Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXIV\ — Izdan in razposlan dne 22. julija 1903.
Vsebina: (Št. 140—154.) 14'.). Zakon o tem, kako se država udeležuje nabave glavnice za lokalne železnice od Henrikovega Gradca v Wobratain, od Daubleba v Rokitnice in od Opave v Gradec. — 150. Zakon o napravi lokalne železnice od Tamopola v Zbaraž. — 151. Zakon o napravi lokalne železnice od Weizelsdorfa v Gorenje Borovlje. — 152. Zakon o napravi lokalne železnice od Kranja v Tržič. — 153. Zakon o napravi lokalne železnice od Svetle v Martinsberg. — 154. Zakon o napravi lokalne železnice od Levova v Podhajce.
149.
Zakon z dne 14. julija 1903. 1.
o tem, kako se država udeležuje nabave glavnice za lokalne železnice od Henrikovega Gradca v Wobratain, od Daubleba v Rokitnice in od Opave v Gradec.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Člen I.
V zagotovilo ozkotirne lokalne železnice od postaje Henrikov Gradec državnoželeznične proge Gorenje Cerekve— Veseli v Wobratain, nadalje ozkotirne lokalne železnice od male postaje Daubleb avstrijske severnozahodne železnice v Rokitnice in ozkotirne lokalne železnice od postaje Opava cesar Ferdinandove severne železnice v Gradec se vlada pooblašča, osnovne delnice delniških družeb, ki se ustanové za te lokalne železnice, prevzeti v nastopnih naj večinski h zneskih, in to:
Henrikov Gradec- Wobratain . . . 245.000 K,
Daubleb Rokitnice................. 610.000 „,
Opava —Gradec..................... 132.000 ,.
Člen II.
Ustanoviti natančneje načine za dodelitev v členu I navedenih glavničnili prispevkov dotičnim
podjetjem lokalnih železnic, se pridržuje vladi ; toda vplačuje se na osnovne delnice, ki jih prevzame država’ šele potem, ko so sè dodelale in v obrat dejale dotične lokalne železnice, proti nekolkovanim prejemnim potrdilom.
Člen III.
V	založbo v členu I navedenih glavničnih prispevkov je v zmislu določil člena VIII zakona z dne 6. junija 1901.1. (drž. zak. št. 63) uporabljati vsled tekoče številke 11 z omenjenim zakonom odobrenega gradbenega in investicijskega programa dovoljene kredite.
Člen IV.
Izvršiti ta zakon, ki zadobi moč tisti dan, ko se razglasi, je naročeno Mojemu železničnemu in Mojemu finančnemu ministru.
V	Išlu, dne 14. julija 1903. I.
Franc Jožef s. r.
150.
Zakon z dne 14. julija 1903.1.
o napravi lokalne železnice od Tarnopola v Zbaraž.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vlada se pooblašča, zagotoviti izvršbo železnice, katero je napraviti kot pravilnotimo lokalno železnico od postaje Tarnopol državnih železnic v Zbaraž, podelivši dopustilo pod pogoji tega zakona.
Člen II.
Za železnico, oznamenjeno v členu I, more o podelitvi dopustila, kateremu je dobo izmeriti z 90 leti največ, računeč od dne podeljenega dopustila, ne krateč uporabe določil zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), država na dobo 76 let, računeč od dne podeljenega dopustila, dati poroštvo čistega donosa, kateri ustreza potrebščini za štirih odstotkov ne preseza-joče obrestovanje in razdolžno kvoto zajma, ki se v nabavo novcev za gori imenovano železnico vzprejme v tistem nominalnem znesku, kateri je potreben v nabavo zneska za 1,635.000 K v gotovini, in to tako, da bode, ko bi letni čisti donos prej imenovane železnice ne dosegel za njo poroštvo-vanega zneska, morala državna uprava doplačati primanjkljaj.
Člen III.
V členu II oznamenjeno državno poroštvo se zagotavlja pod tem pogojem, da daje kraljevina gališka iz deželnih novcev in udeleženci skupaj, ali da dd eden teh dveh sam znesek za 855.000 K najmanj k troškom izvršbe v členu I oznamenjene železnične proge.
Prispevek, o katerem se govori tu gori, se more refundirati v osnovnih delnicah delniške družbe, ki se napravi za imenovano železnico, pri čemer za te litre, ki jih je izračunih po polni nominalni vrednosti, v dobi gradbe ni plačevati iuler-kalarnih obresti.
Dopustilo za v členu I oznamenjeno železnico naj se dd šele v tistem času, v katerem je, kakor se vidi državni upravi in kakor kažejo izkazi, ki naj jih ona preskusi, do dobra zagotovljeno, da se bode
izhajalo s proračunjeno gradbeno glavnico, in ko bodo prevzete vse delnice, katere naj prevzemo udeleženci in da bodo vplačani zneski, ki jih je dati na té delnice v gotovini, tako kakor bo predpisovala državna uprava.
Člen IV.
Izvršujč člen II je uporabljati ukazila v členu IV zakona z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 33 iz 1. 1894.) o napravi Ybbsthalske železnice, s to premembo, da se smejo pristojbine od kuponskih kolkov postaviti kot razlioden postavek v obratni račun.
Prav tako se smejo tudi upravni prispevki, katere bode morebiti plačati za zajem, ki se vzprejme, kakor tudi kaka povračila za davke in pristojbine, katera bo dati posojajočemu finančnemu zavodu, kot razlioden postavek postaviti v obratni račun.
Člen V.
Gradbo v členu I oznamenjene železnice je dokončati najpozneje v dveh letih, računaje od dne podeljenega dopustila, in dodelana železnica se mora do tega časa izročiti javnemu prometu.
Da izpolni to dolžnost, mora koncesijonar po izprevidu državne uprave tako, kakor ona določi, dati primerno zagotovilo.
Člen VI.
Gradnjo in dostavke je po podrobnem projektu in proračunu troškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, oddati pod ne-posrednjo ingerencijo vlade in kolikor moči po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je oddati ločeno od nabave novcev.
Dostavke gradiva, odstope zemljišč in druge dajatve, ki jih je zagotoviti prevzemši osnovne delnice, naj oceni državna uprava v porazumu z udeleženci, in ko bi se ne dosegel porazum, s prostovoljno sodno cenitvijo.
Člen VII.
Obrat v členu I oznamenjene železnice bo vodila ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, na račun koncesionarja država, in koncesijonar bode moral upravi državnih železnic povrniti troške, ki ji res
nastanejo po tem obratovanju in kateri se ustanové eventualno poprek. Načini, kako je voditi ta obrat, sc uravnajo z obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarji.
Pri tem se državno-železnični upravi, ki prevzema obratovanje po dopuščeni železnici pridržuje, po svojem izprevidu urejati obrat in ustanavljati tarife oziraje se vsak čas na obstoječe prometne potrebe, in to tako dolgo, dokler se bo res zahtevalo državno poroštvo ali se ne vrnejo poroštvena predplačila, ki jih da država.
Člen VIII.
Ta zakon zadobi moč tisti dan, ko se razglasi
Izvršiti ga je naročeno Mojemu zelezničneinu in Mojemu finančnemu ministru.
V	Išlu, dne 14. julija 1903. 1.
Franc Jožef s. r.
Koerber s. r.	Wittek s. r.
Höh m s. r.
151.
Zakon z dne 14. julija 1903.1.
o napravi lokalne železnice od Weizelsdorf-a v Gorenje Borovlje.
S pritrditvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vlada se pooblašča izvršiti krilo držaVnoželez-nične proge Celovec (Beljak) — Gorica—Trst, ki se gradi od postaje Weizelsdorf v Gorenje Borovlje pod pogoji tega zakona o državnih troških.
Člen II.
V	členu I oznamenjcno krilo se sme izvršiti samo tedaj, če da vojvodina koroška iz deželnih novcev in če udeleženci vkup dadč prispevke za 3Ü0.000 K à fonds perdu.
Člen III.
Gradbene troške je, v kolikor niso založeni s prispevki, navedenimi v členn II, plačevati na
račun kreditov, dovoljenih vsled gradbenega in investicijskega programa za železnično progo Celovec (Beljak) — Gorica—Trst, odobrenega z zakonom z dne 6. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 63).
Člen IV.
Z ozirom na železnico, ki jo je napraviti po členu I, se dodeljuje prostost kolkov in pristojbin za vse pogodbe, vloge in listine v namen nabave v členu II v misel vzetih prispevkov, nadalje za gradnjo in opremo oznamenjene železnične proge in pa za prenosnino, kar se je nabere pri zemljiških odkupih.
Člen V.
Železnico, ki je predmet tega zakona, naj državna uprava obratuje v svojem gospodarstvu.
Člen VI.
Ivzršiti ta zakon, ki zadobi moč tisti dan, ko se razglasi, je naročeno Mojemu železničnemu in Mojemu finančnemu ministru.
V Išlu, dne 14. julija 1903. 1.
Franc Jožef s. r.
Koerber s. r.	Wittek s. r.
Holmi s. r.
153.
Zakon z dne 15. julija 1903.1.
o napravi lokalne železnice od Kranja v Tržič.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vlada se pooblašča izvršiti železnico od postaje Kranj državnoželeznične proge Trbiž —Ljubljana v Tržič, ki jo je napraviti kot pravilnotirno lokalno železnico, podelivši dopustilo pod pogoji tega zakona.
člen II.
Za železnico, oznamenjcno v členu I, more o podelitvi dopustila, kateremu je dobo izmeriti
z 90 leti največ, računeč od dne podeljenega dopustila, ne krateč uporabe določil zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), država na dobo 76 let, računeč od dne podeljenega dopustila, dati poroštvo čistega donosa, kateri ustreza potrebščini za štirih odstotkov ne presezajoče ob-restovanje in razdolžno kvoto zajma, ki se v nabavo novcev za gori imenovano železnico vzprejme v tistem nominalnem znesku, kateri je potreben v nabavo zneska za 1,750.000 K v gotovini, in to tako, da bode, ko bi letni čisti donos prej imenovane železnice ne dosegel zanjo poroštvovanega zneska, morala državna uprava doplačati primanjkljaj.
Člen 111.
V členu II oznamenjeno državno poroštvo se zagotavlja pod tem pogojem, da dajo vojvodina kranjska iz deželnih novcev in udeleženci skupaj znesek za 320.000 K najmanj k troškom izvršbe v členu I oznamenjene železnične proge.
Prispevek, o katerem se govori tu gori, se more refundirati v osnovnih delnicah delniške družbe, ki se napravi za imenovano železnico, pri čemer za te titre, ki jih je izračunih po polni nominalni vrednosti, v dobi gradbe ni plačevati inter-kalarnih obresti.
Dopustilo za v členu 1 oznamenjeno železnico naj se dâ šele v tistem času, v katerem je, kakor se vidi državni upravi in kakor kažejo izkazi, ki naj jih ona preskusi, do dobra zagotovljeno, da se bode izhajalo s proračunjeno gradbeno glavnico, in ko bodo prevzete vse delnice, katere naj prevzemč udeleženci in da bodo vplačani zneski, ki jih je dati na té delnice v gotovini, tako kakor bo predpisovala državna uprava.
Člen IV.
Izvršujč člen II je uporabljali ukazila v členu IV zakona z dne 26. decembra 1893. I. (drž. zak. št. 33 iz I. 1894.) o napravi Ybbsthalske železnice, s to premembo, da se smejo pristojbine od kuponskih kolkov postaviti kot razhoden postavek v obratni račun.
Prav tako se smejo tudi upravni prispevki, katere bode morebiti plačati za zajem, ki se vzprejme, kakor tudi kaka povračila za davke in pristojbine, katera bo dati posojajočamu finančnemu zavodu, kot razhoden postavek postaviti v obratni račun.
Člen V.
Gradbo v členu I oznamenjene železnice je dokončati najpozneje v dveh letih, računaje od dne podeljenega dopustila, in dodelana železnica se mora do tega časa izročiti javnemu prometu.
Da izpolni to dolžnost, mora koncesijonar po izprcvidu državne uprave tako, kakor ona določi, dati primerno zagotovilo.
Člen VI.
Gradnjo in dostavke je po podrobnem projektu in proračunu troškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, oddati pod ne-posrednjo ingerencijo vlade in kolikor moči po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je oddati ločeno od nabave novcev.
Dostavke gradiva, odstope zemljišč in dinge dajatve, ki jih je zagotoviti prevzemši osnovne delnice naj oceni državna uprava v porazumn z udeleženci, in ko bi se ne dosegel porazum, s prostovoljno sodno cenitvijo.
Člen VII.
Obrat v členu I oznamenjene železnice bo vodila ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, na račun koncesionarja država, in koncesijonar bode moral upravi državnih železnic povrniti (roške, ki ji res nastanejo po tem obratovanju in kateri se ustanove eventualno poprek.
Pri tem se državno-železnični upravi, ki prevzema obratovanje po dopuščeni železnici, pridržuje, po svojem izprevidu urejati obrat in ustanavljati tarife oziraje se vsak čas na obstoječe prometne potrebe, in to tako dolgo, dokler se bo res zahtevalo državno poroštvo ali se ne vrnejo poroštvena predplačila, ki jih dâ država.
Člen VIII.
Ta zakon zadobi moč tisti dan, ko se razglasi.
Izvršiti ga je naročeno Mojemu železničnenm in Mojemu finančnemu ministru.
V Išlu, dne 15. julija 1993. 1.
Franc Jožef s. r.
Zakon z dne 15. julija 1903. 1.
o napravi lokalne železnice od Svetle v Martins-berg.
S pritrditvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vlada se pooblašča izvršiti železnico od postaje Svetla lokalne železnice Schwarzenau—Svetla v Martinsberg, ki jo je napraviti kot pravilnotirno lokalno železnico, podelivši dopustito pod pogoji tega zakona.
Člen II.
Za železnico, oznamenjeno v členu I, more o podelitvi dopustila, kateremu je dobo izmeriti z 90 leti največ, računeč od dne podeljenega dopustila, ne krateč uporabe določil zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895), država na dobo 7G let, računeč od dne podeljenega dopustila, dati poroštvo čistega donosa, kateri ustreza potrebščini za štirih odstotkov ne preseza-joče obrestovanje in razdolžno kvoto zajma, ki se v nabavo novcev za gori imenovano železnico vzprejme v tistem nominalnem znesku, kateri je potreben v nabavo zneska za 3,700.000 K v gotovini, in to tako, da bode, ko bi letni čisti donos prej imenovane železnice ne dosegel zanjo poroštvovanega zneska, morala državna uprava doplačati primanjkljaj.
Člen IH. .
•
V primeru, ko bi dopustilo za gradnjo v členu I oznamenjene železnice prevzela in izvedla delniška družba stične, tudi državno poroštvo uživajoče lokalne železnice Schwarzenau —Svetla, more vlada za enotno železnično podjetje zagotoviti leten skupen čist donos, kateri ustreza vsoti čistih donosov, ki so državno zagotovljeni za vsako posamezno v enotno železnično podjetje združenih železuičniii prog.
Z ozirom na enotno podjetje, ki se napravi v zraislu predstoječega določila, je, in to sosebno pri izdaji delnic in zadolžnic, kakor tudi pri drugih pravnih poslih, ki jih jo opraviti v tem primeru, zmisloma uporabljati v čleuih IV in V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895) j
ukrenjene novčne ugodnosti. V lit. d zadnjič imenovanega člena ustanovljena oprostitev davkov in pristojbin gre v misel vzetemu podjetju v tistem razse-žaju, v katerem se je dopustilu primerno dovolila za vsako posamezno izmed združenih železničnih prog. Pri tem je vkupni donos delniške družbe z delitvenim merilom, ki se dogovori o podeljevanju dopustila, porazdelili na posamezne proge.
Člen IV.
V členu II oznamenjeno državno poroštvo se zagotavlja pod tem pogojem, da dajo nadvojvodina avstrijska nad Anižo iz deželnih novcev in udeleženci skupaj znesek za 750.000 K najmanj k tro-škom izvršbe v členu I oznamenjene železnične proge.
Prispevek, o katerem se govori tu gori, se more refundirati v osnovnih delnicah delniške družbe, ki je prevzela izvrševanje imenovane železnice, pri čemer za te titre, ki jih je izračuniti po polni nominalni vrednosti, v dobi gradbe ni plačevati interkalarnih obresti.
Dopustilo za v členu I oznamenjeno železnico naj se dâ šele v tistem času, v katerem je, kakor se vidi državni upravi in kakor kažejo izkazi, ki naj jih ona preskusi, do dobra zagotovljeno, da se bode izhajalo s proračunjeno gradbeno glavnico, in ko bodo prevzete vse delnice, katero naj prevzetno udeleženci in ko bodo vplačani zneski, ki jih je dati na té delnice v gotovini, tako kakor bo predpisovala državna uprava.
Člen V.
Izvršujč člen II je uporabljati ukazila v členu IV zakona z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 33 iz 1. 1894.) o napravi Ybbsthalske železnice, s to premembo, da se smejo pristojbine od kuponskih kolkov postaviti kot razhoden postavek v obratni račun.
Prav tako se smejo tudi upravni prispevki, katere bode morebiti plačati za zajem, ki se vzprejme, kakor tudi kaka povračila za davke in pristojbine, katera bo dati posojajočemu finančnemu zavodu, kot razhoden postavek postaviti v obratni račun.
Člen VI.
Gradbo v členu I oznamenjene železnice je dokončali najpozneje v dveh letih, računaje od dne
podeljenega dopustila, in dodelana železnica se mora do tega časa izročiti javnemu prometu.
Da izpolni to dolžnost, mora koncesijonar po izprevidu državne uprave tako, kakor ona določi, dati primerno zagotovilo.
Člen VII.
Gradnjo in dostavke je po podrobnem projektu in proračunu troškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, oddati pod ne-posrednjo ingerencijo vlade in kolikor moči po pogojili, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je oddati ločeno od nabave novcev.
Dostavke gradiva, odstope zemljišč in druge dajatve, ki jih je zagotoviti prevzemši osnovne delnice, naj oceni državna uprava v porazumu z udeleženci, in ko bi se ne dosegel porazum, s prostovoljno sodno cenitvijo.
Člen Vlil.
Obrat v členu 1 oznamenjene železnice bo vodila ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, na račun koncesionarja država, in koncesijonar bode moral upravi državnih železnic povrniti troške, ki ji res nastanejo po tem obratovanju in kateri se ustanové eventualno poprek.
Pri tem se državno-železnični upravi, ki prevzema obratovanje po dopuščeni železnici, pridržuje, po svojem izprevidu urejati obrat in ustanavljati tarife, oziraje se vsak čas na obstoječe prometne potrebe, in to tako dolgo, dokler se bo res zahtevalo državno poroštvo ali se ne vrnejo poroštvena predplačila, ki jih dâ država.
Člen IX.
Ta zakon zadobi moč tisti dan, ko se razglasi.
Izvršili ga je naročeno Mojemu železničnemu in Mojemu finančnemu ministru.
V Išlu, dne 15. julija 1903.1.
Franc Jožef s. r.
154.
Zakon z dne 15. julija 1903. 1.
o napravi lokalne železnice od Levova v Podhajce.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vlada sc pooblašča zagotoviti izvršbo železnice od pripravnega mesta obstoječih železničnih prog poleg Levova čez Winnike, Przemišlano, Brzežane in Polutore v Podhajce, ki jo je napraviti kot pra-vilnotirno lokalno železnico, podelivši dopustilo pod pogoji tega zakona.
Člen II.
Za železnico, oznamcnjeno v členu I, more o podelitvi dopustila, kateremu je dobo izmeriti z 90 leti največ, računeč od dne podeljenega dopustila, ne krateč uporabe določil zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), država nS dobo 76 let, računeč od dne podeljenega dopustila, dali poroštvo čistega donosa, kateri ustreza potrebščini za štirih odstotkov ne presazajoče obre-stovanje in razdolžno kvoto zajma, ki se v nabavo novcev za gori imenovano železnico vzprejme v tistem nominalnem znesku, kateri je potreben v nabavo zneska za 12,000.000 K v gotovini, in to tako, da bode, ko bi letni čisti donos prej imenovane železnice ne dosegel zanjo poroštvovanega zneska, morala državna uprava doplačati primanjkljaj.
Člen III.
V členu II oznamcnjeno državno poroštvo se zagotavlja pod tem pogojem, da .dajo kraljevina gališka iz deželnih novcev in udeleženci skupaj znesek 3,500.000 K v gotovini najmanj k troškom izvršbe v členu I oznamenjene železnične proge.
Prispevek, o katerem se govori tu gori, se more refundirati v osnovnih delnicah delniške družbe, ki sc napravi za imenovano železnico, pri čemer za te litre, ki jih je izračunih po polni nominalni vrednosti, v dobi gradbe ni plačevati inter-kalarnih obresti.
Dopustilo za v členu 1 oznamenjeno železnico naj se dâ šele v tistem času, v katerem je, kakor se vidi državni upravi in kakor kažejo izkazi, ki naj jih ona preskusi, do dobra zagotovljeno, da se bode izhajalo s proračunjono gradbeno glavnico, in ko
bodo prevzete vse delnice, katere naj prevzemö udeleženci in da bodo vplačani zneski, ki jih je dati na té delnice v gotovini, tako kakor bo predpisovala državna uprava.
Člen IV.
IzvrSujé člen II je uporabljati ukazila v členu IV zakona z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 33 iz 1. 1894.) o napravi Ybbsthalske železnice, s to premembo, da se smejo pristojbine od kuponskih kolkov postaviti kot razhoden postavek v obratni račun.
Prav tako se smejo tudi upravni prispevki, katere bode morebiti plačati za zajem, ki se vzprejme, kakor tudi kaka povračila za davke in pristojbine, katera bo dati posojajočemu finančnemu zavodu, kot razhodek postaviti v obratni račun.
Člen V.
Gradbo v členu I oznainenjene železnice je dokončati najpozneje v treh letih, računaje od dne podeljenega dopustila, in dodelana železnica se mora do tega časa izročiti javnemu prometu.
Da izpolni to dolžnost, mora koncesijonar po izprevidu državne uprave tako, kakor ona določi, dati primerno zagotovilo.
Člen VI.
Gradnjo in dostavke je po podrobnem projektu in proračunu troškov, ki se^sestavi pod primernim vplivom državnih organov, oddati pod ne-ppsrednjo ingerencijo vlade in kolikor moči po pogojih, navedenih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je oddati ločeno od nabave novcev.
Dostavke gradiva, odstope zemljišč in druge dajatve, ki jih je zagotoviti prevzemši osnovne delnice, naj oceni državna uprava v porazumu z udeleženci, in ko bi se ne dosegel porazum, s prostovoljno sodno cenitvijo.
Člen VII.
Obrat v členu I oznamenjene železnice bo vodila ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, na račun koncesijonarja država, in koncesijonar bode moral upravi državnih železnic povrniti troške, ki ji res nastanejo po tem obratovanju in kateri se ustanovč eventualno poprek.
Pri tem se državno-železnični upravi, ki prevzema obratovanje po dopuščeni železnici, pridržuje, po svojem izprevidu urejati obrat in ustanavljali tarife oziraje se vsak čas na obstoječe prometne potrebe, in to tako dolgo, dokler se bo res zahtevalo državno poroštvo ali se ne vrnejo poroštvena predplačila, ki jih dâ država.
Člen Vlil.
Ta zakon zadobi moč listi dan, ko se razglasi.
Izvršiti ga je naročeno Mojemu železničncmu in Mojemu finančnemu ministru.
V Išlu, dne 15. julija 1903. 1.
Franc Jožef s. r
Koerber s. r.	VVittek s. r.
Bolim s. r.


i-î1----:	..	.
'*	■	..	. J	v	'■	•	.	•:	'	>










v-
“
















. ;	.	'	ti	! ■-	'