Kmetijske in rokodelske nov
Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe.
C0.
Tečaj III.
V srédo 27. Velkiserpana. 1845.
List 35.
Rožekar.
a eni strani stari grad,
Ki druz'ga ni ko sam razpad.
In cerkvica na drugi stran' ,
K' je Turku stala nekdaj v bran *)
Na gričih dveh, — scer grički okol' ,
Med njim' pa v sred' je majhin dol,
Po gričih lepi senčni gaj;
Tam stari hrast, tu drevje mlaj',
Dol' spod skoz snožet senčna pot,
In poleg nje zeleni plot,
In zraven njega hladni vir,
Povsod pa tihi, srečni mir
To je dežela, kjer leží,
Rožek **) — star grad — k ga čas drobi!
„Le k' meni, k meni, ljuba hci!“
Star vitez rahlo govori,
„Le sem, slovó od mene vzem',
Dobit novice hude sim:
Na meji ze Turčin stojí;
Prelivat treba bo kerví.“
Deklica joka se britko
Očetu ko podá roko.
„Ne jokaj, ljuba moja! se,
Bojvat se silno treba je.
Zbog mene bodi brez skerbi, —
Star meč se sekat' zna kostí;
Tolaži se, in zdrava ostan',
Junakov sest ti dam za bran."
Tak stari vitez govori.
Pak ona: „„Z Bogam, oce vi!““
Na kojnca plane starčik zdej,
Ko mlad vojšak, derčí prot' mej'.
Za njim pa hlapcov trop kadí,
Pred njim', za njim' meglá stoji;
Jo hočjo z Turkam zaigrat',
Ga hočjo vsiga pokončat'. —
Ko dalječ, dalječ pridejo,
Junaka vsi zagledajo;
Jeklén okov krog pers imá
Pa jezdi kojnca bojniga.
Rožékarja nagovori,
De z njim bojvat' mu dopusti.
Star vitez mu odgovor dá:
„Pozdravim jakiga mozá,
De stan je tvoj vojaški stan,
Obleka cversta mi oznan';
De si junak iz prosnje vem, —
Zató z menoj! nad Turka grem.“
Se kojnik serčno mu zahval',
In urno so naprej zdirjal';
Ko meji bližé pridejo,
Kardelo turško vidijo:
Zdej trumo svojo vitez vstav',
In hlapcam: „Stojte mirno!“ prav'.
„Za herbtam skrite jelce vsi,
De jih ne bodo vidili.
Ko sprot nam Turki zaderce
Nastav'te jim jelce ojstré.“
Tak' vitez pravi, govorí,
In celi trop takó storí.
Ze Turki hlapce vidijo
In urno vsi na sprot' deró,
Krog glave vsak že suče mec,
Glave če sekat vsaki preč.
Zdej vitez kojnca zapektá:
„Naprej junaki, zdej veljá!“
Vsi jelce zdej nastavijo ,
Prot Turku se napravijo ;
Zdej podkov seka urno tla,
Zdej jelca kriví se ojstra,
Globoko v turške serca gré,
Nektera pot' nazaj ne vé.
Prot vitezu pa Turk gromi:
„Postav' se po junasko mi!“
Se konjča dva zdej spenjata,
Se meča dva zdej srečata; —
Nobeden noče se podat',
Dragó če vsak život prodat'.
Rožekar že junak je star,
Al mlad je turški poglavar,
Rožekarja zmaguje moč,
Očí obda mu temna noč: —
Ko konjik ptuj zagleda to,
Zadirja vranca kej ojstró:
„Oj turski tat! kaj mislis ti?“
Zdej konjik Turku govori,
„De hoces starcku glavo vzet?
Z menoj se skusat' moraš pred!“
Oba nasprot' si skočita,
Se po junaško pocita;
Je Turčin kmal' premagan bil,
Je svojo černo kri prelil;
Mu konjik verže glavo preč,
Natakne jo na ojstri mec.
To znamnje nese hlapcam tje,
Zdej Turki vsi se v beg spusté.
Oproda zdrami viteza,
Junaškiga Rožekarja;
Rožekar pa ozira se,
In praša: „Kdo me resil je?“
Mu hlapec kaže konjika,
Mladenca vsim neznaniga.
Mladenču vitez govori:
„Si résil ti življenje mi,
Povej, kaj cem za tó ti dat',
Povej brez straha, sim bogat.“
Mladenč se mal' na smeh derži:
„Srebro za me placilo ni,
Ak hočes men' plačila dat,
Ne hasne ti prodat svoj grad,
Kar jez želím, je tvoja hči,
Brez nje za me placila ni!s
Rožekar vstraši se močnó.
Junaka gleda preojstró:
„Jez hčere ti ne morem dat',
„Raj b' hotel svitli grad prodat'!“
Junak na konjča plane zdej;
„Povem, Rozekar! jez ti kej,
Mladenč na vrancu govori: —
„Kar jez želim je tvoja hci;
Ker v ženo mi je noces dat
Razpadil bo po teb' tvoj grad."
Čez polje z vrancam se spusti,
In več ga vitez vidil ni.
Kar mu junak je prerokval.
Je vnukam silni grad spričval:
Rožekar pride ob život,
In z njim pogine slavni rod;
Kjer nekdaj stal je silni grad,
Je dan današni zgol' razpad.
*) Gradiše.
**) Razvalina Rožek je v Moravski dolini. —
Iz Dunaja.
Dvoranin.
138
Kakó bi se več turšice ali koruze pri-
delovalo?
(Konec.)
Na Marskim, Ogerskim in po nekterih nemških
deželah je obdelovanje turšice pri malih kmetijah,
razun majhniga razločka našimu krajnskimu enako;
pri velikih kmetijah jo pa sejejo z mašinami, z
drevési jo pa plevejo in okopavajo, zató je tudi
več pridelujejo, ko pri nas na Krajnskim. Z ma-
šinskim orodjem obdelovana turšica donése
po 120 mernikov zernja na oralu dobre zemlje
80
„
 „ „ srednje „
„ „ slabe
50
„
in 70, 80 do 100 centov pa turščine slame, ki je
do 7 čevljev dolga.
Dva učena možá Vagini in Dr. Jasniger
po imenu sta si prizadevala zvediti, koliko in ka-
košnih natórnih rečí de turšica v sebi ima, in našla
sta po kemii, to je po tisti vednosti, ktera zna
vse natórne rečí v njene dele ločiti, de, ako si
turšico z steblam vred na tavžent delov razdeléno
mislimo, se dobi ali izloči iz tavžent delov
vodénih delov . . . . .
. . . .
. . . . . . . . 130
lušinastih „ . . . . . . . . . . . . . . . . . 78
kalilnih „ . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
sladkornatih „ . . . . . . . . . . . . . . . . . 98
. . . . . . . . . . . . . . .
beljakovih „
12
.
. . . . . . . . . . . . . . . . . 211
močnatih „
klejestih „ . . . . . . . . . . . . . . . . . 358
perstenih „ . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
žlezastih „ . . . . . . . . . . . . . . .
skup tedej redivnih ali tečnih delov . . .
765
neredivnih pa . . . 235.
Turščina slama z stèrzi ali turščjaki vred ima
dovelj sladkorniga soka v sebi, kteri pa koj preíde
ali zgine, de le zernje zoriti začné.
Po Vaginitovim imajo dozorjeni in posu-
šeni turščjaki na stotero delov tele rečí v sebi:
. . . . . . . . . . . . . 7 delov.
sladkorniga .
beljakoviga . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
močnatiga . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 „
lušinastiga . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 „
skupej . . . 100 delov.
Turšično steblo samó ima v sebi:
zladkorniga . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 delov
. . . . . . . . . . . . . . 1 „
beljakoviga .
. . . . . . . . . . . . . . . 10 „
močnatiga .
. . . . . . . . . . . . 57 „
lušinastiga.
nekoliko časa po hiši gori in doli hodite, de se
počasi vgrejete, in zdravi bote. Kader bote poleti
od težkiga dela in sončne toplote takó vroči, kakor
bi bili razbeleni, nikoli se hitro merzle vode ne
napite; zlo škodljivo je to, rada se jetika prime,
ktera se težko da ozdraviti. Piti v veliki vročini
vselej malo mlačno vodo, in po malim, takó vam
pijača ne bo škodovala. Per vsih kmetiških delih,
naj bo na polji, na travnikih ali v vinogradih,
imejte glave vselej pokrite, gologlavi nikoli ne bo-
dite pod milim nebam, posébno v mescu Sušcu in
Malitravnu. Kader poleti sonce zlo pripeka, ne
bodite nikoli odkriti, de se vam možgani ne vnamejo,
ampak vselej imejte kaj na glavi. Nar boljši po-
krivalo glave poleti so slamniki. Veliko boljši pa
so beli, kakor černi slamniki, zató, kér černi slam-
niki vročino v sebi obderžijo, beli jo odganjajo.
Černa barva ima že od natóre to lastnost, de sončne
žarke v sebi obderžuje, bela barva jih nazaj od-
bija. Ne deržite se stare navade le černe slamnike
nositi, ampak ženske in možki kupite si bele slam-
nike, kakor je v več krajih navada, in ne bo vam
vročina škodovala.
3) Varovajte se jeze, togote, sovra-
štva, prepira, vpitja, zmerjanja in enakih
nerodnost. Vse to je zdravju zlo škodljivo. Kader
se človek močno razjezi, in se na to hitro slabiga
vina napije, je ravno takó, kakor de bi strup
pil, pravijo umni zdravniki. Jeza in sovraštvo od-
vzame človeku mir duše in telesa, mu napravi do-
stikrat hude bolezni, in prikliče prezgodno smert.
Togotin človek, ki se za vsako reč jezi, serdí in
togoti, že na obrazi nosi očitno znamnje svoje
notranje bolezni, ktera se nikakor ne da ozdraviti.
Poterpite eden z drugim, prizanašajte si, bodite
mirni, prijazni in dobrovoljni, in zdravje se vas
bo deržalo.
4) Varovajte se piti zganja. Vsaka moč-
na pijača je človeku škodljiva, nar hujší pa je
žganje; posébno za mlade ljudí je živ strup.
Kdor se žganja piti navadi, se mu začne život od
znotraj sušiti, želodec se mu kerči, mozig po ko-
steh se mu posuší. Zganjapivec se trese ko šiba,
vsaka bolezen se ga rada prime, ktera se ne da
pregnati. Zganje je že marsikteriga pred časam
pod zemljo spravilo. Varvajte se te strupene pi-
jače, in zdravi, in veseli bote živeli.
V—
skupej . . . 100 delov.
Leskovic.
Kakó naj kmetje za zdravje skerbijo.
(Konec.)
2) Varujte se prehlajenja. Kadar člo-
vek iz velike gorkote ali vročine naglo na hudi
mraz pride, pravijo zdravniki, de je zlo škodljivo
in večkrat se takó nevarne bolezni dobijo. Ne imejte
prehudo zakurjenih hiš pozimi, in kader iz tople
hiše morate iti na hudi mraz, če tudi le za malo
časa, ne hodite slabo oblečeni. Če človeka hudi
mraz prav prevzame, kmalo zdravje mu odvzame.
Zakaj kmetje pozimi ob nedeljih v cerkvi takó močno
kašlajo, de se skorej ne sliši ne petja, ne orgle,
ne pridige? Samó zató, kér se prehladijo, kér iz
vročiga na merzlo, is merzliga na vroče vsi raz-
cukani brez terdne obleke hodijo. Kaderkoli pozimi
iz tople hiše greste, vselej se dobro oblecite. Ka-
darkoli iz hudiga mraza v toplo hišo pridete, nikoli
se precej h peči ne pritisnite, ampak vselej pred
PodoVor
kmetiſhkiga ozheta s ſvojim naravoſlovja suzhenim
finam, v meſzu Velkiſerpanu.
S. Dolshan ſim vam ſhe odgovor na vpraſha-
nje, od kod de pride, de pri bliſku vezhidel tudi
gromí. Pri bliſku ſe namrezh sashene nebeſhki
ogenj is eniga oblaka v drusiga, ali pa proti sem-
lji, in pri tem preſkoku ſe ſliſhi glaſ, grom, ka-
kor ſe ſliſhi tudi pok, kader ſe iſkra na kolovratu
v zhlen ali drugo rezh preſkozhi. Ako pa hozhete
ſhe bolj na tanjko to vediti, ſi morate miſliti, de
bliſk je hud ogenj, ki na ſvojim potu mozhno srak
rasgreje, ga tedaj tudi sredká in odshêne, ſoſedni
srak s mozhjo v ta kraj plane, naredí hrup, in
ſliſhi ſe grom.
O. Pa vzhaſi tudi gromí, deſiravno ſe ne bliſka;
od kod pa ta grom pride?
§. Grom bres bliſka vezhkrat od tod pride,
de ſe grom ſliſhi is sgornjiga oblaka, bliſk pa nam
prikriva ſpodnji oblak. — Pa tudi takóle ſe samore
grom bres bliſka narediti: voda v ſoparnim ſtanu
130
potrebuje 1500krat vezh proſtora, ko pa v kap-
ljenim. Zhe ſe tedaj voda, ki je v sraku, is ſo-
parniga ſtanú, kakorſhna je v sraku, hitro v kaplje
ſoſtezhe, poſtane bressrakni proſtor, v kteriga ſo-
ſedni srak s mozhjo ſhine, in ſliſhi ſe grom, de-
ſiravno ſe ne bliſka.
O. Sakaj ſe pa bliſk poprej vidi, ko pa ſe
grom ſliſhi, ako ſe obedvoje na enkrat sgodí?
Ş. Luzh (bliſk) je veliko hitreji na ſvojim potu,
ko pa glaſ (grom); ſaj vidite veliko poprej luzh,
ko pa ſliſhite pok, zhe kdo prezej deljezh od vaſ
vſtreli.
O. Vzhaſi svezher ſe bliſk vidi, grom pa ſe
ne ſliſhi, in ljudje pravijo, de tiſti bliſk pride od
ognja is víz, in de je takrat dobro moliti sa du-
ſhe v vízah.
§. Moliti sa duſhe v vízah je vſelej dobro ,
kar naſ uzhí ſveta véra; verovati pa, de ogenj is
viz ſhviga, kadar ſe svezher bres groma bliſka,
ni pràv in je vrasha; sakaj takrat je le hudo
vreme ſhe takó deljezh od naſ, de ſe bliſk vidi,
grom pa ſe ne ſliſhi. Zhe ſte poſtavim pri ſvetim
Joſhtu, kader v Ljubljani na gradu vſtrelí,
vidite luzh (bliſk), poka pa ne ſliſhite.
O. Ako pride bliſk in grom od nebeſhkiga
ognja, od kod pride pa treſk?
S. She poprej ſim vam povedal, de bliſk nizh
drusiga ni, kakor preſkok nebeſhkiga ognja is eni-
ga v drugi oblak ali pa proti semlji. Ako oblak
napolnjen s nebeſhkim ognjem pride bliso zerkve,
hiſhe, dreveſa, zhloveka, shivine, vode i. t. d.,
ktere rezhí nimajo kaj tega ognja, ali imajo le na-
ſprotniga, ta ogenj is oblaka ſhine na te rezhí, jih
vshgè, rasdrobi, rastôpí, ubije in pravimo, de je
tréſhilo.
O. Janes! ta ti pa she ne bo oſtala. Kakó bo
neki ſami bliſk shivino in zhloveka ubil, drevó,
hiſho, zerkev vshgal, sheleso in drugo rezh ras-
topil in take ſhkode naredil?
S. Ravno ſam bliſk vſe to ſtorí. Zhe ſe na
kolovratu s veliko ſhipo in po dolgim vertenju
napravi veliko nebeſhkiga ognja, ſe samore v ma-
lim vſe to narediti, kar treſk naredí. Ako ſe nam-
rezh tak ogenj is kolovrata napelje na shveplo,
predivo, ſlamo, ali ſuh leſ, jih vshgè; zhe ſe ſpuſtí
na ptizha ali druge male shivali, jih ubije; lahko
rastopljive rezhí pa rastopí. Zhe ima she ſama
iſkra tega ognja tako mozh, kolikanj vezhi mora
imeti bliſk, kér je vezh tavshent tazih iſker
ſkupej!
O. Ako ſtrela ni drusiga ko bliſk, kakó ſo jo
pa ljudje samôgli najti?
S. Bliſk na ſvojim potu vzhaſi rasdrobí kamne
in ſkale, rastopí sheleso ali kaj drusiga, odbije kaj
od pohiſhtev, in ljudje te rezhi najdejo in miſlijo,
de ſo ſtrelo naſhli.
O. Ako ſtrela ni drusiga kakor bliſk, kakó pa
vzhaſi samore tudi vodéna biti, ktera ne vshgè,
in zhe pride sa ognjéno, ſhe pogaſne?
Ş. Strela nikdar ni vodéna, kakor nekteri
napzhno miſlijo, ampak je vſelej ognjena. Ljudje
ſi le sató vodéno ſtrelo miſlijo, kér nekterikrat ne
vshgè, kader treſhi: kar ſe pa le takrat primeri,
kadar bliſk nizh na ſvojim potu ne najde, kar bi
rado gorélo, ali pa tudi sató, kér vzhaſi, zhe sa
poredama dvakrat na eno meſto tréſhi, drugi treſk
ſhe pogaſí perve ſtrele ogeni; to pa puh ſtorí,
kakor tudi ſtrel pogaſne, zhe va-nj vſtrelí, deſiravno
ni baſano s vodó.
O. Kaj pa je puh, ki vzhati zhloveka ali
shivino ubije, zhe ſo bliso kraja, kamor treſhi?
S. Snano je, de zhlovek ali shivina ne more
shiveti bres sraka, pa tudi v mozhno ſprídenim
sraku ne. Treſk s ſvojo vrozhino in s shveplje-
nim ſmradam takó mozhno srak sredká, odshêne
in ſpridi, de nobena shival ne more v njem shiveti,
pade ko mertva in pravimo, de jo je puh pobil.
O. To ſe mi pràv neumno sdi, de ſtavijo mag-
nete na zerkve in pohiſhtva, in de miſlijo, de potlej
ne bo v nje treſhilo.
§. Skuſhnja uzhí, de v nar bolj viſôke re-
zhí nar raji tréſhi, poſebno ako ſo te rezhí take,
ktere bliſk na ſe vlezhejo, kakor je slató, ſrebró,
sheleso i. t. d. Ako ſe tedaj, kér slató ſhe mozh-
neji bliſk na ſe vlezhe, ko sheleso in varje pred
rijo, v nar viſhi kraj zerkve, ali kakiga druziga
pohiſhtva shelesen kol s poslazhenim verham poſta-
vi, in ſe do tal s shelesno ſhino napelje, bo le v
ta kol treſhilo; ſtrela (bliſk) bo sderzhala po kôli
in ſhinila v semljo, in hiſha ali zerkev je obvar-
vana ſhkode. Poglejte! kakó dobra in modra na-
prava ſo magneti!
O. Nekteri ljudje ſe nizh treſka ne bojé, in
tam pod milim nebam ſtojé, deſiravno ſe bliſka in
treſka, jeſt ſe pa hitro ſkrijem pod kak kosolz,
drevó, svonik ali drugo podſtreſhje.
S. Lepó ſe naſtavite ſtreli, kader kaj takiga
ſtorite, sakaj na polji nar raji treſhi v take rezhí
sató, kér ſo nar viſhi.
O. Kaj mi je tedaj ſtoriti, zhe me huda ura
na potu ali na polji sadéne?
§. Takrat ne ſmete tezhi, dirjati, de ſtrele sa
ſabo ne potegnete, ne hoditi pod kosolz, svonik,
ſamotno podſtreſhje, ne pod hraſt, ôrh ali kako drugo
koſhato drevó; le od bukve pravijo, de v njo ne
treſhi. Amerikanzi, kader vidijo ſe priblishevati
hudo vreme, hitro beshé v bukovo hoſto, in tam
takó dolgo oſtanejo, de hudo vreme mine, kér
ſkuſhnja jih uzhí, de pod bukvo ſo bres nevarno-
ſti, in nikjer ſe ne bêre, de bi bilo kdaj v to drevó
treſhilo. Kakó ſe je ſploh sadershati ob hudi uri,
ſte she brali v Novizah lanſkiga leta. J. Jashirk.
Izdelovanje českih kolovratov v Tersti.
Iz Barkole so nam čast. gospod fajmošter
Rebec pisali, de so začéli česke kolovrate
tudi v Tersti delati; mojster je g. Mainich v
ulicah pri Dogani, blizo rudečiga mosta. On je po
poslani podobi 5 lepih kolovratov naredil, na kterih
so v Barkoli na enkrat predli, de jih je bilo
lepó viditi.
Kakó je pač to?
Nemške kmetijske novice ne nehajo od hvale
pozimskiga korúna (krompirja) govoriti, kakó
dobro se obnaša, če se v Velkiserpanu sadí
i. t. d. Tudi mi smo to skušnjo že davnej v Novi-
cah naznanje dali in smo jo tudi samí že dve jeseni
poskusili; pa je ne moremo hvaliti. Korún, dobro
zadelan, je čez zimo v zemlji nepoškodvan obležal.
tode jedli smo ga še le takrat, kakor navadno
sajeniga. Kakó je tó? Ali smo sami mi takó ne-
srečni bili? Ali je morebiti kak drugi kmetovavec
enako skušnjo na Slovenskim naredil? Ali mo-
rebiti imenovani časopisi nekoliko bahajo?