Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljan Učiteljska tiskarna, Frar čiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
Stanovsko polltiiko glasilo U1U. - Poverienlštvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za ¡nožem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vsdb vrst ja plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197.
V. glavna skupiilna UJU v Subotici.
(Dne 27., 28. in 29. avgusta 1925.)
Svaki posetilac Učiteljske Skupštine (koji se blagovremeno prijavi) kad stigne u Suboticu ima odmah da se obrati na predstavnika svoga povereništva, tu na samoj Staniči. Gde se koje povereništvo nalazi načiče označeno na tablama. Tu če dobiti legitimaciju, značku i kartu s na-zniačenjem gde mu ie stan odreden, kao i ostala potrebna obaveštenja.
Raspored:
A. Prethodni poslovi u oči Skupštine. 27. avgusta (četvrtak).
I. Sedn'ca Glavnog Odbora UJU u
Maloj Večnici od 3—5 časova po podne.
Dnevni red:
1.	Izveštaj Izvršnog Odbora.
2.	Predloži namenjeni Skupštini.
3.	Sporazum o radu na konferenciji delegata.
II. Konferenciia Glavnoe Odbora' • delegata učiteljskih društava u 5 časova u Velikoj Večnici.
Dnevni red:
1.	Otvaranje konferencije i prijem i overa punomočija u smislu čl. 15. pravila UJU i čl. 17 poslovnika.
2.	Sporazum o izboru kandidata za 4 Odbora, Skupštinskih sekretara i overa-ča zapisnika
3.	Sporazum o samom radu na Skupštini.
Istoga dana po podne u 7 časova medusobno upoznavanje pred Gradskom kučom na Kara-Dordevom "trgu.
V. Glavna Skupština 28. avgusta (petak).
Dnevni red:
1.	Otvaranje Skupštine u 8. časova pre podne.
2.	Izb^r potrebnih odbora, sekretara i overača Skup. zapisnika.
3.	Izveštaj o radu Glavnog i Nadzor -nog Odbora i davanje razrešenice Upravi za rad i račune u prošloi godini.
4.	Proračun (budžet) Udruženja za 1925-6 godinu.
5.	O projektu Zakona o narodnim školama.
6.	O reformi učiteljskih Škola i pro-dužnom UčUeljskom Obrazovanju. Referent g. Milisav Markovič. prof. Učitelj Škole iz Šapca;
7.	O nadzoru i nadzornicima Osnovnih škcla. Referent Ljudevit Potočnik.
Posle ovoga Skupština če u 11 časova u svečanoj povorci otiči do Spomenika izginulim za oslobodenje i ujedinje-nje i položiti venac na Spomenik.
Po podne ovoga dana rad'če samo Odbori
Raizgledanje grada, poljoprivredne izložbe i prisustvo na utakmicama. koje če toga dana biti priredene u čast Učitelj. Skupštine.
U 7 časova po podne biče prireden u čast Učiteljske Skupštine Duhovni Koncerat u Sinagozi.
29. avgusta (subota).
Dnevni red:
Pre podne.
1.	Izveštaji Odbora (po redu. kojim budu stizali).
2.	Izbor zamenika za Izv. Odbor i 2 za Nadzorni Odbor.
Po podne.
4.	U 3 časa Skupština nastavlja rad, koliko ne bude pre podne svršeni zaklju-čak Skupštine.
5.	Odlazak na Palic i uveče banket na Paliču.
Ovoga dana u 5 časova do podne de-monstrirače gosp. Stepan Kutaš sa svo-iom novom računaljkom na terasi na Paliču.
30. avgusta:
Članovi Skupštine koji ostaju i 30. avgusta prirediče izlet u okolinu na ugledna dobra radi upoznavanja rada i života okolnog življa.
Zastopniki UJU pri novem min.prosv.g.Velji Vukičeviču.
Stališče ministra prosvete k projektu šolskega zakona. — O delovanju učiteljstva. — Stališče v pogledu šolskega nadzorstva in nadzornikov. — Nameščanja in premeščanja.
Dne 31. pr. m. ie sprejel novi minister prosvete izvršilni odbor UJU. Predsednik UJU g. P. V u k s a n o v i č je pozdravil ministra prosvete kot novega šefa; v nagovoru je posebno poudaril nujnost donošenja edinstvenega zakona o osnovnih šolah, o reformi osnovnega pouka in unifikaciji pouka v državi, zaprosil ie g. ministra za mišljenje v pogledu šolskega zakona, opozoril je na pripombe učiteljstva k zakonu, ki iih ie podalo v posebn:h spomenicah; opozoril je na razpravo o osnutku šolskega zakona, kj pride zopet na dnevni red glav-
V	novejših vrstah učiteljstva se dogajajo pojavi, ki ne služijo v čast ne učiteljem in ne prosvetnim delavcem, kakor mi ie to neprijetno reči. Mlajši so si izbrali nezgoden pravec.
Bil sem v družbi z učiteljstvom in oni so napredni ljudje, toda med njimi je tudi takih, ki gredo v ekstrem, das: nimajo razloga za to.
Za državo je opasno. da učitelji prednjačijo razdvajajočim akcijam; zanašanje nereda ie za nas nepotrebno in zlo.
Projekta zakona še nisem proučil. Proučiti ga hočem in nečem ga zvršiti brez vas. Pričakujem, da zaslišim tud'i mišljenje glavne skupščine UJU v tem pogledu. Nato se hočem odločit, ali se podnese ta projekt ali se izdela novi. kar je stvar forme. To zavisi v prvi visti od obsega sprememb. Vaša in moja želia je, kakor tudi narodne skupščine, da se zakon donese v korist šoli.
Netočno ie bilo "iznešeno, da prinaša vojašnica več kakor šola. Toda tudi učitelj ni dal vsega, kar treba. Četudi upoštevam pri tem vse težkoče. ki ovirajo, da se ne more povsem posvetiti svojemu delu. Dobe se tudi učitelji, ki niso odgovarjali svojim dolžnostim. Takih ie največ med mladimi. Dobe se učitelji, ki vzgajajo in uče deco radi ocene, a dete ne zna potem kupiti niti vsakdanjih potrebščin v trgovini.
Vsi, ki vodimo šolo smo dolžni, da jo dvignemo s tem, da bo vsakdo na svojem mestu. Naj vsakdo svobodno razpolaga s svojim mišljenjem.
V	prošlosti je bil ugled učiteljev drugačen kakor sedaj, boljši. Sedai se je izpremenilo. ni več onih nekdanjih narodnih učiteljev. Opazil sem odvratne scene, kvarne za ugled učiteljstva in njega podmladek. Naravno, da je temu vzrok hitra in nepovoljna priprava uči-
teljstva in skrčeno šolanje v vojnem času.
Kar se tiče zakona ste dolžni, da vodite vesten račun tudi o pouku in o tem, kaj mora dati država od tega kar je dobro za šolo, kakor za njeno vzdrževanje. V tem morate biti nepristranski.
šolsko nadzorstvo se je ponižalo, ker so nadzorniki brez pravih kvalifikacij, poleg tega je najtežje nadzorovati sebi enake, ker od njih se ie treba z nečim višjim razlikovati. Nadzorniki so pre-tvorieni v strankine organe, ki so partijski korteži, ki hočejo partijske prijatelje čuvati, a protivnike odbijati in nimajo višje kvalifikacije in ugleda. Tako nadzorstvo ne more dati dobrih rezultatov, ki se zahtevajo in kar vi zahtevate, ker polagate največjo pažnjo temu vprašanju. kar me zelo zanima.
Proučiti čem zakon in ga z vami pretresati in izpremeniti. Pred skupščino ne pride pred oktobrom, a dotlej hočem o njem čuti vsa potrebna mišljenja, vaše in naše skupščine.
V	pogledu premeščanj se hočem strogo držati obstoječih zakonov. Kdor v tem pogledu dela po svoji glavi — greši; kdor deluje na podlagi zakonov — ne. Moj vodnik ie zakon, kar gre mimo ali preko tega — je nasilje. Kar je tako napravljeno hočem popraviti, pa če bo to komu ljubo ali ne.
V	vsem hočem biti objektiven. Mnogo zadev moram popraviti kot odgovorna oseba. Morda bom izpremenil tudi kak postopek, ki je dosedaj bil v veljavi. Hočem da se izvede kar je treba izvesti, dai se pride do boljših pravcev.
Bodite v kontaktu z ministrstvom in pridite sami ter kadar bodete pozvani, diai završimo projekt zakona v korist šoli-
Podporo, za katero prosite, hočem odrediti na podlagi budžeta.
S tem ie minister zaključil svoja izvajanja
ANTON HREN:
Sedanja doba in učiteljstvo.
(Referat na V. pokrajinski skupščini Pov. Uill Ljubljana v Šoštanju.)
(Dalje.)
ne skupščine UJU v Subotici, zavzel je stališče k postopanju politiških oblasti napram šoli in učiteljstvu, glede izmenjavanja šolskih nadzornikov, premeščanja in odpuščanja poedinih tovarišev, ki jih provzročajo politiški ljudje; zaprosil je g. ministra za običajno podporo, ki jo je doslej prejemalo UJU ob priliki prirejanja glavnih skupščin.
G. minister je nato izvajal sledeče:
Jaz sem sam po stroki profesor in bil sem svoječasno tudi nadzornik narodnih šol. Prilično poznam šolo in učiteljstvo.
Učiteljstvo se udejstvuje s svojim delom v treh smereh:
1.	delo v šoli,
2.	delo izven šole in
3.	delo za lasten stan in organizacijo.
O delu v šoli ne bom zgubljal besedi, ker bi to presegalo okvir moje razprave. Povdarim nai le eno, da je poklicno delo prvo in glavno, katerega naj ne moti in ovira nobeno drugo. V prvi vrsti po njem nai nas sodijo naše oblasti. To je treba povdariti zaradi tega, ker sd se ravno — zlasti v zadnjem času — opazili vedno bolj in bolj pojavi, da so cesto merodajni drugi vidiki, po katerih se presoja učiteljstvo. Kakor se drugi uradniški stanovi sodijo le po poklicnem delu. tako nai se tudi učiteljstvo sodi v
prvi vrsti po tem, kaj in kako vrši svoje poklicne dolžnosti.
Še nekaj mimogrede.
Način pouka in vzgoje se razvija. Od nas se pričakuje in tudi zahteva, da zasledujemo vse novejše in najnovejše pojave na tem polju ter jih prenesemo v šolo. Prav in lepo je to. Sami vemo, da moramo skrbeti za nadaljno izobrazbo v tem oziru Učiteljstvo tudi v tem oziru stori po veliki večini še več kakor svojo dolžnost, kolikor mu dopuščajo sredstva. Prav pa ni, da ne dado naša učiteljišča našim najmlajšim tovarišem in tovariši-carn skoraj prav nikake podlage v tem oziru. Eksperimentiranje z nepreizkušenimi in najnovejšimi pojavi pa ne obrodi vselej pravega sadu.
LISTEK.
MIH. M. STANOJEVIC:
Daltonski školski sistem.
(Referat na V. pokr. skup. Pov. UJU — Ljubljana v Šoštanju.)
(Dalje.)
On je izraden potpuno na osnovu principa rada ilj upravo radnog vaspita-nja. On otklanja tradicionalno razredno predavanje i zamenjuje ga slobodnom samoradnjom učenika po grupama predmeta po izborima pod rukovodstvom učiteljevim. Učenici zadobijaju najpo-trebnije znanje i navike samostalnitn radom.
ma svome nahodenju i iskoriščuju ga za šta im kad ¿godno. U jedno i isto vreme učenici iz jednog istog razreda mogu da se zanimaju s različitim radovima: jedni mogu n. pr. da uče prirodne nauke, drugi geografiju, treči istoriju, četvrti aritme-tiku ili geometriju i t. d. Pa ipak izmedu svih tih predmeta ima koncentracije koju nastavnik zgodno iskoriščava u pojedi-nim momentima.
Raspored rada se izvodi na ovaj način.
U početku svakog meseca ima da se izradi tačan i detaljan program i način rada u dotičnom mesecu (dejanje). To se zove »mesečni dogovor za rad.«
Za svaki nastavni predmet izradi od-vojen — zaseban program, »dogovor«, odgovorni učitelj. »Dogovori« za sve nastavne predmete pregledaju se i saglase u razrednom nastavničkom veču, pa se onda pozovu i učenici dotičnog razreda te im se saopšti i o njemu se razgovaraju. Neki put se dešava da se učenici ne sa-
glase sa izvesnim metodskim jedinicama koje su predložene smatrajuči da neče moči nači gradiva za izučavanje izves-nog predmeta ili smatraju da im je to nepotrebno da uče — ali to ie retko, jer u svakom ovom »dogovoru« s dacima njima se unapred objašnjava od kakvog je značaja rad koji se predlaže, kako se može izvršiti, kakva vežbanja treba da predhode i da se sprovode, utvrduju se ziadače. pokazuju karte, crteži, štivo i t. d., utvrduju kakvi pismeni radovi treba da se izvrše i do kad. šta treba deca da nauče napamet, šta treba učitelj da razjasni deci i raspored vremena i rada.
Ovim dogovorma ie cilj da se jasno i podrobno obaveste učenici kako če se vršiti nastava i šta če se učiti u dotičnom mesecu. Kaže im se odakle če se uzimati gradivo za koju metodsku jedinicu i šta bi oni mogli sami da urade svojim silama da dodu do nekog znanja.
mogu nači gradivo o predmetu koji če se učiti. Po ovom metodu koji ima velikog značenja za uspeh u nastavi učenici se trude, da pre no što dode na red to predavanje, nauče sami što o tome predmetu bilo recimo posmatranjem prirode, društva ili raspitivanjem kod onih koji to znaju, bilo čitanjem kakve knjige u kojoj se o tome predmetu govori (berilo). Ako to sami učenici ne mogu nastavnik če ih upučivati kako da se pomognu i gde da nadu materiala. Glavno je da i kod njih razbudi interes za saznanjem o predmetu.
U ovome metodu igra ulogu s jedne strane radoznalost dečja i ambicija da se osete i oni s a m o s t a 1 n i te da poka-žu da su u stanju nešto naučiti sami, bez tude pomoči, a s druge strane utakmica medu drugovima: svaki se trudi da pokaže da zna nešto više od drugoga o dotičnom predmetu.
Toliko o tem! Skrajni čas je. da se preustrojijo naša učiteljišča.
Dela izven šole. bodisi na kulturnem ali gospodarskem oolju, se učteljstvo ni nikdar branilo. Vršilo ga je kljub naravnost mizernim gmotnim in moralnim razmeram v prejšnji dobi, vrši ga sedaj kljub marsikaterim ne posebno razveseljivim pojavom. Zakaj zavedamo se v polni meri, da te tako delo nujno in potrebno, zlasti v sedanji prehodni dobi. Nihče pa nai ne tirja od nas, da bi naše poklicno delo trpelo vsled našega izven-šolskega dela. Le sistematično in organizirano kulturno in gospodarsko delo rodi trajen uspeh. Zato se opaža med učitelj-stvom ravno v zadnji dobi velik napredek v tem ozira. ki pa ie še pravzaprav le začetek.
K izvenšolskemu delu učiteljstva spada tudi udejstvovanje na političnem polju. Ravno v tej panogi se od učiteljstva v zadnji dobi_ zahteva naravnost nemogočih stvari. Če v katerem kraju ni prav tako. kakor si ie zamislil kdo. ki sedi pri politični centrali v mestu, je seveda temu krivo učiteljstvo. Po globljih vzrokih se niti ne vpraša. Priznavamo, da ie učiteljstvo vsled svojega števila in razdelitve zelo pripraven aparat tudi za tako delo. Dobijo se pa tudi drugi sta^ novi. katerih pripadniki so tudi v neposrednem stiku z ljudstvom, čeprav ne tako številni, pa vsaj primerno razdeljeni po vsem teritoriju. In vendar se od njih ne zahteva, pa tudi zdaleka tega ne pričakuje. kar se pričakuje in zahteva od učiteljstva v tem oziru.
Zakaj, kako to?
To so še posledice one težke dobe, ko se nas je smatralo le za nekakšne pri-ganjače raznim političnim strankam, ki so poznale naš stan le ob volitvah in shodih. Ne odklanjamo in tudi nočemo odklanjati svojega udejstvovanja ori tem delu, a le do neke meje. kolikor se namreč sklada z našimi lastnimi nazori in z mašim poklicem. Da bi si pa učiteljstvo zagrenilo pri kakih problematičnih volitvah življenje za mesece in celo leta v dotičnem kraju — kar škoduje posredno tudi poklicnemu delu v šoli — tega pa naj od nas nikdo ne pričakuje. Sedanja doba nima ugodnih tal za ustvarjanje značajev in menda iz vseh panog javnega življenja še najmanj politika. Mi smo v prvi vrsti povsod učitelji in širitelji prosvete — ne pa politiki.
Preidem k zadnji in glavni točki, namreč k našemu delu za lasten stan. Ker je že marsikaj tega vsai deloma omenjeno v prejšnjih izvajanjih, zato tudi to poglavje ne bo predolgo.
Eno stoji pribito. Kar smo. kar imamo mi in kar bodo imeli naši potomci; vse to smo si priborili večinoma po lastnem delu in trudu potom svoie organizacije. Nai so bile razne konstelacije v preteklosti še tako ugodne, brez svoje močne in čuječe organizacije prav gotovo ne bi zavzemali kot stan danes tega stališča v človeški družbi in ustroju države, kakor ga zavzemamo danes.
Našo stanovsko organizacijo ie rodila živa krvava potreba. In ker so potrebe rasle, ker so na nas razmere vedno boli pritiskale, zato je raslia; tudi organizacija, zato smo strnjevali svoje vrste tako dolgo, dokler nismo dosegli tako številne in močne falange, kakor jo imamo danes, ki pa še nikakor ni dosegla svojega viška. Če ie bila močna in enotna
LISTEK.
Na orožni vaji.
Bilo je v začetku junija, ko sem dobil poziv na orožno vajo. Kako? Je li mogoče? S štirimi križi, da grem še sukat bridko sabljico? Kmalu sem se prepričal, da je resnica, ker zakon o ustroj-stvu vojske predpisuje vojne vežbe do 50 let. Pa smo sedai tu v Vranju. točno 936 km oddaljeni od Ljubljane. Ako smo že primorani, da vršimo za mesec dni vojno službo in zamenimo pero s sabljo, nič zato, da smo tu v srcu Srbije in spoznamo nove kraje in običaje.
V Beogradu sem obiskal v ministrstvu prosvete našega referenta Pavla Flereta in našega starega znanca, referenta Jovo P. Jovanoviča. Slednji mi je izročil priporočilno pismo na oblastnega šolskega nadzornika v Vranju g. Stjepa-na Kasapiča, ki mi ie šel takoj prvi dan in še pozneje v marsičem zelo ljubeznji-vo na roko. 2ivo se interesira za naše prosvetne in splošne razmere v Sloveniji.
organizacija našega stanu neobhodno potrebna v stalni in mirnejši preteklosti, je še tem bolj potrebna danes, ko še vse valovi in se izpreminja, danes, ko še vedno stavimo temelje bodočnosti. To ni nikaka agitatorična gesta, ampak trpka istina. katero okušamo dan na dan.
Pravijo, da je sedania doba. doba površnosti in hitrega življenja. Razni dogodki se tako naglo vrstijo pred našimi očmi, da jim komaj sledimo. Zato rtaim ne preostaja časa za mirno razmišljanje in poglabljanje v razne probleme sedanjega časa. To potezo, potezo površnosti sedanje dobe opazimo pri vseh današnjih stanovskih^ organizacijah in tudi naša ni izvzeta. Članstvo se preveč zanaša na vodstvo. Organizacijo pa tvorimo mi vsi. Vodstvo ie le predstaivitelj in izvršitelj volje članstva, ne pa tlačan, ki bi moral ne samo delati, ampak tudi misliti za vse članstvo. Dajajte inicijative. sodelujte aktivno in videli boste, da bodo ginevale neutemeljene in nepremišljene kritike in bode marsikaj drugače. S tem. da se plača organizaciji davek, s tem še nikakor ni storjena tvoja dolžnost napram organizaciji
K organizatoričnemu delu ie potrebno pritegniti zlasti mlajše naše tovariše, ki postanejo naravni dediči starejših.
O naših mlajših tovariših in tovari-šicali se pogosto čujejo sodbe, ki niso posebno laskave, o izvenšolskem in organizacijskem delu. Take sodbe je čuti pogosto ne samo od zastopnikov oblasti in starejšega članstva, ampak tudi od la-jikov. Torej ta sodba ni brez podlage. Vendar se tudi za to sodbo uveljavlja za našo dobo karakteristična površnost.
Naša mlajša generacija se je vzgojila in je zrastla docela v drugačnih razmerah. Ona ni skušala tistega zapostavljanja in trpljenja, v katerem se izkristalizirajo značaji, kakor smo to okušali vsi mi starejši. Viharna m vetrovna doba v kateri se menjajo načela kakor umazano perilo, hlastanje za trenutnim in osebnim dobičkom in uživanjem, to je,bil milje, v katerem Se- ie vzgojila. K vsemu temu pride še to, da smo ii mi starejši, prezaposleni z iastnimi zadevami, posvečali premalo pažnje in ji nismo imeli časa dati tega. česar ii ni dala šola —ne življenje, namreč: idealno navdušenje za stan in smisel za delo. Naj bi bilo odslej drugače.
Našemu naraščaju je treba posvetiti od naše strani vso pozornost in doprinesti če treba, moralne in gmotne žrtve; če hočemo, da bodo našemu stanu, šoli in po njej. narodu ohranjene po nas pridobljene dobrine in da se bode po nas započeto delo nadaljevalo v istem prav-cu. Zakaj žalostne izkušnje zadnjih let kažejo, da ie to vprašanje neodložljivo. Učiteljski konvikt v Ljubljani in Učiteljski dom v Maribora imata in bosta imela važno nalogo ravno v tem pogledu. Naj bi se te ideje čimpreje realizirale!
K razmahu naše stanovske organizacije so mnogo pripomogle zlasti naše gospodarske naprave. Danes si n. pr. naše organizacije niti misliti ne morem
—	recimo brez Učiteljske tiskarne. Vsaka organizacija — torei tudi stanovska
—	mora imeti gospodarsko podlago, če hoče prosoevati. Iz raznih gospodarskih naprav črpa organizacija ne samo gmotno.' ampak tudi moralno moč. Tega se dobro zavedajo vse organizacije, zato vidimo, da skušaio dobiti kolikor možno gospodarskih naprav v svoje roke. Po-
Potovali smo kljub dolgi in naporni poti — Beograd je pol pota -od Ljubljane do Vranja — še dokai ugodno. V Nišu sem dobil na peronu starega znanca Ljubljančana inž. B.. ki ie zaposlen pri graditvi nove proge Niš-Prokuplje. Vozil se je potem nekaj časa z nami naprej in nam dajal raznih informacij.
Z menoj so tu še rezervni kapetan Ivan Žagar, šolski upravitelj v Kamni gorici in rezervni poručnik Dore Betri-ani, sreski šolski nadzornik v Kočevju. Po prihodu smo se javili pri komandantu polka, polkovniku Aleksandru Stankovi-ču. Polk se imenuje »I. pešadijski puk knjaza Miloša Vellkog«, je nastanjen v vojašnici, ki zavzema z obširnim dvoriščem obširne dimenzije. Nahaja se na periferiji mesta in ie od tega popolnoma ločena.
Poikovnega komandanta je sama ljubeznjivost. Takoi prvi dan nam je nakazal stanovanje in hrano v vojašnici in nas še vedno ob vsaki priliki vprašuje, ali smo zadovoljni, kako nam gre itd. Ko vidiš njegovo mehkobo v vedenju, čuješ mil ob o njegovega izražanja, se čudiš njegovemu junaštvu, ki ie bilo osvedo-čeno v bitkah v Dobradži, kjer je bil težko ranjen na glavi in so mu pozneje na-
glejmo v tem oziru naše politične organizacije.
Zdi se mi. da se tega večina izmed nas vse premalo zaveda. Naročuje in kupuje se blago, katero se proizvaja v naših lastnih gospodarskih napravah ne pri nas. ampak pri tujih, da celo večkrat nam in našemu stanu sovražnih ljudeh. To se godi deloma iz lastne komodnosti ali pa iz drugih malenkostnih ozirov. Ako pa pomislimo, da gre samo tem potom in samo eno leto skoro V2 milijona dinarjev trgovskih procentnih popustov v tuje roke. mesto da bi ga imela naša lastna gospodarska institucija in po njej naša celokupna organizacija, potem vidimo, da to niso malenkosti. Ka>i bi se dalo s tem V2 milijonom vse doseči in ustvariti, pa ga pustimo brezbrižno da nam smukne iz rok. V tem oziru ne more in ne sme iti tako več naprej. Kdot pomaga sam kovati in brusiti nasprotnikovo orožje, ta ni vreden samega sebe, še manj pa naše organizacije. (Vzgled nasprotnikov).
Danes se pogosto čuje o nastali stagnaciji in krizi na gospodarskem polju. Ta kriza dejansko obstoja in kakor vse kaže bode obstojala in morda se celo še večala nekai let. Zato je zadnji čas. da začnemo postopati tako, kakor postopajo že zdavna naši nasprotniki. Več, in še več stanovske zavesti tudi v tem oziru.
Dobro ,vem, da se čujejo pogosto kritike iz naših vrst. in o naših lastnih podjetjih. Prav je to. Kritika ie naravnost potrebna in koristna. Cesto je tudi upravičena. A kritika sama ne zadostuje. Treba io ie utemeljiti in spraviti na pristojno mesto. Treba se je dela lotiti, poizkusiti in dejansko pokazati druga pota. Če niste zadovoljni z delom kakega odbora. bodisi našli gospodarskih kakor drugih institucij, uveljaviti v njem svoja načela, če ne gre drugače vrzite ga in postavite na to mesto druge ljudi — boljše in zmožnejše. če jih imate. Saj ni nikjer zapisano, da bi morala voditi to ali ono napravo samo Peter in Pavel! Naša tiskarna n. pr. ima sramotno majhno število članov, dasi so deleži naravnost malenkostni. In isto bi se dalo povedati še o marsikateri drugi naši gospodarski napravi.
Pa da preidem h koncu in kratko ponovim glavne misli.
Moj namen je bil v glavnih obrisih podati sliko, katero nudi naše učiteljstvo; kako ie prišlo do tega položaja, ki, ga zavzema danes v ustroju naše družbe in kaj zahteva od nas sedanjost z ozirom na bodočnost našega stanu.
Živimo v velevažni in dalekosežnf dobi ustvarjanja temeljev za srečko bodočnost mirnega in uspešnega razvoja v novo nastali in naravno bogati državi.
Učiteljstvo si je pridobilo največ po lastnem delu in trudu potom svoje orga-
Tečaj. o katerem je »Učiteljski Tovariš« svoječasno že poročal, se je pro-šlo soboto, dne 8. t. m. zaključil. Namen tega tečaja je bil predvsem dati učitelj-stvu najpotrebnejše pojme za poučevanje v deškem ročnem delu.
Pobuda za tovrstne tečaje je izšla vsekakor iz kričeče potrebe 00 reformi šo.stva v najglobljem smislu. Socialni pedagogi iščejo poti, po kateri bi najprimernejše preobrazili šolstvo ter prilago-
domestili del črepinje s plaitino. Tekom bolezni mu ie stregla v Jassyju naša kraljica Marija, takratna rumunska princesa. V službi strog, a pravičen. Tipičen Jugosloven! Tudi ostali častniki so po večini istotaki.
Nekoliko o mestu. Vranje leži blizu 500 m r.ad morjem, kar se pa v tej tro-pični vročini, ki jo tu prenašamo, prav nič ne pozna. Smo pač daleč spodaj na jugu. Mesto, ki šteje nad 8000 prebivalcev, zavzema velik obseg. Hiše so, razen uradnih poslopij, pritlične; vsako obdaja vrt. kar daje mestu pestro sliko. Do leta 1878. je bilo mesto v turških rokah in ima glede sloga še danes popolnoma turški značaj. Turki pa so se vsi izseli/i, v spomin so pustili samo visok lesen stolp, s katerega so z udarci označevali dnevni čas, ki Pa ie izročen gotovemu poginu. Imenujejo ga »sahat«. Poleg tega spomina so menda zapustili še stenice. Pred to nadlogo in vročino največ trpimo. So pa povsod v mestu, tako da ne moreš izbirati, niti se ubraniti. Da v vojašnici za to ni leka. vemo. Ulice so ravne, široke kaldrme. z oblastim kamenjem utrjene. Kdor je že bil v Beogradu, ta ve. kaka ie hoja po takih ulicah. Pri marširanju, zlasti pa ponoči
nizacije razmeroma ugodno mesto v ustroju te države. Minila je doba gmotnega in moralnega suženjstva, na njeno mesto je stopita doba svobodnega udejstvovanja in neodvisnosti. Temelji bodočnosti naše države pa še niso zgrajeni in dovršeni. Zato je dandanes bolj kakor kedai potrebna močna in enotna organizacija. da obvaruje šolo in naš stan uso-depolnih pogreškov za bodočnost. Sveta dolžnost vsakega posameznika ie. ne samo, da je organiziran, ampak, da po svojih močeh aktivno sodeluje pri tej mogočni zgradbi.
Prvo ie praktično delo v šoli.
Sistematično organizirano gospodarsko in prosvetno izvenšolsko delo ie nujno in velevažno. Zato ga vršimo radevo-Ije narodu in domovini v prid. Vendar to delo ne ovirai poklicnega dela. Še manj ga na oviraj poklicno delo.
Organizacijsko in stanovsko delo ni velikega pomena le za naš stan. ampak tudi za šolo in po njej za vso širšo javnost. Z njim bomo dosegli svoje cilje, t. j. predvsem ustroj osnovnega šolstva, ki nai bode na višku novejših pedagoških in vzgojnih izkušeni ter odgovarjaj' potrebam našega naroda. Brez njega ne bomo dospeli do toliko potrebnega pre-ustroja naših učiteljišč ter višje izobrazbe učiteljstva.
Gospodarska podlaga organizacijskemu in stanovskemu delu so naše stanovsko - gospodarske institucije, katerih se moramo okleniti in čuvati kot dragocenih pridobitev.
Posebno pažnio moramo posvečati našemu stanovskemu naraščaju ter ga moralno in gmotno podpirati. Zakaj v njem je bodočnost našega stanu in če hočete tudi naroda.
Gospoda, tovariši, bratje in sestre! Trpka in mukepolna ie preteklost našega stanu, katere posledice niaim grenijo že itak ne posebno prijetno in udobno sedanjost. A če bomo mi vsi na mestu v šoli in izven nie. če bomo prav umeli in upoštevali razmere in zahteve sedanjosti, potem gre naš stan naproti lepi in boljši bodočnosti in taki bodočnosti stopa naproti tudi naša država, naš narod in domovina. Učiteljstvo ima po svojem številu. po razporedbi med narodom, po svojem delu v šoli in izven nje. silno moč v svojih rokah Ce se mi vsi in vsak posameznik našega stanu v polni meri zavedamo nepreračunljive moči in sile. če vsak stori polno svojo dolžnost, verujte, da ni sovražnika, ki bi se nam postavil nasproti na poti v lepšo in boljšo bodočnost.
Deviza sedanjosti pa bodi nam vsem:
V delu in žrtvah za druge, ne pozabljaj sebe in svojega stanu!
dili vzgojo in pouk duhu časa in novodobnim socialno-gospodarskim stremljenjem. V ta namen zahtevajo, da razvije vsak posameznik vse svoje produktivne sile do najvišje možnosti. Zato naj se potom smotreno urejenega pouka dovede otroka do zavesti lastnih sil ter v razmerje z njegovo okolico potom samostojnega udejstvovanja,.
Reformo šolstva v tem smislu bo izvedb takozvana delovna šola. V dru-
je treba precei znanja telovadbe, da prideš srečno in zdravih udov preko teh kalderm. Vse iavno življenje, obrt, trgovina, se razviia na ulicah in v dučainih. Smo na vratih orijenta.
Vranje z okolico tvori potresno ozemlje. Približno isti čas. ko ie bil leta 1895. potres v Ljubljani, ie sesul tudi to mesto. En trakt naše vojašnice ie tako razpokan. da bi v odprtine lahko pomolil pest in sta 2 četi deložirani na prosto v šatore, kar v tei vročini ni ravno napačno. Vulkanska tla dokazujejo bližnje, kakih 7 km oddaljene toplice, Vranjska Banja, ki imajo 88° C. Kopališče je močno zanemarjeno, voda umazana, tako da sem se precej obotavljal, preden sem zlezel v kadunjo. Da bi bile take močne toplice drugod! Jajce, ki se vloži pri izviru. se skuha v nekaj minutah. Okoliški seljaki. ki pridejo v toplice, oskubijo v skoro vreli vodi perutnino in praseta. Voda ima izredno zdravilno moč. Na protinu težko bolnim povrača zdravje, ali pa jim daje vsaj veliko olajšanje. Semkai se je hodil zdravit tudi pokojni kralj Peter.	t
Rokotvorni tečaj za učiteljstvo v Ljubljani.
gih državah predvsem v Nemčiji in Franciji ima že prav mnogo zastopnikov, vsaj so ji nekateri (Kerschensteiner, Gaudig. Denzer i. dr.) posvetni vse sv*oje življenjsko delo.
Tudi pri nas se je že dosti pisalo o tem problemu (»Popotnik«. »Socialna misel«), toda menda je ostalo vse precej na papirju. Čakali smo pač »odloka« oziroma »ukaza«. Bistvo delovne šole je pa take narave, cla zahteva inicijativo od znotraj, ne od zunaj. Če je učitelj ne najde v sebi. mu je nihče ne more vsiliti. Zato ie prav razveseljivo dejstvo, da se je začelo zanimanje prostovoljno s strani učiteljstva, ki se ie zelo številno odzvalo vabilu »Podmladka Rdečega Križa« za te rokotvorne tečaje, ki naj tvorijo nekak prehod v delovno šo.o.
Tečaj je zelo vestno in spretno vodil g. Novak, ravnatelj meščanske šole Ljubljana VII. Delil se je v tri oddelke: v kartonažni, mizarski in pletarski oddelek. Vsak oddelek je obiskovala ena tretjina udeležencev. V kartonažnem od-deku ie poučeval g. ravnatelj Novak, v pletarskem g. Baran vodja pletarskega oddelka obrtne šole, v mizarskem pa g. Mrcina. strokovni učitelj na obrtni šoli.
Težko bi bilo reči. kateri oddelek je bolje uspeval, ker so vsi' trije vodje tečajev vršili svojo na.ogo nadvse vestno in z razumevanjem. Istotako ie tudi učiteijstvo naravnost tekmovalo med seboj v pridnosti in vztrajnosti pri delu Kako resno so se vsi zavzeli za stvar, je pričal zlasti izredno točen obisk. Ravno ta resnost z obeh strani obeta mnogo uspeha za uresničenje ideje dejovnega šolstva.
Pouk je bil skoro izrecno samo praktičen. Le prof. Jovanovič iz Alek-sinca nam je ob priliki, ko nas je obiskal v Ljubljani, predaval o pomenu in bistvu delovnega šolstva. Iz predavanja je zvene o globoko razumevanje te ideje, katere vnet propagator je g. Jovanovič že 30 let. Parkrat sta predavala tudi dr. Pire in dr. Mis o tuberkulozi in higijeni. G. Baran pa nam je razkazal vrbove nasade za obrtno šolo ter spopolnl svoje vestno praktično delo z izvrstnimi stro-kovnjaškimi predavanji o vrboreji.
V kartonažnem odde.ku se je poučevalo tudi knjigoveštvo. To nalogo ie prevzel strokovni učitelj g. Blagajne in jo je tudi nadvse častno izvršil. Z njemu lastno spretnostjo nas ie hitro uvedel v vsa knjigoveška de. a od šivanja in brošira-nja zvezkov in katalogov do elegantne vezave v platno in usnje. Uspeh najbolje označuje dejstvo, da je 14 udeležencev zvezalo v približno 10 dneh nad 70 knjig.
Iz vseh treh oddelkov smo se skupno udeleževali pod vodstvom g. ravnatelja Novaka tudi modeliranja, ki je zlasti za nižjo in srednjo stopnjo najvažnej-
še nazorno sredstvo za nazorni nauk m domoznanstvo. G. ravnatelj Novak nam je tudi pojasnil pomen izrezovanja in sestavljanja predmetov in pokrajin.
Razstava, prirejena v soboto popoldne, je najbo.je pokazala uspeh tečaija. Razstavljenih ie bilo toliko predmetov, da bi delali čast petmesečnemu in ne le pettedenskemu tečaju. Pri kartonažnih izdelkih je posetnike najbolj zanlmao to, da so bili vsi posamezni kosi prevlečeni s papirjem, ki smo ga sami pobarvali. Škatlje, mape. knjige, vse ie bilo pisano in niti dva kosa nista bila enaika. Predmeti so bili najrazličnejši: k» edarčki, okvirji za slike, škatlje za metulje, hrošče, dalje za rokavice, robce, manšete, kravate itd.; posebno precizno Pa so bila izdelana geometrijska telesa. Zlasti mnogo priznanja s strani opazova.cev pa so našli reliefi iz plastiline. ki so zlasti za prvi domoznanski pouk v smislu delovne šole ve ike vrednosti.
Pri mizarskem oddelku je bila predvsem zastopana kuhinja: kuhinjske ste-laže. valji, tolkačl, obešalniki itd. To delo zahteva mnogo spretnosti in eksakt-nosti. vsjed česar se bo moglo v šoli uveljaviti le kot predmet zase v Višjih razredih meščanske šole. V tem tečaju so bili samo moški razen ene učiteljice, ki .ie s svojimi preciznimi izdelki dokazala, da tudi pri tem delu ženske ne zaostajajo za moškimi.
Največji prostor na razstavi so zavzema i pletarski izdelki: košarice za sadje, pecivo, šivanje itd.; dalje stojala za cvet ce. košare za perilo, koši za papir itd. Izdelki sami so ¡pričali, da je vodil kešarski tečaj res strokovnjak.
Z uspehom, upam, smo vsi zadovoljni. Tako vodstvo »Podmladka Rdečega križa«, ki se je res z vso vnemo posvetijo vzvišeni nalogi, potom učiteljstva opreti našo državo na moralne sile naroda. ki bodo vznikle iz prerojenega šolstva. G. višji šolski nadzornik Gabršek je kot tajnik pokazal toliko požrtvovalnosti in razumevanja! za stvar, da mora biti u§peh teh tečajev zagotovljen tudi za bodočnost, posebno še, ker so tudi ostali odborniki Podmladka z isto vnemo na delu. To smo 'ime"i priliko sami spoznati, ko so nas posetili pri našem delu gg. centralni tajnik Podmladka Ze-čevič ter pokrajinski tajnik iz Zagreba Kolin z Jovanovičem.
Pa tudi predstavniki našega prosvetnega oddelka so pokazali mnogo zanimanja za naš tečaj. OgledaAi so si naš tečaj in naše delo eg dvorni svetnik Gangl, šef prosvetnega oddelka dr. Pe-stotnik ter višji šolski nadzornik kot predsednik Podmladka.
Poslovilni večer v soboto je bil prav prisrčen, vsaj smo vsi čutili, da smo se našli, četudi iz najrazličnejših krajev, vendar z istimi strem.jenji.
Vozni red za povraiek.
SU30TICA	p. 5-35		p. 13 50	b. 14-20	p. 19 50
VINKOVCI	„ 10"15 prih. b. 11 29 odh.	p. 11-03	„ 18-45 prih. „ 20 09 odh.	, 17-30 1815	„ 23 30 b. 0-24
LJUBLJANA	„ 21-32		„ 9-57	„ 318	, 11-07
MARIBOR		b. 009	„ H-43		„ 1434
Za one, ki napravijo izlet ir Beograd.
SUBOTECA	p. 0-15	b. 4-50	p 800	p. 13-35	b. 1525
NOVI SAD	. 4-10	„ 6 54	„ 11-10	, 1655	. 17-32
BEOGRAD	, 7-10	. 9-05	„ 13-55	, 19 24	„ 1950
Splošne vesti.
DOPISNIKOM IN ČITATELJEM!
Novi tiskovni zakon, ki je stopil v veljavo, je vzel mnogo svobode tudi našemu listu. Odgovornost za vse dopise bo sedaj moral prevzeti faktični in ne
več odgovorni urednik in bo za nje moral odgovarjati tudi pred sodiščem. Dasi se je naš list že dosedaj izogibal vseh osebnosti in osebnih napadov bo prizadet v tem oziru, ker ne bo mogel več
kritikovati tako svobodno upravnih zadev, ki so v tesni zvezi z dotično osebo, katera zadevo upravlja ter se ne da ločiti od nje in zaradi katere trpi sp.ošnia uprava. Izgovora, da dopisa odgovorni urednik ni čital, z novim tiskovnim zakonom ni več.
Tako vsaka taka kritika lahko naleti na čl. 104. srbskega kazenskega zakona m obsodba ie gotova, ker ie težko zbrati dokazilne listine, ki jih na drugi strani čuva stroga tajnost uradniškega zakona in uradno zadrževanje prič - uradnikov, četudi je zadeva popolnoma jasna.
V	tem oziru je naš list posebno prizadet kot strokovno, stanovsko-po itiško glasilo, 'ki ima v prvi vrsti opraviti v borbi za stanovska prava tudi s takimi zadevami. Še posebej je pa prizadet ker mu urednik mora, biti iz naše stroke, ki je «verziran poleg tehniških uredniških zadev, tudi v vseh občih in špecialn'ih zadevah naše stroke ter ie kot tak podvržen še posebej določbam uradniškega zakona. Posledici sodnijske obsodbe kot odgovornemu uredniku sledi torej v vsakem slučaju tudi disciplinarni postopek po uradniškem zakonu, oziroma specialnih zakonih.
Ne oziraje se na vse to je pai vsaka obsodba tudi velika materijalna obremenitev lista, ker so denarne kazni zelo visoke. S tem je posebno prizadet maš list, ki je vezan na omejen proračun in bi bil s ponovnimi slučaji ogrožen njega obstoj.
Poleg tega so še druge določbe v novem tiskovnem zakonu, ki bodo imele vpliv na urejevanje lista s katerimi hočemo čitatelje po priliki seznanti.
Jugoslovensko Novinarsko Udruže-nje je napravilo g-ede uredniške odgovornosti sledeč sklep:
»Poklicne novinarje obvešča, da ne smatra več kot zahtevo novinarske časti in dolžnosti brezpogojno varovanje uredniške tajnosti in priporoča urednikom, da prepuščajo polno odgovornost piscem člankov, da se tako prepreči preganjanje poklicnih novinairjev za prestopke, ki jih oni niso zagreši.i. Zato svetuje, da se objavljajo članki le s podpisom pisca ali njegovo pismeno obvezo, da prevzame pred sodnijo polno odgovornost.«
Z oziroma na nastali položaj in da čuvamo gospodarsko podlago .ista, smo primorani odrediti sledeče:
Uredništvo se bo še nadalje držalo stroge uredniške tajnosti glede svojih informatorjev in dopisov, ker se predobro zaveda velikega vpliva in važnosti uprav anonimnih dopisov pri izražanju javnega mnenja.
Ime dopisnika bo pri vseh dopisih, ki bodo objavljeni anonimno v dstu ostalo strogo tajno izvzemši slučajev pred sodiščem, če bi dopisnik zlorabil zaupanje uredništva z neresničnimi in netočnimi podatki, če bi mistificiral uredništvo in s tem napravil neprijetnosti uredniku in provzročil materijalno škodo listu.
V	varstvo urednikovih službenih od-nošajev in v varstvo materijalne strani lista ie uredništvo primorano pri vseh kočljivih dopisih, s katerimi bi se čutil kdo žaljenega, hkrati z dopisom zahtevati vse dokazLne listine z navedbo razpoložljivih prič, oziroma polnega podpisa dopisnika.
Pod gornjimi pogoji ostane uredniška tajnost še nadalje vsakemu dopisniku zajamčena. Te omejitve pa ie uredništvo primorano uvesti z ozirom na določbe novega tiskovnega zakona.
—	Skupščine UJU so dolžni udeležiti se vsi člani g avnega odbora, vsi člani ožjega sosveta poverjeništva. vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev in izvoljeni delegaiti ali namestniki. Zaradi prenočišča se morajo vsi ti prijaviti Po-verjeništvu UJU Ljubljana.
—	»Učiteljski Tovariš« ne izide v
tednu, ko se vrši glavna skupščina UJU v Subotici, na kar opozarjamo dopisnike in naročnike. — Z ozirom na večji obseg »Prosvete« v prošlem mesecu, ta mesec
»Prosveta« iz gospodarskih ozirov ne izide.
—	Revizija zakonskega načrta o osnovnem šolstvu? V prosvetnem ministrstvu se je sestavila posebna komisija, ki bo pregledala in popravila vse nove zakonske osnutke tega ministrstva, med njimi tudi osnutek zakona o osnovnem šolstvu.
—	Sprejem učiteljev na višjo pedagoško šolo v Beogradu. Prošnje za sprejem v višjo pedagoško šolo .ie poslati nor tom prosvetnih oddelkov velikih županov. Priložiti, oziroma v službeni razpredelnici je navesti oceno vseh službenih let. Koliko kredita ima kak veliki župan na razpolago za študijski dopust na višji pedagoški šoli v Beogradu je ¡relevantno, ker so vsi sprejeti premeščeni v Beograd in dobe tudi beograjske dnevnice. Sprejetih sicer ne bo letos iz Slovenije mnogo kandidatov, a upati je, da pride na ta mesta letos najmanj 5—8 Slovencev. Vsakdo, ki prosi za sprejem v pedagoško šolo. naj prijavi to tudi UJU potom svojih poverjeništev, najkasneje do konca tega meseca, da jih tudi isto potom centrale UJU priporoči v Beogradu.
—	Veliko število učiteljskega naraščaja. Listi'poročajo: V letošnjem letu je absolviralo državna in privatna učiteljišča v državi 758 učiteljskih kandidai-tov in 965 učiteljskih kandidatinj. Število učiteljskih novincev je v nekaterih oblastih in v obče tako veliko, da jih ministrstvo ne more razporediti in sprejeti v državno službo. Posebno hiperproduk-cifei ženskega učiteljskega naraščaja je velika Ministrstvo prosvete ie zategadelj primorano dobiti mesta za novince, ako noče. da bo državi z momentalnim odhodom starejšega učiteljstva primanjkovalo učnega osobja. Zato je minististvo prosvete primorano, da bo sukseiivno pričelo v posameznih oblastih upokojevati vse učiteijstvo z dovršenimi 35 službenimi leti. Posebna hiperprodukcija je na ženskih učiteljiščih v državi, ker so državna! učiteljišča dala v zadnjem letu 838, privatna pa še posebej 127 učiteljskih kandidatinj.
— Učiteljski ročni katalog. Pravkar je izšel učiteljski ročni katalog, ki bo učiteljstvu posebno dobro služil pri izračunavanju plače, povišic, pen-zije itd. Obsega vse obrazce in navodila, kako je opremiti prošnje za službena mesta. Podrobno in natančno je poučilo o draginjskiih dokladah za aktivne in upokojene učitelje, s posebnimi tabelami. Pregleden je izčrpek o voznih udobnostih na železnici. Natančna so vsa navodila za vojaško službo učiteljstva. V zapisniku so dalje vsi obrazci in navodila za prošnjo za upokojitev. Vdove in sirote dobe vsa navodila, kako jiim je postopati, da dobe vdobnino in kolika jim pripada. Kdor se službeno seli, dobi vsa navodila za sestavo selitvenega računa v katalogu. Dalje vsebuje katalog točna navodila o davkih, k,i jih mora plačevati učiteijstvo in zelo praktičen izčrpek vseh šolskih in osebnih taks (kolekovine), s katerimi imajo opraviti učitelji. Ob sklepu je pregled, statistika vsega osnovnega šolstva v naši državi. Zapisnik je nujno potreben za vse osnovnošolsko učiteijstvo, otroške vrtnarice. ker ima tudi predpise zanje, učiteljice ženskih ročnih del in meščanskošolske učitelje, ker je zanje posebej tudi zadaj katalog za redovanje za posamezne predmete.	,
Proga čez Krsževce v Subotico.
Ljubijana	p. 5-27 ali b. 8.36	p. 23 15
Maribor	. 5 25 „ „ -	, 23 -
Zid. most	„ 7-59 oz. b. 9-49	„ 4-40
Zagreb |	„ 10-25 . „ 11-40 , 1210 odh.	„ 7 25 prih. „ 7 45 odh.
KriZevci	„ 22-28	„ 918
Osijek	„ 8 02	„ 19-24
Subotica	„ 12-45	„ 23 30
Je le okroglo 40 km krajša od glavne proge, tj. okroglo 7 Din polovična vozovnica.
— 41>-letnice mature (1884.) se ho-
. četno po lanskem dogovoru spominjati v sredo, dne 19. avgusta pri tovarišu Josipu Reichu v Dolu pri Ljubljani. Vsi tovariši sošolci — menda nas je še 14 — se zberemo ta dan na glavnem kolodvoru
Šolske upravitelj© in upraviteljice
. pozivamo, da naročalo vse potrebščine in knjige pri
Učiteljski knjigarni v Ljubljani, Frančiškanska 6.
Pošljite naročila čimprej, da se pravočasno izvrže. Zahtevajte cenike! Učiteljska knjigarna postreže enako z vsemi knjigami domačih in tujih založb.
v Ljubljani ter se popeljemo s potniškim vlakom ob 7.44 do Laz, od tam na z bro-dom čez Savo. Zdravi, čili i čvrsti na veselo snidenje! — Marolt.
—	Ročni katalog za leto 192526 predelan in izpopolnjen ¡e ze izšel in stane trdo vezan 16 — Din. Naroča se pri Učit. tiskarni. Ker je naklada Roč k. z ozirom na število učiteljstva v Sloveniji majhna, naj se učiteljstvo pozuri z naročili.
—	V poročilo Kompoljskega v zadnji številki se ie vrinila mala pomota. Častnim članom izvolilo ie g. Podobnika leta 1922. »Ceciljino društvo za stolno župnijo v Mariboru«, a ne Cecil'jansko društvo v Celju.	•; i'.- 'i ^
—	Šolski upravitelji ne morejo izhajati brez »Staleža šolstva in učiteljstva v Sloveniji«. V »Staležu« dobite naslove vseh šol in učiteljstva mariborske in ljubljanske oblasti, krajevni imenik vseh šol, vse šolske okraje. A ne samo osnovno šolstvo, dobite tudi podatke o univerzi v Ljubljani, vseh meščanskh šol ljubljanske in mariborske oblasti, gimnazij, realnih gimnazij, realk, uci-teljiiišč, strokovnih šol: obrtnih, trgovskih, obrtno in trgovsko nadaljevalnih šol, gospodinjskih šol itd. Vsi ti podatki se dobe v »Staležu« iz 1. 1923., ki ga je založila Učiteljska tiskarna. Podatki so še vedno točni, ker se stanje šolstva ni izpre-menilo. Cena »Staležu« je 10 Din.
—	Maturantke ženskega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1915. imajo sestanek 22. avgusta 1925 ob 4. uri v hotelu »Tivoli«. Pridite vse!
—r Učiteljski tečaj pri Sv. Luciji pre: povedan. Slovansko učiteljstvo v Julijski Krajini je od leta 1922. imelo vsako leto svoj počitniški tečaj pri Sv. Luciji na Tolminskem. Letos ie goriški podprefekt
tečaj — prepovedal
—	Samo 10 Din stane »Stalež« šolstva v Sloveniji« iz 1. 1923. To je zadnji »Stalež« in je še vedno točen, ker se stanje šolstva ni izpremenilo od tedaj. Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
—	TOVARIŠEM BLAGAJNIKOM. Na okrožnico glavnega blagajništva glede neplačane članarine Se je do danes odzvalo komaj 5 društev. Pričakujemo zanesljivo, da se tudi ostala društva prav sigurno odzoveio in nam nemudoma vpošljejo primeren znesek na račun članarine. Prosimo torej!	Blagajnik.
—	Poročil s© je 8. avgusta na Bledu g Fnam Bizjan. učitelj v Žireh z gdč. Leo Škerjančevo, učiteljico istotam. Najlepše čestitke tovarišema.
—	Šolskim oblastvom. Kakor ie razvidno iz časniških poročil, bo letos precejšnja nadprodukcija učiteljskega naraščaja. Borba za mesta bo vsled tega precejšnja. Obračamo se tedaj do mero-dajnih činiteljev. naj poskrbe. da bodo prišli pri namestitvah v Drvi vrsti v po-štev učiteljski otroci, šele v drugi vrsti ostali naraščaj. Tako se je do sedaj prak-ticiralo pri drugih stanovih, zakai bi se pri nas ne. Opozarjamo, da se jako lepo skrbi za hčerke odvetnikov, raznih svetnikov in drugih veljakov, a na našo deco so dovolj dobre najbolj zakotne hribovske šole. Sploh se čudimo, zakai se pusti, d-1 odjedajo hčerke in žene raznih bogatašev ali vsaj dobro situiranih kruh naši revni deci. Za Koroščeve vlade ie moral naš najboljši naraščaj na najslabša mesta, osobito se ie tu dobro preskrbelo za učiteljsko deco. Pričakujemo, da bo sedaj bolje ter se bodo popravile takrat povzročene krivice.	Učitelj-oče.
—	Kdo naj si nabavi ročni katalog? Vsak aktivni in upokojeni učitelj(ica), otroške vrtnari-ce in uč. žen. roč. del! Naroča se v Učit. tiskarni. » Cena trdo vezanemu izvodu 16 Din.
—c Za meščansko-šolske učitelje je izšel ooseben »Ročni katalog« z zapisnikom samo za posamezne predmete zia 200 učencev. Pri naročilu teh katalogov naj se pripomni »za meščanske šole« ali samo »za posamezne predmete«. Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
—	15% pri 32 službenih letih zopet ukinjeno. V zakon o proračunskih dväh najstinah je vnešena določba s katero se prizna 15% za penzijo le z dovršenimi 35 efektivnimi službenimi leti. Zakon o dvanajstinah pa je poslabšal še drugö določbe činovniškega in specialnih zakonov, na kar se še povrnemo.
—	Imam po svojem pokojnem soprogu 9 letnikov »Tovariša«, lepo vezanih in nepoškodovanih od leta 1879. do 1887. Leto 1892. nevezano; manjka štev. 18. in 19. »Popotnik« letniki 1880. 81, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89. 90, 91, 1906. Nevezani pa: let. 99, 98, 97, 96, 95, 94, 93, 92. »Paedag. Leitschrift« vezan letnik 83. »Paedag. Blätter« 1. 88. »österr. Schulbote« 93, 94, 95. »Mähr. Schulblatt« 78, 79 (vse vezano). »Rundschau für Geo-grafie u Statistik« več letikov 92, 93, 94, 95, 96. 97. — A m a 1 i j a Gradišnik, nadučiteljeva vdova. Celje Koce-
nnva ulica 7, I. nadstropje.
—	Zakaj naj poseduje vsaka učna oseba »Roč. katalog? Ker dobi v njem vsa potrebna navodila in pojasnila, ki jih rabi skoro dnevno! Cena trdo vezanemu izvodu 16 Din. Naroča se pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
—	Vse ročne zemljevide se lahko naroči tudi pri »Učit. domu« v Mariboru.
—	Izpremembe v državni službi.
»Službene Novine« objavljajo: Dr. Stanko Bevk. bivši šef prosvetnega oddelka v Ljubljani, je imenovan za inšpektorja srednje in strokovne nastave pri prosvetnem oddelku v Ljubljani v 3. skupini • 1 kategorije.
—	Z ozirom na razna vprašanja moramo pojasniti, da snovanje učiteljskega pevskega zbora s strani društva učiteljev petja i" glasbe nima nič skupnega s tozadevnim sklepom na pokrajinski skupščini v Šoštanju.
UčlteIJfki_dom. Iz Maribora pi-	teljski dom« v mmijaituri in to sredi me-
sejo imamo tudi ze prostore, v katerih	sta. Zdaj smo v dogovoru radi opreme
se bo nas naraščaj shajal k učenju in k	teh naših treh sob. Sicer ie oa to zelo,
predavanjem, imamo takorekoč že »Uči-	težko vprašanje.
Seznam dijaških stanovanj v Mariboru.
Imenovanje.
—i Učiteljska imenovanja. Na prgd-log ministra prosvete g. Velia Vukičeviča so na osnovi člena 52. in 71. činovniškega zakona imenovani: V Brežicah za stalno strokovno učiteljico na moški meščanski šoli Olga Andrejčičeva; v Krškem za stalnega učitelja na meščanski šoli Tone Gaspari; v Ljubljani za stalnega strokovnega učitelja na I. deški meščanski šoli Avgust Petričič; za stalnega učitelia petja in glasbe istotam Ivan Repovš; v Ribnici za stalnega strokovnega učitelja na meščanski šoli Janko Trost; za stalno strokovno učiteljico istotam Josipina Prekuhova; v Tržiču za stalnega učitelja na meščanski šoli Rudolf Pečjak; za stalno strokovno učiteljico istotam Ana Pečjak - Kamenškova; za stalnega strokovnega učitelja istotam Leopold Kernc, za stalno strokovno učiteljico istotam Katarina Cernivčeva; na deški meščanski šoli v Krškem za stalno učiteljico Marija Tavčarjeva; na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani za učitelja petja in glasbe Radovan Pro-senc; na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani za učitelja petja in glasbe Adolf Grobming (poslednji trije z ukazom).
Učiteljski pravnik
—§ Povišice in redb?nske doklade.
Doznali smo, da ie vloži o več učite-ljev(ic) po proračunskem .etu (po 31. marcu 1925) prošnje za priznanje in nakazilo povišic in rodbinskih dcklad, ki so dospele v izplači o pred 1. julijem 1925. Ker spadajo poviški prejemkov do 31. marca 1925 v prejšnje proračunske dobe. bodo morali prizadeti čakati na izplačilo omenjenih noviškov do otvoritve naknadnega kredita, kar traja navadno deli časa. Z ozirom na proračunske predpise, ki določajo, da se smejo izplačati zneski (p.ače. pokojnine, rodbinske in draginjske doklade), ki spadaio v minulo proračunsko leto le v prvih dveh mesecih (april, maj) novega proračunskega leta. pozivamo tovariše(ice). vlagajte prošnje za povišice in rodbinske doklade pravočasno! Kdaj dospe posamezniku povišica. pove natančno »Ročni katalog« ki je izšel in stane predelan in izpopolnjen 16 Din. Naroča se pri Učiteljski tiskarni.
Naša gospodarska orgraTiizaciia.
NARODNO - PROSVETNI SKLAD.
Prilikom poroke tov. Fr. Bizjana, učitelja v Žireh z gdč. Leo Škerjančevo, učiteljico istotam. 20 Din. — Stanje 11. avgusta 1924 Din 162.50, sedai 182.50 Din.
Vestnik učiteljske omladine.
—uč Dijaška stanovanja v Mariboru.
Učiteljski dom »Odsek za naraščaj«, ki ima v svojem programu tudi skrb in brigo za dijaška stanovanja, ie sestavil seznam razpoložljivih dijaških stanovanj v Mariboru, ki ga v današnji številki pri-občujemo s prošnjo, naj se tovariši na deželi z istim okoristijo in naj ga tudi pokažejo staršem v svojem okolišu, ki pošiljajo svojo deco v Maribor v šolo. Obenem iih prosimo, nai starše obveste, da je »Odsek za naraščaj« vselej pripravljen posredovati v stanovanjskih in prehranjevalnih vprašanjih dija-štva brezplačno. Sprejema le prostovoljne doneske, ki bi bili zelo dobrodošli, ker je »Učiteljski dom« vzel za »Odsek za naraščaj« v najem prostore, v katerih hoče nuditi naraščaju moralno pa tudi gmotno pomoč. Vzdrževanje teh prostorov pa stane precej! V vsakem slučaju prosim obrniti se na naslov: Anton Skala, strokovni učitelj v Mariboru, Koroščeva ulica 5, II. nadstropje.
Stanovanje St. Ime ulica, štev., nadstr.
1.	B račun Franc. Majstrova ul. 3/IH
2.	Zorč Ivana, Kolodvorska ul. 3/II.'
3.	Slavec Ivan, Cvetlična ul. 29/11.
4.	Tinta Fani. Strossmajerjeva 3. priti.
5.	Gospa Šel, Strossmiatjerjeva 3, priti.
6.	Bezjak, Krekova 8/1.
7.	Trošt Fani. Cvetlična 27/111.
8.	Najdič Franc, Krekova 14/111.
9.	Melihen Lina. Valvazorjevai 36/1.
10.	Ing. Bauml. Aleksandrova 23/11.
11.	Sket Ana, Krekova 4/1.
12.	Močnik Ivana, Tatenbahova 19, priti.
13.	Jakše Marija, Majstrova 23/11.
14.	Borštnar Štefka, Krekova 6. traf.
15.	Lah Ana. Koroščeva 2/1.
16.	Lovrec Ana, Slovenska 36/1.
17.	Rošar Kari. Vošnjakova 22/1.
18.	Blaga-Olbar Olga, Gosposka 56/11.
19.	Koller Marija, Krekova 4/11.
20.	Naibergoj Marija, Kejžarjeva 4.
21.	Godina Ivan. Koroščeva 7/1.
22.	Fratnik Katarina. Majstrova 16/11.
23.	Slemenšek Marija, Smetanova 22/1.
24.	Kostanjevec Karla. Ob železnici 6/11.
25.	Krese Zvonko, Aleksandrova 57/1.
26.	Wresnik Julija, Pod mostom 8.
27.	Kosič Jakob, Krčevina, Tomšičev drevored
28.	Gros Marija. Krekova 5/1
29.	Plankl Franc, Tatenbahova 16/111.
30.	Jurička Marija. Slovenska 34.
31.	Lindič Ivan, Valvazorjeva 39.
32.	Karba Alojzij. Cankarjeva 15.
33.	Canjko Marija, Državna cesta 24/1.
34.	Osenjak Reza, Razlagova ul. 25. priti.
35.	Zavrnik Ferdo, Stritarjeva 37.
36.	Mikolič Slava. Stritarjeva 17.
37.	Thomann Ani, Aleksandrova 36/11.
38.	Verščaj Ivan, Vilharjeva 2.
39.	Kljun Helena. Lekarniška 7/1.
40.	Šijanec Marija. Jenkova 5/1.
41.	Rebernik Alojzija. Studenci
42.	Šuškovič Marija, Prisojna 2.
43.	Postružnik Terezija. Koroščeva 4'II.
44.	Lunežn k Marija, Meljska cesta 30/1.
45.	Kocuvan Ferdo. Gregorčičeva 4/1.
46.	Marin Marija, Sodna ul. 23/11.
47.	Millner Adolf. Slovenska 37/1.
48.	Križan Janko. Ciril Metodova 24/1.
49.	Šonc Silvestra, Sodna ul. 14/111.
50.	Rupnik Marija. Gosposka 50, priti.
51.	Petek Marija. Mlinska ul. 32/11.
52.	Bien Lina, Frankopanska 31/1. >
53.	Tomasi Carmla Meljska ul. 70.
54.	Veit Karclina. Ob železnici 8/1.
55.	Pebal Alojzija, Gregorčičeva 4.
56.	Škerlj Ivana, Koroščeva 611.
57.	Ferjančič Fran. Strossmajerjeva 13/1.
58.	Nečas Emilija, Majstrova 16/1.
59.	Tlefengruber Marija, Windenre'ner-jeva 17/111.
60.	Fruhauf Josefina, Gospejna 2/1.
61.	Zaveršnik Jožef. Gospejna 2/1.
62.	Najžar Matija, Koroščeva 4/II.
63.	Švajger Vilko, Ciril Metodova 18/1.
64.	Drevenšek Ožv.. Ciril Met. 18. priti.
65.	Spmdler Vekoslav, Stolna ul. l/I.
66.	Vučič Ida. Aškerčeva ul. 22/11.
67.	Weiksler Marija. Gosposka) ui. 22/11.
68.	Vršič Franc. Gosposka ul 38/11.
69.	Ostrouša Katarina. Vošnjakova 22/111.
Sprejme dijake (inje) 1 — 2 — - 1-2 2-3 — 2-3 — — 2 — 1-2
Po
oskrba zajtrk
2 ali
i
2—3 1 2 3
3
4 2 3 2 2 1
ali ali
— 1-2 1 ali 1 2—3 — 2—3 -
3	—
119 po dogovoru 1 —
1	dijak s hrano
2	—
1	prvošolec 1 — 1 —
2—3 —
4	ali 4
—	4
2	—
2	ali 2
3	— 3 ali 3
2—3 ali 2—3
2	—
2	—
2	—
1	—
2	—
—	3 2	—
—	1 —	2 —	1 1	—
2-3 -2 —
—	2—3
—	2 2 — 2 -
3 ali	3
3 ali	3
2	—
2	ali	2 1—2	-
1	ali	1
2	— —	2
1—2	—
3	—
Ina Soba in
ali l
Cena v Din
1000 750 800 700—750
300 875 1000 1000 po dogovoru 800-900 700—750 200—250 750
po dogovoru 1000 po dogovoru
»	n
750 750 750 700—800 750-875
—	po dogovoru, 550 Din brez 225
—	800
—	500
—	po dogovoru
700 875 875 1000 800 700 700—750 800 800 900-1000 850—900 750 750 700-800 750
po dogovoru
—	750
—	po dogovora
» '	v
—	'300-750
—	750
—	150 ali 1 250
750
po dogovoru
875 700 1000 750
Naš denarni zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učitelj-skega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. julija 1925 Din 573.191-02.
Hranilne vloge se obrestujejo po 5 °/0, proti polletni odpovedi pa po 7 °/0.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od >/»5. do ' 26. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 5 Din se ne odgovarja.
Odgovorni urednik: Franc štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarnac v Ljubljani.

ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK.
POVSOD NA ZALOGI - TISKOVINE NA ZAHTEVO.