinjali, obči. Va-žcnberk. Nem-i se sami čudijo, da zmiraj «ori samo pri čušili. — Ne glede na 10 da nobena država nc bi smela trpeti takšnih barbar-stev, smatramo mi za smešno, da bi nemške oblasti., ki imajo dokaj dobro izvežbanega orožništva na razpolago, ne mogle izslediti krivcev. Vzrok, da se to ne zgodi, je jasen — one nočejo radi tega. ker bi prišel potem v preiskavo nemčur — folksverovec. Najboljši dokaz temu okrita izjava nemškega orožnika, ki se je na vprašanje, zakaj nc dobijo krivcev, — ki so zavratne napadli dekana Limpina, izrazil: — Stranka je premočna. — Menil je namreč nemško - na^ijonalno stranko, katere ud* je zločinec. V Rožu namreč s prstom kažejo na napadalce dekana LimpLna. Gospodarski stiki Švedske in Rusije so bili po por^ilu lista " Social-demokraten" obnovljeni. Ustanov ljen je bil velik konzorcij, v katerem je zastopanih dvajset švedskih velepodjetij s skupno glavnico ene milijarde švedskih kron. Čičerin o Karlovem po- SkliSU. Iz Rusije peročajo. da je ruski komisar za zunanje zadeve, Čičerin. izjavil, da ima nekaj doku-bentov, ki pojansnujejo poizkus Karola Habsburškega, da se vpo-stavi ogrskega kralja. Baje goje zelo vplivni rraneoski krogi misel restavracije podonavske monarhije, ki naj bi v zvezi z Bavarsko stvori 1 a alijaiiro. naperjeno proti Rusiji, kar je bil nekoč že projekt Napoleona III. Čičerin dolži v prvi vrsti generala Foeha in Frane-lieta d'Esperay. ki da je, odkar je bil poveljnik zavezniških čet na Ogrskem, v stalnem stiku s člani habsburške rodovine ter bivšimi avstrijskimi in ogrskimi poli- tiki, Čičerin upa, da bi mogli fran eoski načrti povzročiti razdor meti entento. Na v&ak način se Čičeri-nu zdi, da KarloVa avantura kaže da notranja nasprotstva med za- padmmi velesil;-.mi čedalje bolj silijo na površje. SLOV. NOTARSKA PISARNA Anton Zbašnik soba 102 Bakewell Bldg.t Pittsburgh, Pa. T»f«l Ditncad ia Cr»«t SU. N»?reti Caarta Izdeluje raznovrstne notarske dokumente, ket na pr. Dcoblastila. kuune ooqoabe. pobotnice, zaprisežene iziave in prošnje za dobavo svojcev iz stareqa kraja. Pre-iski: ie lastninsko pravico zemljišč tu In v starem kr^ju. posreduje tožben h zadevati med strankami tu in v domovini. izdeluie prevode iz slcvenščlne na anqleski jezik, ali obratno, tolmači na sodni)! aM eri kcmpenzaci »skih razpravah in date vsakovrstne informacije za-stanj. Cene nizke, delo točno in pravilno- Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Ko*or( Kranj, Ljubljana, Maribor. Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija : Trat, Opatija, Zadar. Nemška Avstrija: Dunaj. Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja ceke v kronali, lirab in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseli njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje in sa vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleon i h ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvauradno ugodni pogoji, ki bodo velike- koristi za one, ki se bodo posluževali nase banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno naprošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogore. za \ FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. Kako zmanjša Mazola stroške bogati hrani. Čistost in bogastvo Mazole je najbolj razvidno iz dejstva, da je potreba eno četrtino do ene tretine manj Mazole v primeri z maslom ali maščobe za isto peko ali cvretje. To pomenja, da vaša pečena hrana, keki ali paji, ne bo samo okusno bogata in lahko prebavljiva, pač bo tudi priprava stala manj. Če se poslužujete Mazole za cvretje, ne bo ostala na ploš£i niti ena drobtinica. Pa j, napravljen z Mazolo, ima tako ckusno, krhko skorjo, da ga boste gotovo pojedli do zadnje mrvice. Mazola tudi prištedi denar, kajti isto Mazolo se lahko uporablja zopet in zopet, kajti hrana se je tako malo navžije. To lahko storite čisto varno, kajti Mazola se ne navzame duha ali okusa. M^mia je vedno sveža in sladka v kateremkoli podnebju ter je ni potreba imeti na ledu. Pojdite še danes k vašemu grocer ju ali delikatesarju po kan o Mazole ter poskušajte žnjo kuhati ali peči. Nikdar več ne boste brez -nje. Prodaja se v kanah po pintu, kvarta, pol galone in g&lone. 'J^^H^^H^^K f .jif&npmi* če niste popolnoma zadovoljni s kakovostjo in ceno Mazole, vam bo vaš grocer vrnil denar. CORN PRODUCTS REFINING COMPANY 17 Battery PUt«. N« York. GLAS NARODA, 20- MAJA 1921 ŽENSKA VOJNA. KgodoTiaakl romam. ,-, tamakX iy*jil AMmuKi Dikftl, "(Um Naroda'* irindO flk K. 314 (Nadaljevanje.) — Če je vse pripravljeno, gospod vojvoda, potem pojdite. Vojvoda se je obotavljal. — Ali Miiatrute za primerno, da bi jaz prisostvovala temu dejali ju f — je vprašala princesi«ja z nekoliko negotovim glasom, kajti j.i se mogla popolnoma zatajevati. — Prav kot vam je ljubo, madama, — je odvrnil vojvoda, ki je mogoče v istem trenutku nekaj študiral. — Bomo videli, vojvoda, bomo videli. Ali veste, da sem veliko obsojenih pomilostila! — Da, madama. i — In kaj pravite k temu? — Jaz pravim, da je vse dobre, kar ukrerc vaša visokost, — je odvrnil vojvoda diplomatieno. — Da, — je odvrnila priueesinja, — to mi je ljubše. Bolj pametno je od nas pokazati Eperaonistom, da se ce bojimo poslužiti »-e represaJij, da pa vračamo brez jeze. — To je zelo politično. — Kaj ne? — je rc-kla princesi i, j a, ki je Lotela spoznati pravo raziranje Larocbefoueaulta. Vojvoda pa je nadaljeval: — Vedno pa je se vaše mnenje, cin mora eden izmed obeh pla- j eati za smrt Kichona. 0e bi ostala ta smrt brez osvete, bi se lahko domnevalo, da vaša visokost malo ceni ljudi, ki se posvete njeni službi. — O, gotovo, eden izmed obeh mora umreti. Moja knežja beseda. — Ali smem vedeti, komu je vaša visokost naklonila milost? — Gospodu de Canolles. — Ah! Ta "alr' je bil izgovorjen na kaj čuden način. — Ali imate mogoče kaj posebnega proti temu plemiču, gospod vojvoda, — je vprašala prinee&inja. — Ali imam jaz, madama, kedaj paj posebnega proti komu? »Jaz delim ljudi v dve kategoriji: v opore in ovire. Opore je treba \zdržati, ovire pa podreti. To je moja politika, madama in lahko bi celo rekel, da je to moja morala. — Kaj za vraga išče in kaj hoče doseči? — se je vprašal Lenet. — Vedno se mi je zdelo, da sovraži ubogega Canollesa. — Dobro, — je rekel vojvoda, — če mi nima, vaša visokost ukazati ničesar drugega... — Ne, gospod vojvoda. — S tem se poslavljam od vaše visokosti. — Torej še danes zvečer f — je vprašala priueesinja. — V četrt ure. Lenet se je pripravljal, da sledi vojvodi. — Vi si hočete ogledati to? — je vprašala princesinja. — O ne, madama, — je odvrnil Lenet. — Vi veste, da nisem ustvarjen za kaj takega ter se bom zadovoljil s tem, da grem do ječe ter sem priča prizora oproščenja nesrečnega Canollesa od strani ženske, ki ga tako ljubi. Vojvoda je napravil obraz modrijana. Lenet je skomignil z rameni in celi sprevod se je odstranil, da se poda v jetnišnico. Uospa de Cambes ni potrebovala niti pet miuut, da je dospela do tja. Prišla je, pokazala stražam povelje ter pustila poklicati gover-nerja trdnjave. Ta je pregledal povelje s hladnim izrazom ječarja, ki se ne oži-\i niti pri smrtnih obsodbah, niti pri pomiloščenjih, spoznal pečat in podpis gospe de Coude, se priklonil, obrnil proti vratom ter rekel: — Pokličite poročnika. Nato je dal gospej de Cambes znamenje, naj sede. Gospa de i ura bes pa je bila preveč razburjena in preveč nestrpna ter vsled trga stala »e naprej. (iovemer je mislil, da bi bilo dobro, če ji privošči par besed. — Vi poznate gospoda Canoliesa? To je rekel z istim glasom ter s pra/ takim povdarkom kot če bi vpraial: — Koliko je ura? — Ah, da, gospod moj. % — Ali je mogoče vaš brat, madama? — Ne, gospod moj. — Torej vaš prijatelj? — Ne .... on je moj zaročenec, — je rekla gospa de Cambes, v upanju, da bo to priznanje pospešilo oproSčenje Canollesa. — Ah, — je odvrnil governer z istim tonom, katerega se je posluževal dotedaj, — čestitam, madama. Ker ni imel nobenega vprašanja več, katero bi stavil Claire, — je utihnil ter čakal. Poročnik je vstopil. — Gospod Outremont, — - je rekel governer, — pokličite vrhov-i ega ječarja ter dajte izpustiti gospoda de Canclles. Tukaj je tozadevno povelje. Poročnik se je priklonil ter vzel listino. — Ali mi je prepovedano slediti temu gospoda t i — Gotovo ne, madama. — Potem mu hočem slediti. Vi razumete, da bi bila rada prva, ki mu sporočim, da je prost. — Pojdite, madama ter sprejmite zagotovila mojega največjega spoštovanja. Gospa de Cambes se je hitro priklonila governerju ter sledila poročniku, ki je šel naprej. Bil je to ravno isti mladi mož, ki je govoril s Canollesom in Cau-I v ignaeom ter se vsled simpatij, katere je gojil do jetnika, še bolj podvizal. V par trenutkih sta bila goepa de Cambes in poročnik na dvorišča. — Prvi ječar — je vzkliknil poročnik. Nato pa se je obrnil proti gospej de Cambes ter rekel: — Bodite brez skrbi, madama. Takoj bo tukaj. Drugi jeČar je prišel ter sporočil: — Gospod poročnik, vrhovni ječar je izginil. Zaman smo ga iskali. — — Ahf gospod, — je vzkliknila gospa de Cambes. — Ali bo to povzročilo nadaljno zavleecnje ? — Vi imate pač dvojne ključe k vsem ječam T — je vprašal poročnik. — Da, gospod, — je odvrnil ječar. ^ | ', j L « Odprite celico gospode de Canolles? A ^________ \*J — Gospoda de Canolles, številka 2f — Da, odprite hitro. — Mislim, da sta oba skupaj, — je odvrnil ječar. — Izbrali bodo gotovo boljšega. Ječarji so bili vedno radi dovtipni. i Gospa de Cambes pa je bila preveč srečna, da bi se jezila nad to neumestno šalo. Ravno nasprotno, smehljala se je. Objela bi bila moža, če bi bilo treba, da eno sekundo preje vidi Canollesa. (Dalje prihodnič.) fk Koroške novice. Živinska kuga. Strogo nadziranje okuženih posestev v Labudski dolini, potem skrbno desinficiranje (razkuževanje) hlevov je kugo na Korošken^ omejilo in reči se more, da tu u-gaša. A še razsaja na Štajerskem in Solnograškem ter se bo brez dvoma razširila tudi na Koroškem nanovo, ker jo na planinah prenaša jelen in divjačina *«*ploh. Zato priporočajo: kdor ima doma dosti krme, naj živine ne sili na planine; ako mu živina od tam prinese kugo. gospodar nima nobene koristi. Kdor je imel v hlevu kugo. naj, tudi ko je hlev že raz- kužen, ne kupuje nove živine prehitro. Živina, ki je bila bolna za kugo. dobi -dvojen podplat, med tema pa je okužen gnoj, ki se po hlevu razsrtelje, ko govedu odipa-de okuženi podplat, in to se zgodi sele čez 5 do 6 mese-eev. Tedaj se utegne kuga v lilevu ponoviti. Planinski pašniki Lastniki planinskih pašnikov, zlasti Kristalnig in Holenia, zahtevajo od kmetov, naj jim paš-nino plačajo ne v denarju, marveč ali v žitu ali v volni. Tudi ti lastniki rajši jemljejo konje, kakor pa govejo živino, ker lasjfcnrka [Bodite pripravljeni. Kupite električno veternico in najbolj vrcC poletni dan rani ue bo neugoden. Njeno vrtenje bo ves čas dovajalo sveži zrak ter ga razna Salo po sobi. V vs«h 'jaših izložbah so veternice katerekoli velikosti. The New York Edison Company tAi Tour Service General Offices: Irving Place and i 5th Street Branch Offices where Electrical Appliances are displayed and demonstrated for the convcnieocc of the public to Norfolk St 10 Irving Place i z+ West 4-ad St 151 East 84-h St 15 East 115th St 36» East 149th St 555 Trcmont Ave NOVE'COLUMBIA PLOŠČE >» 85c tlcv«ntka> E4688) Mill svonCek. petje ) Naprej ustav« slave. E4C?$) Na tujih tleh. petje. ) Ko bi moj Uubl vedeL. EME46) Se enkrat Te ob Jamom. ) Nedoltno oko. petle E4646) Hausmajsterea v tejatru. ) Špela pečenko Jedla. Aaijlva. 154991) Spela In Micka iz DomSat ) Zaljubil se Je vrabec, laljiva. E4992) Družinske sladkosti v Cleveland a ) Od kod Je Špela doma. ialjiva. Nemška volaika oodbfe E4232) Drummers parade martL )Miller daughter of the forest. E4998) Radecki marl. vojaSka. ) Oeaterreich milttaer marl. E7fM) 92 Redroent. mori ) Grenadier m ari. vojagka. EH664) Holzb»ckerbaum mart. ) Hoch vora Dachstein marl. ESI 17) Stelerlieder mar«. vojaSka. ) Hop. hop. Schnelpolka E4096) Beautiful Girl, polka. ) Sky Rocket Gallop. £2184) Auf der Aim. valcsr ) Postilion mar« vojalkm. BUM) Na zdravi pohod, mail, ) Jeste se po vi d am. marl Eliti) RosegKer marS. vojaška. ) Aus dem Hochsebirs. valcsr Po dolgem času smo dobili prav* aesnSke plošče, vojaška godba prve verste, krasni vojaSki marši In valeerjL Dobili smo jih par tisoč. Pravi glasni Columbia gramofoni od $30.00 do $375.00. Cenik v vseh jedkih Vam pošljemo brezplačno. Ko naročite blago, nam dajte točni expressnl naslov, da blago prej dobite. Karočbo In denar (money order) pošljite na: IVAN PAJK, 24 Main St, Conemaugh, Pa. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St. New York Ponfioi knjigi, Hitri račun ar ,65 Nemški abcednik .35 Nemško-angleški tolmad .60 Pravilo dostojnosti ,80 Blovensko-angleiki slovar. trdo ▼ platno vezan 1.60 Slovensko-nemiki slovar (Janežič Bartol) 100 Slovcnako-nemiki slovarček 1.00 Zabava* iz rasna draga knjiga. Amerika in Amerikan- ei 5.00 Knjiga sa lahkomiselna ljudi. spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplova 2.00 Doli s orožjem .60 Zbrani spisi Jakob AleŠovee Kako sem so jas likal. Prvi del 1.39 Dragi del 1.25 Tretji del 1.00 Ljubljanske slike. Četrti in peti del 1M Ne ▼ Ameriko, ftssti del LU OladaBika Igra, Revček Andrejček .60 Zem^Jeridi, Združenih držav - .15 Kranjske dežele 40 Zemljevid Evrope .80 Velika stenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York, HI., Kana., Colo., Mont. Pa^ Minn., Wian Wye* W. Vs., Alaska vsaki pd JB MolitvanlkL Bajski Glasovi, T platn o vezano .90 v usnje veasno 1.80 v kost vezano 1.70 Sveta Ura, v platno vezano 1.00 ▼ usnje vezsno 2.00 ▼ kost vezano 1.80 Opomba: Naročilom priloittt denarno naflniisl. lOJlU NAROČAJTE SI Ki "GLAS lAIODi". Kil- raoii ilovzhei sama j m. vUšsmm. konj lahko plačajo več. Leta 1918 | je vlada izdala naredbo, j>o kateri 90 morale občine skrbeti, da se poJje obdela, in ta naredba je veljala tudi za pašnike. Lastniki so vsled naredtte morali kmetom pustiti pasti za zmerno eeno. Sedaj gospoda od vlade zahteva, naj se tista naredba odipravi. Deželni kulturni svet je proti temu ugovarjal in zahteval, naj naredba ostane v veljavi. Lani se je paš-nine plačevalo od goveda 300 do 1000 K. Letos se bo pašsmna nekoliko zvišala, ker je opravičeno, dati tudi lastniku paše (primerno odškodnino. Živina na ipaai raste doma se prihrani krma, lastnik ima režije, zato se je pašnina letos zvijala na 600 do 1200 K. Želeti bi 'bilo, da bi se pašnina ravnala po rasti živine. Od te^a, kar priraste, naj bi se ena tretjina 8 lunl. — Cherboura OLYMPIC 25 Junl. — Cherboura COLUMBIA 28 Jun. — Trtt BERENQARIA 30 Jun. — Cherboura POCAHONTAS 30 lunl. _ Genoa LAFAYETTE 2 lull. — Havre ZEELAND 2 Jul. _ Cherboura AQUITANIA 5 Jul. — Cherboura LA LORRAINE 6 jull. — Havre ADRIATIC 6 Jull. — Cherboura FRANCE 7 Jull. — Havre PRES. WILSON 9 julija — Trs« FINLAND 9 iuli. — Cherbourg CRETIC 12 Jull. — Genoa SAXONIA 14 jull. — Cherboura MAURETANIA 14 Jul. — Cherbourg LA SAVOIE 14 lull. — Havre P. MATOIKA 14 Jull. — Genoa LAPLAND 16 Jul«. — Cherbourg OLYMPIC 16 jull. — Cherbourg ARGENTINA 21 jut.la — Trat AMERICA 23 lull. — Cherbourg KROONLAND 23 Jull. — Cherbourg ROCHAMBEAU 23 lull. — Hi.rt AQUITANIA 26 lull. _ Cherboura PARIS 27 Jull. — Havre FINLAND 30 Jull. — Cherbourg WASHINGTON 30 lull. — Cnerbourq ADRIATIC 3 *vg. — C.'irbourq BELVEDERE 1t aug. — Trat MAURETANIA 11 a-o-c«. — Cherbourg OLYMPIC 13 ava. — Cherbourg Gle