^ vsakdan in praznikov, ^ed dsily ezcopt Sundayt and Holldaja. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARO DNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln uprsvniftki prostori: 1057 South LswndsU A v«. Offloe of Publication: >657 South Lawndal« Avs. Tslsphone, Rockw«U 4904 Cena llsU je 96.00 - jsaltsr Januar jr IS. IMS. at Um port-atOoa at Chicago, lUteola. under tha Act of ConaroM ol Much S. ISIS. CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 28. MARCA (MARCH 21). 1944 Subscrlption 96.00 Yearly 8TEV.—NUMBER 61 Sovjetske koline zavzele ■nemške vojaške trdnjavo Acceptance for mailing st special rste of posUge providad for ln ascUon 1193. Actpf Qct. 3. 1917, authorlsed on June 4, 1916. Ruska armada ograža glavni koridor, v katerem je gtisnjena nemška sila, v bližini omrežja železnic, ki vodijo v Bukarešto, Cernovice in Lvov. Tretjina Besarabije pod rusko kontrolo. Moskva naznanila velike nemške iz-gube.—Ljute bitke na fronti pri Cassinu se nadaljujejo. Novi bombni nMpadi na nacij ska oporišča v Franciji, Holandiji in Belgiji —Čez 500 Japoncev ubitih v bitki z ameriški mi četami na otoku Bougainvillu London, 27. marca.—Kolone uske armade maršala Gregorija lukova so okupirale Kamenec-•odolski, zadnjo nemško vojaško rdnjavo na severni strani Bu-ovine, bivše rumunske provin-e. Okupacijo je naznanil pre-lier Stalin v odredbi dneva. Pa-ec te trdnjave je nov triumf ru-ke armade, ki se je približala svoji ofenzivi meji severne lumunije. Nemška vojaška po-idka je bila zdrobljena. Ruske jpniške baterije že bruhajo iz-trelke na nemške pozicije v lumuniji na drugi strani reke rut. London, 27. marca.—Ruska ar-lada, katere poveljnik je mar-il Ivan S. Konev, stoji zdaj red vrati Balkana in povzroča trih med Hitlerjevimi sateliti, i so v zadnjih tednih iskali pot i umik iz vojne. Rumunija, lolgarija in Ogrska so v zagati. Maršal Konev in njegova ar-iada sta izpolnila Stalinov kaz, ki je bil: "Poženite so-ražnika z ruske zemlje**-^Ta rmada je že presekala eno pot mika in zdaj ograža glavni ko- idor, v katerem je stisnjena emška sila. Rusi so% prodiranju proti re-i Prut, meji med Rumunijo in usijo, okupirali Balti in Fale-;i, Besarabija. Slednje mesto iži samo 28 milj severovzhodno i Jasija, križišča železnice, ki odi v Odeso, pristaniščno me- 0 ob Črnem morju. Balti je rišel pod kontrolo sovjetskih ft, ki prodirajo proti Karpat-temu gorovju na zapadu in stju reke Donave na-jugu. Pet milj zapadno od reke Prut ! omrežje železnic, ki vodijo Bukarešto, glavno rumunako iesto, Cernovice in Lvov. To je ima komunikacijska črta« kl eže vzhod s Karpatskim gorov->m. Prve sovjetske kolone so že rodrle na ozemlje, ki je odda-eno 200 milj od rumunakega Ijnega polja in 230 milj od Bu-ireite. Husi so okupirali tretjino Be-»rabije med rekama Dnjester 1 Prut. To pokrajino je Rumuni-' držala <>d zaključenja prve 'etovne vojne do 1. 1040. Na ae-*rni strani operira druga tti-" armada pod poveljstvom drsala bukova. Ta je v zad- dveh dneh zasedla čez sto asii n naselbin v Bukovini. J^mška vojaška poaadka v Kamenec-Podolak v »jnozapadni Ukrajini v bližini ^tra ie obkrožena jnvne »rnost, uničenja. Moskva po-jc bilo čez 30,000 Nem- "bitih in ujetih v bit ftttl v zadnjih treh dneh. N*«p*l Italija. 27. marca — W«IS nemška siU je uprizo-? nov'- naskoke na zavezniške v Cassinu in okolici, a ,f Jl * v'/eni nazaj. Nemci še C -ntinenUL j ' Sko vojno poročilo tr-K '' ' 'Jute bitke nediljujejo. ^ " ' (»veljstvo koncentrira R J r « Mo«»« na južnocapad-»m r tsBm« in ob cdati, ki h H. m. i A' l"ju na drugem koncu r k* fronte je naaUl od-'(^ racijah. Britska krl-"hin je obstreljevala TJ^f" " jc na obrežju. Zi-h f 'Hald to uprizorili no--'u- na /clezniAkt proge, M ! liki postaje in druge naprave pri Ri mu. London. 27. marca.—Ameriške leteče trdnjave in bombniki so metali bombe na Pas de Ca lais in Cherbourg, Francija, in nacijska oporišča v Holandiji in Belgiji. Napada se je udeležilo več sto bombnikov. Drugi roji ameriških letal so bombardirali Frankfurt, središče kemične industrije, in druga nemška mesta. Napad je sledil bombardiranju Lyonsa, francoskega mesta, po angleških letalcih. Ameriški in angleški letalci so v napadih v zadnjih osmih dneh vrgli čez tri tisoč zažigal-nih in razstrelilnih bomb na nemška mesta in nacijska oporišča v Franciji. Zavesnlški stan na Pacifiku. 27. marca.—Japonska sila čez dva tisoč vojakov je naskočila ameriške pozicije pri Torokinu, otok Bougainvlile, in izgubila je čez 500 vojakov. V bitki so bili ubiti štirje ameriški vojaki, 47 pa ranienih. Japonski topniški oddelki so obstreljevali ameriške pozicije pred naskokom. Admiral Hal* sey poroča, da so enote ameriške bojne mornarice bombardirale japonske postojanke na otoku Elouju, 20 milj proč od otoka Emirauja, katerega so zasedli ameriški pomorščaki. New DelhL Indija. 27. marca. —Ljute bitke divjajo med brit-skimi in japonskimi četami v severni Burmi. Uradno naznanilo pravi, da so britske čete porazile sovražnika na ozemlju, ki je oddaljeno 32 milj od Myltiki-ne, japonske vojaške baze. Demokratje ustanovili novo stranko Proti četrtemu Roo*e-veltovemu terminu Columbla. ». 27. marca — Tu je bila naznanjena ustanovitev nove demokratske stranke, ki se je izrekU proti ponovni izvolitvi RooaevelU za predsednika Združenih držav ter "new dealu" in vsemu, kar U pred stavlja. M. B. Barkley, blagajnik nove stranke, je dejal, da je bila platforma sestavljena in da bo objavljena v listih. Ta bo orisala namene ln cilje stranke. | Barkley naglaša v izjavi, "da ao stranko ustanovili oni, ki se ne strinjajo s staro stranko, ki je vae drugo nego demokratska Stranka bo imenovala kandida U za federalne urade ln e!« K torje." Konvenčlja socialistične delavske stranke Chicago, 27. marca —Državna konvencija udaUstične delavske stranke je Imenovala kandidate za državne urade. Louis Flsher je bil izbran kot kandidat za go-vernerja Illinoiaa, Charles Storm pa u kongrešnika na splošno Frank Schnur, krojač po poklicu. je bil imenovan za načelnika stranke Konvencije, ki se je vršili v glavnem stanu stranke na »28 do Halsted st., ae jf udeležilo «0 delegatov. Partizani zasedli otok Hvar Nemške čete zapuščajo Jugoslavijo Loodjon, 27. marca.—Glavni stan maršala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade, poroča, da so partizani s pomočjo zaveznikov zasedli otok Hvar v bližini dalmatinskega obrežja. Prej objavljeno poročilo ae je glasilo, da so partizani napadli nemško vojaško posadko v kraju, ki je oddaljen 25 milj od ogrske meje. Ljute bitke med partizani in Nemci so v teku v Slavoniji. Uradni komunike omenja umike nemških čet iz Jugoslavije na Ogrsko, ki je prišla pod kontrolo nacijske oboro-Ž9m sile zadnji teden. "Enote Titove divizije so s pomočjo zavezniške letalske ln pomorake sile okupirale otok Hvar," pravi poročilo. Ta otok leži 25 milj južno od Splita, važne jugoslovanske luke ob Jadranskem morju. Radio Berlin fc pred dvema tednoma naznanil, da se je 1500 britskih in ameriških "komm-dotov" izkrcalo na otoku Visu. Teroristi provocirali * * m, Palestini mil Jeruzalem, Palestina, 27. marca.—Ur9dna židovska agentura je obdolžila "sterniste" odgovor, nosti za izgrede, v katerih je bilo sedem ljudi ubitih in deset ranjenih, kakor tudi drugih zločinov. Sternisti so sledilci Abra-hama Sterna, ki je bil ubit v februarju 1. 1942. Vladni odbor odobril zvišanje plače Washington, D. C., 27. marca. — Vojni delavski odbor je odobril zvišanje plače za pet odstotkov 20,000 delavcem, uposlenih klavnicah Swift & Co. v Chicagu, Evansvillu,.Ind., Sioux Ci-tyju in Des Moinesu, Ia. Delavci so Člani unije Kongesa industrijskih organizacij. ZAVEZNIŠKE AKCIJE PRIHAJA Churchill napovedal po-raz Nemčije in-Japonske POHVALIL JE RUSKE ARMADE IN PARTIZANE nir ihill London Winston Churchill je v svojem govoru po radiu1 poudaril, "tla ura naših največjih naporov in akcije prihaja. Totalni poraz Nemčije in Japongke pride morda prej kot smo pričakovali. Japonska sila je Že dobila strahovite udarce in posledice teh se že kažejo." Churchill je govoril 47 minut. V govoru je poveličeval junaštvo ruskih armad in sposobnost poveljstva. "Prodiranje ru-Bkih armad od Stalingrada do Rumunije je največji triumf v tej vojni," je dejsl. "Ruske armade so v enem letu prekoračile razdaljo 000 milj in zadale katastrofalne udarce mcijski oboroženi sili. Drugi, pod katerimi se bo ta sili zrušili, pridejo." Pohvalil je tudi odpor partizanov v Jugoslaviji, ki se borijo pod maršalom Titom. Premier je razkril, di je ameriška letalaka aila v Angliji večja nego britaka. Prva ali druga prekašata nemško letalsko silo, ker lanko vsaka pošlje čez ti-soč bombnikov md Nemčijo vse* H kadar slednji -pošlje sto boj*, nih letal n$d Anglijo. Nemške podmornice, < ki so tvorile naj* večjo nevarnost zavezniški pomorski sili, so bile pognane z morij. Kampanja v Italiji gre naprej bolj počasi, toda bo dobljena. Hitler mora držati 25 oklopnih. in pehotnih divizij in veliko letalsko silo v Italiji v momentu, ko bi bila potrebna na drugih frontah. Šibkost Japonske je oči vidna. Možnost je, da bo nastal presledek med zlomom nemške oborožene sile ln padcem Japonske, kl pa ne bo dolgo trajal. Churchill je dejal, da bo mnogo zmotnih alarmov in navideznih sunkov, povezanih z glavno akcijo, izvršenih z namenom ustvaritve konfuzije v sovražnem taboru. Sovražnik ne sme Domače vesti 81oveaaki vojak ubit Cooperstown, N. Y.—Družina Antona Košarja je dobila telegram od vojnega departmenta, da je bil sin Anthony ubit v bitki z Japonci na otoku Eniweto-ku na Pacifiku. Rojen je bil v Hflvetiji, W. Va. Bil je med prvimi n o v i n c i, ki so odšli v urmado iz Cooperstowna 31. januarja 1. 1941. Vežbal se je v Fort McClellanu, Ala., in čes morje je odpotoval v marcu naslednjega leta. Poleg očeta in matere zapušča tri brate in dve sestri. Smrt na farmi Albia, Ia.—Na svoji farmi je umrla Terezija Golob, roj. Vale-tič, stara 67 let in doma iz Ter-bovelj na Štajerskem. V Ameriko je prišla pred 42 leti. Zapušča moža, dva sinova, eno hčer ter enegsf brata v Garyju, Ind. Nov grob v Pennl Vandling, Pa.—Umrl je Joaeph Jerin, star 42 let, Član društva 45 SNPJ in doma iz vasi Subri-Če pri Stični na Dolenjskem. V Ameriki je bil 40 let. Več let ga je mučila rudarska naduha. Zapušča ženo, tri otroke in eno sestro. « Problem povojne uposlitve delavcev Industrije morajo prevzeti odgovornost Boston. Maas., 27, marca.— Podpredaednik Henry VVallace je dejal, da se vlada ne bo vmešavala v zadeve lndustrllcev v povojni dobi, če bodo 9krboli ln cev v prehodni dobi. j ,, "l\>lna uposlenost u- glavni problem," je dejal. "Ce bo rešen, tedrfj ne. more biti bojazni glede ohranitve naših demokratičnih ustanov in načina življenja. Ameriške industrije lahko povečajo produkcijo na stopnjo, ki bo zadostila vsem zahtevam in potrebam." VVallace je tudi poudaril, do bo morala vlada storiti korake, če industrije ne bodo prevzele odgovornosti za polno upoalitev delavcev. Slednji 90 prispeVlli svoj delež k vojnim naporom, za kar zaslužijo pohvalo. Kralj Peter se še ni odločil Zanikal je odgovornost za napad na Tita London. 27. marca.—Jugoslovanski kralj Peter, kl se je po štiridnevni odsotnosti povrnil v London is nekega kraja, katerega je obiskal po poroki z grško princeso Aleksandro, vnukinjo grškega kralja Jurija, je izjavil, da se še ni odločil, ali bo podpiral ubežno vlado premierja PuriČa ali provizorično, katera je bila pred nekaj meeeci ustanovljena v Jugoslaviji. Načelnika slednje sta maršal Tito in dr. Ivan Hribar. List Dally Expreas je objavil vsebino razgovora med Petrom ln svojim poročevalcem. Kralj je dejal, da je težko ugotoviti, kaj se godi sedaj v notranjosti Jugoslavije. "Ena stvar je gotova,u je rekel Peter, "Odpotoval bom s svojo ženo v Jugoslavijo. Oni, ki mialljo, da najina poroka v Londonu ovira povratek v Jugoslavijo, se motijo. Poroka je utrdila moj položaj ln ml dala večjo odgovornost. Moje odločitve bodo Imele večjo veljavo." Peter je zanikal obdolžltev, da je on odgovoren za napad ubežhe vlade na Tita ln da je bil ujetnik te vlade. Major Vojeslav Lukačevlč, po-bočnik generala Mihajlovlča, ki je pravkar dospel v London U Jugoslavije, je dejal, da Mlhaj-lovlčova armadi šteje 30,000 četnikov ln di se prlprivlji m sunek proti nemški okupioijaki sili. Ti bo odrejen, ko bodo za-ensiki dali etgnal. lAikičevlč je Izjavil, ds *> Mihajlv.vičov^ četniki nedavno vudAli ofenzivo p*ptl Nfmeem.iV, bllšJnl da, On ji omalovaževal uspehe Titove armade, ki dobiva pomoč od zaveznikov. vedeti, kje pride glavni udarec. Zmaga je gotova, toda nobena odgovorna oseba ne bo razkrila, kdaj in kako bo doseženi. Sporazum med voditelji CIO in ADF Izravnava jurisdik- ' cijskih sporov New York. 27, marca,—Voditelji Kongresa industrijskih or-gsnizacij in Ameriške delavske federacije so naznanili dosego sporazuma v zadevah Izravnavanja jurladikoijskih sporov, ki se pojavljajo v stavbni industriji-Zadevni dogovor je bil podpisan. Voditelji obeh delavskih organizacij so dJlJe nsznsnill ustanovitev posebnega odbori, v Čigar področje bo spadala izravnava jurisdikdjskih sporov. Dogovor se tiče okrog 750,000 delavcev, uposlenlh^v^lfcvbnt in ladjegradniški industriji. Voditelji CIO in ADF so izrazili upanje, da bo ta korak postavil podlago sllčni kooperaciji v drugih induatrijah, v katerih so uposlenl člani obeh organizacij. V novem odboru je deset članov. Pet je reprezentahtov ADF ln pet CIO. Izjava poudarja, da je ustanovitev odbora važen korak naprej v prizadevanjih za končno spojitev obeh organiza-di. Angleški rudarji se vračajo na delo Ixmdon, 27. marca,—Cez 60^ 000 rudarjev, ki so stavkali v Yorkahiru, se je vrnilo na delo na podlagi mezdnega sporazuma rn«d unijo in operatorji. Okrog 15,000 rjfdarjev še stavka v dla tnktu DbncaeU*rju. Velika lelezniška nesreča v Braziliji 8ao Paulo, Brazilija, 27 mar ca -Cez trideset IjudL je bilo ubitih In čez sto ranjenih, ko je 1 ">tnitki vlak skočil Ig Ura in ee razbil. Nesreča se je pHpettla v predmestju Hao Pauli. čez tristo talcev ustreljenih v rimu Nemci se maščevali za napad na vojaške čete BIVŠI PREMIER MED • ŽRTVAMI London« 27. marca. — Uradno poročilo, objavljeno v Rimu, pravi, da je nemško poveljgtvo dalo ustreliti 320 Italijanskih "komunistov" in "terorl9tov v Rimu, ker so vrgli bombe med nemške vojake ln gestapovce, ko so paradirali 23. marca v zvezi s proslavami 25-letnlce ustanovitve fašizma. Bombe so ubile 32 nemških vlojakov ln ranile veliko število. Poleg vojakov Je bilo ubitih aedem civilistov. Poročila la krajev ob ltalljan-sko-Švicurski meji pravijo, da so bili italijanski talci odvedeni v KolizeJ ln ustreljeni. Med temi sta bila Vlttorlo Orlando, bivši italijanski premier ln eden lt-med velike četvorlce na konferenci v Versalllesu, kl so Jo vršila po zaključenju prvo svetovno vojne, ter Marlo Badoglio, ain predsednika sedanje ltilljanske vlade. Po napadu na nemški vojaki in geetapovce 90 bilo odrejene masne aretacije. Cos 1100 oaeb, moških ln žensk, Jo bilo aretiranih. Oni, kl nlao Imeli paplrjov 0 svoji IdinUtgU, sv bUi takoj ustffljeni Kodi se, da so Nemci ustalili hajmanj 500 ljudi. ' . Nemško poveljstvo Je sapreti-lo, da bo deset Italijanov uatre- 1 jenih za vsakega Nemca. Velika Čistka je v razmahu. Nemci so Ignorirali apel papeži Piji za milostno postopanje napram civilistom. Orlando se Je umaknil s političnega pozorišča, ko je Muaaoll-nI prišel na krmilo. Po zavezniški okupaciji Sicilije Je nastopil na radioprogramu skupno s premi-erjem Badoglijem in v svojem govoru* je izrekel upanje, da bo osvoboditvi Sicilije sledila osvoboditev vse Italije. Eksekucije Italijanskih talcev so vznemirile Vatikan, Prizadevanja papeža Pija, da pridobi Nemce za razglasitev Rima sa odprto mesto, so se izjalovila. Nemške čete prihajajo v Rumunijo Izpraznitev rumun-skih mast odrejena London, 27. marca.—Nemške pehotne in oklopne kolone prihajajo v Humunijo iz ogrskih pokrajin, se glase poročila ii Ankare. Nemci so mobilizirali vsi nzpoložljlvs iredstvs si oji-čin je bojne črte ob doljnem koncu reke Domve, proti kiteri se vale sovjetske kolone. Lutkarska rumunaka vlids jo odredili Izpraznitev mnogih mest, proti katerim prodirajo Ruai. Ankara poroči, di je devet nemških divizij, med temi štiri oklopne, dfsipelo v Rumunijo in zasedlo strategične točke med reko Prut in Karpatakim gorovjem. (iestapovci, ki Imajo pro-ate roke v Rumuniji, ao odatavill več romunskih policijskih načelnikov Izgleda, da ae premier Ion Antoneseu |x>kori nemškim ukazom. Radio Berlin poroda, da je An-toneeru pozval rezerviste pod orožje. * Tf se bodo borili na Strani nemške s r made proti Rusom Nadaljnja visi is Ankaro trdi, di 90 Nemci prevselt funkcije ogrskega genenlnogi štaba. . ^ w I '-d^Jt PROSVETA THE ENLIGHTEVMENT GLASILO lil LASTNIMA »LOVEMS*E NARODNE PODPORI« JEDNOTE Glasovi iz National Oryan of a»d publuhad Naročnina m Združen« driaeo (izven Chicopa) na lato, M4>0 m pol lata. SIJ« .o iotrt lolo; ao Cbicapo »f Cook Co.. S7-S« sa oalo leto. S3 7I aa pol lata; aa laosematro HM. Suabcriptioa ratoa: for tho Unitod Statoa (osoopl Chicopo) and \--------------------Chicopo and Cook Conplf t7J0 pat yoax. r—*. » . po doporora. Rokoplai dopiaov ln nonvočenih vrtajo. Rokoptai literarne mkis« (črtico, poreati, itd.) ta rrnajo poiiljatelju lo o »lučaju. če |o prOoiU rate* on agraomanL—Maeuscrlple of ■ «111 not bo returned. Othor poema. ete.. wlll bo roturnod lo »alf addrosaod and Naslov m vse, kar ima sNk s listom: PROSVETA 2857-59 So. Lawndalo Ari.. Chicago 29. Illinois MEMBER OP THE fEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (March SI, 1044), pol«« vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pono- vlta jo pravočasno, da se vam lost ne ustavi. Načrt za povojno Iz zveznega kongresa prihajajo glasovi, ki kažejo, da se po zaključenju sedanje vojne ne bo ponovila industrijska anarhija. kakrAno je prinesla povojna doba leta 1919. O tem važnem problemu sedaj razpravljajo razni odseki in možnost je, da bodo nekaj konkretnega sestavili, da se prepreči depresija. Piod riekaj dnevi je senatni odsek, v *igar področje spadajo vojni kontrakti, priAel do zaključka, da bo okrog osem milijonov delavcev izgubilo delo in zaslužek, čim bodo industrije prenehale s produkcijo bojnega materials. To se bo zgodilo, ako se dopusti pt ivatnemu kapitalu, ds nemoteno skrbi le za svoje dobičke Omenjeni odsek je poudaril, da se mora dežela zavarovati pred depresijo že sedaj, ne pa Aele takrat, ko bo brezdelje pahnilo na milijone delavcev na cesto in v kruAne vrste. Vsled tegs je senatni odsek predlagal, da ae izdela načrt, ki naj bi jamčil delo vsem delazmožmm Iji^dcrn v dobi po končani vojni. Ko piide U čas, bo treba vojne industrije preurediti za produkcijo civilnega blaga—za dosego tega cilja, da se preprefi depresija, pa je treba imeti efektiven program. ? Poleg tega jc omenjeni senatni odaek. v katerem ao senatorji Ttuman. Mutray in Kevercomb, predlagal ustanovitev sklada v vsoti 200 milijard dolarjev, iz katerega naj bi se financiral povojni produkcijski načrt. Ta načrt ual bi zagotovil u poslan ost vsem in postavil temelj povojni ekonomiji. V kongresu se torej vendarle nekaj giblje, kar je peč dobro znamenje. Seveda, samo c načrti se ne more mnogo doseči. Izdelati j« treba konstruktiven program in ga tudi sprejeti,' da postane meso in kri. Edino to bo štele. Ds in\s omenjeni odsek reW namene, razvidno \t njegove izjave: "Sedanja vojna situacija je puiisn^ls probleme povojne naselbin Nekaj sa farmarje Naylor. Mou—Mi farmarji smo taki kot"—divji mož. Pravijo, da on se joka takrat, kadar je lepo vreme, ker se boji dežja, kadar dež pada, se pa veseli, ker po dežju solnce sije. Tako smo farmarji alabe volje, ko je lep dan in je treba na njivo sejati oves ali kaj drugega, človeku pa pri-rnsel upoalitve na povrAje. Seda) je čas, da tfgoVortti faktorji izdelajo progtsm. ki bi preprečil pOvOjno brezdelje. Prehodna doba iz vojnih v mirne razmere bo prinesla neizbežne potežkoče, katere fcno- tajo imeti odločujoče osebe pred očmi in v tem oziru nekaj konkretnega sprejeti." Ze sedaj je več zgledov, da ponekod odslavljajo delavce. Na tisoče podjetij, zlasti manjAih. ki zdaj prispevajo k vojnim na polom, bo po vojni prizadetih, čim bodo kontrakti glede produkcije bojnega blaga preklicani. Posledica bi bila veliko brezdelje-1-vclika depresija. In baA piogram. ki ae snuje v senatnem odseku, piedvidcva rešitev |ierečih problemov. Ne, s tem ne bodo od-laavijena temeljna vprašanja tako, kakor se bi z delavskega vidika morala teliti. Po vseh prilikah bo to le zakrpalo velike luknje. kajti sedanji kapitalistični sistem se ne briga za delavske koristi, temveč ie za nadproftlc.. Krpanje ne bo ozdravilo ran, ki bodo.'»nastale, čim preneha produkcija bojnega materiala. To vpiaAanje zahteva temeljite ureuredbe socialne ekonomije, do česar pa od strani vladajočega razreda ne pride.— * Pti tem tudi ne smemo pozabiti, da so zdaj na delu v kongresu močne leakcioname skupine, ki Si m vse kupijo prizadevajo, da ac hptejme zakon prisilnega dela. Senator Trutnan je pred nekaj tedni v svojem poročilu jaano obrazložil pomen ln num<*n takega zakona in je ostro krlUzual utu, k» ga skušajo uveljaviti Njego-^ poročilo jasno priča, da tu ne gre za kakšno resnično potrebo v pogledu bojne piodukcije. temveč za to, da se v vojnem času sprejme zakon, ki bi potisnil delavce v pustim jopič. Alt je reakcija v svoji propagandi za prisilno delo odnehala?' Nasprotno. V tem momentu ie namreč na delu kongresni odsek. v čigar področje spadajo vojaške zadeve ln ta odsek zdaj rezin avija o načrtu obveznega dela v vojnih industrijsh. General lletahey, direk(pr zvezne naborni« komisije, in Donald Nelson. na-Zelnik odbora za vojno produkcijo. *tu pred nekaj dnevt izjavila, da bodo industrije izgubile vel »ko Atevilo delavcev vsled poklica moških v starosti 18 in 2(1 let \ airnado. In oba ta dva načelnika sta se seveda izreklu ta obve/no delo, "ki naj hI zamašilo vrzeli v delovni sili." . Nelaon ae menda ne zaveda, (la je *am s seboj v velikem proti slovju. V svojih rednih por ot dih namreč izjavlja, da ao ameriAkl delavci prekosili vse rekorde n produkciji bojne opreme in da ae bojni ntaUrial kooiči v raznih skladiščih, V drugi izjavi pa podpira zakon prisilnega dela. da se zamašijo vrzeli." Kako se to vjema? Iz vsega tega sledi, da ae IvhIu morali misleči elementi v kon-gutsu resno zavzeti no le /a to, «1., pi«prečijo nakano prisilnega dela. temveč da ac čim prej sprejme načrt 'a povojno ujx»alitev. PiedloK senatnega odreka rta \I a da ustanov« sklad 200 milijard dolarjev za financiranje povojne .produkcije in upotlitve delavcev, je v bistvu dober. ker bt tak sklati \ začasno »nlvrnil depresijo s tem. da bt dobilo delo na listne delavcev, čim preneha produk-eija bo j ne tf a materiala. Zahtev« no civilnih potrebščinah bodo Vtirke. Poleg domačih prttikln v g««spodini»lvu. ki se »h sedaj ne mate dobiti, treba urtelovat* i a/nt stroje ln nešteto malih predmetov. IJve milijardi do!aij<\ t«» ie ogromna vsota, ne bo pa zadostovala, da delavci dobe liajno o|w>alenuat ln zaslužek Dve milijardi dolarjev sedaj v vojnem času ne ftteteta mnogo v primeri s skupnimi izdatki, ki jih po žit vojna Senatni a drugam tukaj ga res nL V bližini sicer odkrivajo "odprt" rudnik in tudi kanal so skopali, da vodo drugam obrnejo. Tam, "kjer je vodi do zdaj tekla "Ali stala, računa jo, da je dosti železfle rude ir. jo bodo ven pobrali. Pri tem prOjektu' delajo žc približno leto dni. Pri boljših ali bolj odgovornih delih ima kon-traktor svoje delavce, druga dela pa opravljajo možaki, stari od 65 do 70 let iz tukajAnje okolice. Ta projekt je nekako v sredini med Biwabikom in Auro-ro, to je tam, kjer je bil nekoč rudnik Cirkus na Bengarju. FreSk Kariah. 211. Priapevkl sa 8ANS Weet A lila. Wl*—Tukaj priob-čam seznam prispevkov in pri-spevateljev, ki so darovali za SANS od meseca septembra 1943 do 29. febr. 1944 v Milwau-keeju in West Allisu Društvo 9 JPZS je darovalo $25, druAtvo Lilija $15; po $10 Frank Brenkui, druAtvo 747 SNPJ, druAtvo 19 JPZS. Frank Soden, druAtvo 225 ABZ; po $8 Maurice Pi alt; po $6 Frank Se-duAak, Joe Zaje. Frank Borst-nar; po $5 društvo 13 JPZS, John Perko, društvo 16 SNPJ; po $3.60 Andltj Sedušak; po $2.50 Mike Sostsrich; po $2 John Ca mer. Roy Dfnmark. Frank Vesel ln žena; po dolarju Frank Gršak. Helen Ambrož teh. John A Vidigar, Mike Gaiaer. Cecilije Vachetz, Albina Ilovšek, Wlikam Dvornik, mrs. A. Grash, Joe Pogiednik, Martin Varda; po 50c Josephine Madunic. f Nabiralna pola Sophie Stamp-fel in Angeline Ohojak. Po f5 Frank Gnader, Frank Poličnik. Frank Kasteiic; po $3 A. F. Mihe lic, Frank Peritz, Anton Ohojak in žena; po $2 A Vidmar in žena, Frank Žagar, Frank Fa-letich, John Butchar; po $1^0 Mary VVhite; po dolarju mrs. M. Suban, Joe Gorenc, mrs. j. Bres-kvar, mrs. A. Cera, Frances Ha lozan. Frank Lencbek in žena, Neimenovan, Mary Tamše, mrs. M. Krosel, Vincent Maretich, Frank Borjanz. Nabiralna pola mrs. J. Ples ko. Po $2 Anton Kvas, Štefan Chuk; dolarju John Jamnik. Henry Strucel, Frank Primozich, Vinc Benko, Mike Froelich, Soba Suha, Mary Maren, Joseph Grasch, George W. Baly, Math Savbaric, J. Semberger; po 50c Ann Prediger. Nabiralna pola Mary Rodich. Po $5 Joe Rodich in žena, Wal-ter Maci m žena, L. Bewitz in žena; po $2 Frank Horvat in žena; po dolarju mrs. Banko, mrs. Kopach, mrs. in mr. Rugel. Nabiralna pole Anne Puncer. Po $5 Anton Pungerchar;'po $3 Joe Juvan; po $2 M. Kokal in lena, F. Tercek in žena, mrs. in ur. Theresa Slavec, mrs. in mr. Ujcic, Louis 3arbopch. Nabiralna pola Mika peiser-ja. Po $5 Frank Šmaltz; po $2 /oe Bašel, Kr&tina Makref, Ma-ry Krnc, John Skušek; po dolarju Lovrenc Zavrl, Joe Saik, John Reistšter, Gregor Grabner, mrs. in mr. Ziery, Theresa Jelene, John Štancer, Frank Kro-iec, Jakob Korošec, Anna Gori-iek, Mary Suša, Albin Lah, Ru-iolph Alauf, Anton Pontar. Pola Josephine Slapnik. Po ^5 Joaeph Chokel, Lefcchrube-cy, John Dobnik; po |2 John Shabec, Vohn Poklar, National Club House, Glfcto Fon, L. Rozman; po dolarju John Tevz, Vin-:enc Urankar, Rudy Uršnik; po 30c Simon Osep. )a jI oh/m u Pola Anne Puncer in Macy Schuler. >4edved .Tpoi & Die m m >miwfvw Louis Evanich, Frank Hebar; po $2 Alexandria _____ . Anton StniCil, Aridre# Evttnich, Leonard Alpner Jr. i n ; Ralp Chaplek izročil $10, darovali so: Relph Chaplek $5 in Joseph Chaplek $5. Ferd. jGlo-jek izročil $5, darovala mrs. Me-iich. Frank Matkovich izročil M, darovala $2 mrs. in mr. Praznik. dolar pa raiss Rose Praznik. Cecilia Vachetz izročila $5, darovali so: Ceoilia Vachetz $2, po dolarju pa Štela Krainz, Jennie Krainz in W. Dvornik. Joe Fritz izročil $31.15, darovali so: Društvo 234 SNPJ $27,-15, Frank Maroh $2. po dolarju pa Anton Novak in Helen Shray. Mary Musich izročila $21, darovali so: Po $5 Ludvig Babich in žena, Paulina Vogrich, Joe Vidosar (So. 2nd st ); po $2. Anton Gorichar in žena; po dolarju Jennie Jenko, Mary Mihel-cich, Vinc Benko in Theresa Kajtna. , V tem seznamu jih je več, k»t so darovali že po dvakrat ali celo trikrat. Komaj dobrih devet mesecev je. odkar je bila ustanovljena naša podružnica SANSa. ki še precej povoljno napreduje. V prvi vrsti gre nsjlepAa hvala nabiralcem, ki so izrabili dosti svojega čaaa. Hvala lepa tudi darovalcem, ki ste se tako velikodušno odzvalf; vaša imena bodo zabeležena tako. da bodo Ae vaAi v stari domovini ponosni na vsa. .. o Filmska Igr Joanno Larson. i-Donnab kot za one, ki so dočakali ta strašno vojno. Tam imain sestri in tri brate, če so se živi | Tako nas tarejo skrbi za Svoi. i ce v starem kraju, tukaj ^ 1 sinove. Jaz imam enega pri Vo. jakih že od leta 1942 On Je k tukaj in izdelal je že več šol pri letalski sili; saržent Jfc 2e ^ leto dni/ Imam pa' še tri poro! čene, katere še čaka vojaška služba, kakor tudi mlajšega sina, ki bo kmalu star 18 let Kakor izgleda, mi stan lahko poginemo od vsega hudega, ker-nam vzamejo to, kar smo vzgo-jili v mladih letih. In vzgojili smo jih a težavo, ker bili so sla-bi časi in slab zaslužek, otroci pa so boteli imeti svoje Daj. če imaš ali ne. Zdaj so pa drugi gospodarji nad njimi Uboge matere, koliko gorja ?n skrbi moramo prestati. In koliko bo-mo še, ako pridejo pohabljeni nazaj. Danes je imendan vseh Jože-tov, zunaj pa zima kakor v Sibiriji. Sneg pada kot za stavo. Najbolje je sedeti na gorkem, enkrat bo že konec zime in tudi vojne. Anna Kaforle. 117. Toulon. francosko prlatanlščno kontrolo v plamenih po set bomb ttt ~ >#tt, t Vsega skupaj pmo do zdaj nabrali $1423150. Od,te vsote je bilo poslanih v glavni rtirad SANSa $1350, stroški z dvorano za seje $10, vseh drugih stroškov pa je bilo $6.9$.' V blagajni je še $56.55. V tej deželi bi ne smelo biti niti enega Slovenca ali Slovenke, ki se bi poleg vsega drugega ne zanimala tudi za'svoj rojstni kraj, za svoje brate ih sestre, ki so raztrgani, sestradani in zaničevani pograbili za orožje, s katerim se tako junaško borijo za svobodo, kljub vsemn trpljenju. S tem si pletejo venec slave, kar bo ostalo zapisano v zgodovini za vse čase. To že priznavajo drugi narodi in jih občudujejo. Zato ne bi smelo biti Slovenca v Ameriki, ki ne bi imel članske karte SAJNSa kot dokaz, da vsaj malo pomaga svojemu narodu, iz katerega* izhajamo. r ^ Odbor naše podružnice za to \&o je: Predsednik Frank« Puncer, podpredsednik Anton Denn shar, 'tajnica Mary Musich (1917 72 štii West- Allis), blagajnik Joe Fritzy zapisnikarica Kristina Podjavoršek,' nadzorniki pa John Jenko, Anton Ermenc in Mary Vasil. • Seje so vsako četrto nedeljo v mesecu ob dveh popoldne pri ŠoAtariču. Udeležujte se sej, ker so važne. Tam tudi dobite tiskovine, tako da boste bolje informirani, kaj vse se godi in dela za svobodo rodnih krajev. Mut Musich. tajnica. Enkrat bo ie konec . . . Yuloon. Pa.—Da ne boste mislili, da smo tukaj ie vsi pomrli, se zopet oglasim. -Wi*di tukaj je tako kot drugod: nekaj jih umre, nekaj se jih pa rodi, toda slednjih Še premalo. Gospod pravijo v cerkvi, da m^)di zakonci nečejo veliko otrok in ds je to smrtni greh, ker otrobi morajo biti. fif • . « M i , f J J No, tukaj se že vi4i, da duhovščina skrbi za drugo vojno, da bo zopet dosti fantov za pobijanje. Tudi je že re^, da matere premalo dajejo za maše za svoje sinove, da bi jih, Bog obvaroval pred sovražnikovo kroglo. Kakor da bi maše kaj pomagale! Saj ao ljudje v starem kraju tudi dajali za maše in molilf pa prosili Boga proti toči in suši in vojni in drugim "šibam božjimH, pa vendar ni vse skupaj nič pomagalo. ^ - Seveda "služabniki božji" tako govore, ker hoč^k?, da je njih malha polna. Kar £ pri pedi ne vzamejo, pa še po^ilšah hodijo in pravijo, da moe^io tudi oni živeti, seveda na rafun ubogih trpinov. Od moje stfani nimam z njimi nobenega OM-avka, ker jih poznam Ae te^Ae^a kraja. Neki mladenič, ki JfJtudiral za duNmmfka, mi j**fflfcdal, da nI bol). Pregrešnih ljudi kot ao "farji". To je bilo fVMfeca marca IStS. meseca majaJMJe Imel posuti duhovnik; MHui j« sprevidel. kakšen je U stan. je obupal in ga odklonil. Kmalu potem.sem šla v rrar^ —- - ^ rtko. Staršem sem obljubila, matizem. da bi ga sdpraVtl t W da ae vidimo čes dve leti. ko il—joli)i dneh. kar ve. bM bom veh ko denarja zaslužila, obrniti Pravi tudi. da * Od takrat )e še JS let. pe sam Ae poma«sl vsem čtanom SSP^ tukaj tn Ae nissm nše zaslužila. T«»nv, seio bi ti Wl kvslrf* Oče *n mama pa ie vsč let poci- če bi mi pieel in dal kaj wr vata v grobu. Saj je tudi bolj« (Dsljs as S. strsaU - ^ Wyomlnško novice Kemmerer. Wyo.-Vreme imanpio pri nas jako muhasto. Ta mesec pada sneg skoraj vsak dan in zraven tudi kopni, tako da ni za nikomur po teh neljubih luž^h. Delamo pa za žive in mrtve, in sicer kar vsak dan, tako da se bomo res kmalu vsi izrabili, ker dela je več kot dovolj za bolj stare ljudi. Za premo-garje je deVeturno delo tudi od sile. Pa tudi dosti bolnikov imamo tukaj. Menda bo temu vzrok prenaporno delo, slabo in nestanovitno vreme in tudi hrana ni prava, ker moramo jesti to, kar dobimo. Samo da bi bilo kmalu konec te vojne. Ljudje tudi zelo mislijo na svoje sinove, drugi na svoje znance in prijatelje. In tako ni tistega veselja kot»je bilo pred vojno. Vsakdo se drži bolj osamljen. Od tukaj sta si šli zopet iskat ljubega zdravja v Mayovo kli-njl^o v Rochester. Minn., mrs. J?ptilesnik in mrs. Orešruk. Vsem bolnikom, ki' so doma in ,raienienima, želimo skorajšnje-»zdivja, ki je največje ^i-ftvo sveta. Anton Trsinlk, 267. V ladjedelnicah no spe Sen Frandsco, Cal. — V tukajšnjih ladjedelnicah delamo pa šest "in sedem dni na teden, deset ur na dan. Samo delo na novih ladjah je malo pojenjalo. Torej lahko vsakdo vidi, da delavci v ladjedelnicah ne spimo, kajti naredili smo več ladij kot jih morejo potopiti Nemci in Japonci na vseh frontah ' Tisti "slovanski pes",'ki ga jfl Hitler v začetku vojne podil proti Stalingradu, je obrniL Zdaj, ko je dobil dosti bojne o-preme iz Amerike, je pa Hitlerju zobe pokazal in g& pridno podi nazaj proti Berlinu. Želim, da bi ga kmalu pograbil za rep in raztrgal. Zdaj pa le malo o starem naseljencu in njegovih doživljajih. Vse sem prečital, kakor tudi drugi čitatelji. Samo Tončka iz Pennsylvanije ne verjame, di bi bil 15-letni fantek zmožen to-liko prestati. Doeti je starih naseljencev v tej deželi, ki so tudi veliko prestali. Tako tudi jat Staremu naaeljencu pozdrav ti se še kaj oglasi. JjOuis Kusnik. So sopet oglasi East Hal sna. Mffrf -1'"1,1 * tukaj neprenehoma in dela v* staro in mlado-^vec starih W mladih. Zimo smo imel tuttj prav lepo; psrkrat smo in*J malo mrfclo, toda samo par ^ potem ps sopet lepo m topla Od zdaj naprej skoro gotovo * bo več doeti mraza, k^r so * prišli kosi nazaj. ®der * domač, pri meni £e P*)*10*" da ae mu moram jaz umatot» da ga nc pohodim Tudi iival pozna, kfe ims mir »n do* ttiefjSr ** ■' ! V 54. itev Preevet* dopis Tonyja Rudins iz w1 nikdar razumeti, kako je mogoče, da so jih dinastič-I intrige držale v needinosti. J«' smo se -nadejali, da bo to Nanje razdvojenosti rešeno prvi svetovni vojni, ko je bi-L VzP<*tavljena Jugoslavija. P evropski političarji so uvi-r rla t" plodna zemlja in 1 [<> vprašanje držali odprto, jugoslovanski ljudje nvi/u^tH ■kali pjeni kij. r kl ,Vo'»jo Jugoslavijo. 'u. ki so me danes uradu, so vprašanje Jugo-Wjastvar vseh naro-Da, v mojem da j.. ne kloroforma, ne morfija in nobenih sličnih potrebščin. Nekaj zdravilskih potrebščin zdaj prihaja do njih po zraku. Mi sploh ne moremo dovolj storiti za ta narod. Ne smemo pozabiti* ko bo minila vojna, kdo se je boril. S tem, da je ustvari svojo vojsko takorekoč iz nič in uvedel nekaj novega v vojskovanju, ker je pričel jemati orožje in zaloge za svoje vojake sovražniku iz rok, je Tito ustvaril nekaj, ki bo, po mojem mnenju, večno trajalo. On je zbral okrog sebe vse struje v Jugoslaviji. Na one, ki niso poučeni o Jugoslaviji, to morda ne napravi posebnega vtisa. Ali za vsakega, ki pozna razmere, je to dejstvo precej impresivno. To je v resnici skoro čudež. Ali danes, mr. Adamič, želim vam in vašim kolegom reči, da vas pozdravljajo prebivalci New Yprka in preko vas pošiljamo naše pozdrave in spoštovanje Titu in njegovim borcem, moškim in ženskam, naglašajoč, da oni predstavljajo resnični duh svobode in demokracije. Vfci se nadejamo, da ono, kar vrši Tito in njegovi ljudje ter žene Jugoslavije, bo v polnf mori ocenjeno in nagrad eno, ko se konča vojna in ko bo v gradnji bodočnost Evrope." Po radio-govoru je ostala jugoslovanska delegacija več kot eno uro pri županu in se z njim razgovarjala o položaju v Jugoslaviji. Ta poset delegacije pri županu je bil opisan v več new-yorških listih in {>osebej še so bifi podčrtani v komentarjih županovi nazori o Titu in njegovi osvobodilni vojski. Š tem je Združerfl odbor spet doprinos) k boljšemu razumevanju jugoslovanskega^ Vprašanja v ameriški javnosti.—ZOJSA. i n. » .M il'l.frw JU < • ,UU i movic in Q< . -- lnTu* n* d#inot »»tke Balokeetfe. Fr*no P*rtaeelč. »trahl Uui, Adamič. newyorškl Up«« Le Guardia to §w ''■••nov,. jugoslovanska kriza ,t Poročilo iz Londona Pogajanja kralja Petra so zavito v plašč največje tajnosti, tako da nikdo ne ve ničesar o tem, kako se razvijajo njegovi poskusi, da razreši politično krizo jugoslovanske vlad* Najrazličnejše vesti in govorice pa krožijo o politični bodočnosti genersla Dušana Simoviča, bivšega predsednika jugoplovahske vlade, ki je izpeljal državni udar v Belgradu leto 1941 ter s tem sprožil nemško akcijo, ki je do-vedla do okuj^acije Jugoslavije. Kot znano, se je general Simo-vič pred mesecem dni odločno izjavil v prilog maršalu Titu. Del omenjenih govoric, ki krožijo v Londonu, zatrjuje, da se bo obrnil kralj Peter k generalu Simoviču ter poskusil z njegovo pomočjo najti izhod iz sedanje krize. Vendar pa je videti, da Simovič nikakor še ni privolil v to, da prevzame namenjeno nvlogo posredovalca. Nekateri osebni prijatelji bivšega ministrskega predsednika trde celo, da je trdrto odločen osUti v ozadju. Bfrugi zopet pravijo, da bo le stavil nekstere predpogoje predno bo pristal na to, da zopet prevzame predsed-ništvo vlade. Nsjbrže je stvar taks, ds je generslu Simoviču postalo jasno, ds se krslj Peter nikskor ne nahaja pred eno običajnih kriz vlade in ministrstva, temveč da bo morfl rešiti nekatera osnovna vprašanje notranje ureditve Jugoslavije. Pravijo, da se zaveda, da sprejetje predsedništvs vlade samo ns sebi ne bi rešilo nebenege problema in zategadelj ne bi imelo nobene praktične vrednosti. Valed tega je njegov vtis to. ds bo mnogo bolj koristno, sko posveti vse svojs sile raje nstogl, da se posvetuje l različnimi jugoslovanskimi političnimi skupinsml s ciljem da bi tako d'»gnal, kaj prav za prav ' koče jo Na to način bi mogel pozneje predložiti kralju konstruktiven načrt za rešitev krize. Govori se celo o tem, da ni Btntogot e. da bi odpotoval v Ju fMlavijo na neoficlelen | maršala Tito.-pNA. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s t. strani) jasnila o tam, zakar ti rad pošljem par copakov za cigare (moj naslov je: Box 502 Kast Helena, Mont.) Pred par meseci sem omenil o starem naseljencu, da je bil njegov življenjepis bolj zanimiv kot roman 'Tisoč in eha noč". Priporočam tudi jaz, da bi njegova jtovest izšla v brošuri. Vsi smo veseli lepega branja, samo neki Tončki se ni dopadlo. No, pa je ie dobila nekaj dobrih odgovorov od neke dopisovalke, za kar ji dam čast. Le toko naprej, ženske, da se večkrat oglasite v Prosveti. Anton Mlhslčič. 143. Nekaj «a kuharica Brougkjon. Pa. — V Prosveti vidim vsak dan vsake sorte zanimive dopise. Tudi ženske se prav pridno oglašajo iz raznih krajev in zdihujejo po svojih sinovih. Res je vse bolj žalostno. Stric Sam jih kar naprej kliče pod orožje, samp mlade in oBta-li bomo le stari. Ce bo Še eno leto to trajalo, bodo prišli na vn}to še stari možje. Ce jih Stric Sum ne bo poklical v armado, jih bo pa na pointe delil. Prizadete bodo tudi druge, n^ samo vdove, ki samotar! mo brez mož. Neka rojakinja, želi izvedeti, kako se z orehovim oljem zabelijo žgancl. Naj mt bo dovoljeno, da malo pojasnim. Zavri liter vode in zmeljl pol funta orehov. Ko voda dobro zavre, stre-fsi zmlete orehe vanjo in naj vse skupaj še malo zavre. Potem pa s tem orehovim "oljem" žgan-ce poli j. Mogoče qe ti bodo do-padli in jih bol večkrat imela na mizi. Tako je skuhala žtfm-ce moja botra, ki j« bila dobra kuharica. >ravi, da start zelo Omenjena rojakinja pri $i premogarjl ne morejo privoliti kaj boljšega, kakor žgance in koruzni močnik. Ce bo hotela le kaj več izvodetl, ji bom le prihodnjič z veseljem pojasnila. Tudi jaz serii prcc itala spis ega naseljenca ln se mi lje milo storilo. Samo to ml ne gre v glavo, kako je on na morju na hlodih spal, da ga nI voda odplavila. Le še kaj se o-glasi. Anna Orobln, 02. Simpatije so poceni — Cleveland. — Brala sem dopise Tončke Skufcove, v katerih je povedala svoje mnenje o starem naseljencu iz Bele Krajine, Se popolnoma strinjam, da je že preveč te sentimentalnosti, ki nikogar nič ne stane. Da je mož prestal dosti, je pojmljivo, kljub temu ne vidim smisls, da bi kar knjige tiskali. Počakajmo malo, da se vrnejo naši sinovi in možje domov iz vojne. Tudi oni bodo lahko povedali mnogo o nepopisnem trpljenju po džunglah in bojnih poljanah — nekaj, kar bi bilo res vredno tiskati v knjigah. Gre-rrio lahko tudi v bolnišnice, kjer je že veliko fantov invalidnih. Kaj pri tem trpijo njih Rolico, matere in žene, je razumljivp. Yes, knjige pisati, veliko knjig napisati, da ne bo šlo to grozno gorje ln trpljenje v pozabnoet, da bo prihodnja generacija imela nekaj pojma, zakaj.in kaj js vojna. To je moje mišljenje in najbržc tudi mišljenje milijonov Rožic. In še nekaj! ftc ni dolgo, ko sem brala v Prosveti apel nekega rojaka za finančne prispevke, da bi rešili iz ječe nekega Slo-venca, ki že dolgo let ječi za zl-dovjem tudi skorsj po nedolžnem. Ali je bilo kai odmeva na njegov apel? Nič* Tukaj, ljudje božji, je lepa prilika, dq se pokažejo simpatij« človeka, ki je še vedno v jači? Milka Pagon IfeJsaneelJilello dnevne da lavake vsa«! as v dnevniku "Pro- avetL" Ali IA Utate vsak dasi Rumunija in mir Washington. (ONA).—Zanesljivi viri so prinesli vest, da je evropska poavetovalna komisija, ki posluje v Londonu, že izdelala pogoje za premirje, na podlagi katerih bi mogla Rumunija najti svojo pot iz vojne. Te jf>o-goje bo dobil rumunski princ Stirbey v Kairu, ako jih ni še prejel. Ako so te vesti pravilne, vsebujejo ti pogoji: brezpogojno predajo ln okupacijo s strani ruskih čet. < i Formula ia Casablanke ostane torej v veljavi, toda Rumunom je vendar zagotovljeno, da jim ne bo preveč trda predla. Tako na primer bi bila Transilvanija zopet odvzeta Madžarom in vrnjena Rumuniji v nadomestilo za Besarabijo in Bukovino, ki pripadejo Rusiji, ki jih je že imela v svoji posesti pred izbruhom vojne. Tako je že prej namignil v Londonu oehoslovaški predsednik dr. Eduard Beneš. Mnogo se je govorilo o tem, da je bila misija princa Sirbey-ja v Kairu, da opozori zavezniške kroge na predloge rumun-ske vlade glede njenega izstopa iz vojne. Zavezniki i>a seveda v njem ne vidijo drugega, kot nekakšnega pismonošo z visokim naslovom, katerega so Rumuni izbrali le radi tega, ker so mislili, da bo mogel privesti zaveznike do tega, da se spuste v resnična pogajanja. Princ Stirbey je bil leta 1027 skozi dva meseca ministrski predsednik Rumunije ln je politično čisto neopredeljen. Njegovo upanje Je bilo, da se bo posrečilo izjx)slovati pri zaveznikih izstop Kumunije iz vojne za ceno zasedbe njegove dežele po angleških in ameriških četah. V slučaju, da zavezniki tega ne sprejmejo, je imel naloga povedati, da bo Rumunija nadaljevala svojo borbo proti sovjetski Rusiji do skrajnosti. Toda zdaj je postalo jasno, da to gvrogiska komisUs. odklonila barantanja n* , takih predlogov ln sklenila, mora Rumynija pristati na prej navedene pogoje. Znano je tu di, da so Rusi, ki imajo svoje pradstsvnike v evropski komisiji, izjavili, da nimajo ničesar proti rumunski alternativi ter da so brez nadaljnjega pripravljsnl ugoditi rumunski želji in ji nu ditt — "tisto nadaljevanja do skrajnosti njene borbe proti sovjetski Rusiji, ako jim js ras do tegs . . " V stvsri sami, da so zavezniki sklenili zahtevati na vsak način od Rumunije brezpogojno prsdsjo, js bil odločilos vsžno-•ti pomislek, ds se ne sme ustvarjati precedentov. Znano Je namreč, da je princ Stirbey odpotoval lz Rumunije ne le z dovoljenjem rumuiiske vlado same in njene ojpozicije. temveč tudi s privoljenjem Nemcev, o ksterih pravijo, da bi jim okupacija Rumunije po an» glo-ameriških četah os bila prav Dlč nepovoljna. Nemci so nfm-reč tegs mišljenja, da bi jim to rešitev vprašanja morda utegnila odpreti možnosti, da ss pozneje sklicujejo na to precedent in sami zase dosežejo neka vrsto j?o*eben sporazum s zahodnimi velesilami, v bistvu naperjen proti ftusiji. Poleg tega prevladuje mnenje, da je bil izbran sa to potovanje ravno princ Stirbey prvič zato, ker so se mogle glede njegove osebnosti zediniti vse rumunsk* strsnke, drugič pa tudi zato, ker js eden njegovih bližjih sorod ni kov—njegov zet—angleški kapitan Kdward Boshall Najbrž* ao se Rumuni zanašali na to, da bo to zveza pomagala in ds bodo Angleži radi ta«a lažje dostopni rumunskirn željam. ZAPISNIK Sto Japoncev ubitih na Formozi - Kunming, Kitajska, 27. marca. -»Tukajšnji listi poročajo, da je bilo sto japonskih vojakov ubitih v bitki z rudarji oa otoku Formozi, ki je pod japonsko kon trolo od I. 1 «05 Rudarji so naskočili vojaško posadko Listi trdijo, da je to nadaljnji dokaz o nepnkoju na Jspon»k*m ln v | pokrajinah, ki m prišle pod Japonsko dominacijo. seje širšega odbora SANSa I. januarja 1944 Hotel Sherman. Chlcago. Ul.o Piedsednik Etbln Kristan otvori sejo ob 10. dopoldne in se zahvali vsem, ki so se odzvalMer jim kliče dobrodošli! Minilo je nekaj več kot eno leto od zgodovinskega kongreaa v Clevelandu, zato je izvršni odbor na svoji zadnji ^ji sklenil—kljub poznanju težav s potovanjem v teh časih—sklicati to skupno sejo vseh treh odborov: izvršnega, širšega in častnega. Prepričan je, da Je želja vseh, da se seja ne zavleče,, tako da se zaključi Še danes. Toda ako bo potrebno, se bo nadaljevala jutri. Omeni tudi veliki javni shod, ki se bo vršil danes zvečer v SNPJ dvorani. Za to sejo je pripravil sledeči DNEVNI RED 1) Otvoritev seje. 2) Volitev poverilnega odbora. 3) Poročila; predsednika, podpredsednice in podtajnika, blagajnika, odbornikov in častnega predsednika. , , 4) Poqpčilo poverilnegs odbora. 5) Volitev nadzornega odbora. 6) Nasveti. 7) Razno. £ , 8) Zaključek seje. Br. Zbalalk predlaga, da se ta dnevni red sprejme, Podpirano in soglasno^ sprejeto. V poverilni odbor so imenovani bratje Zbašnik, Alesh in Pun-cer. Vsi trije sprejmejo imenovanje in «o proglašeni za izvoljene v poverilni odbor. Br. Krlatan pravi, da njemu pravzaprav ne bi bilo treba poročati, kajti njegovo delo Je odprta knjiga. Pripravil pa Je sledeči, pregled: Bratje in sestre! Ko smo pred dobrim letom in mesecem zborovali v Clevelandu, je bilo v svetovnem položaju mnogo nejasnosti, rszmcre v Jugoslaviji in Sloveniji pa so bile zavite v precej gosto meglo. Le mulo žarkov jo le prodiralo in tl niso mogli polusati cele slike. Naloga Slovenskega narodnega kongresa je bila zaradi tega težka, ampak rešil jo je častno, kar je bilo mogoče le zato, ker smo vedeli vsaj v glavnih potezah, kaj hoče, a čem stremi in zakaj se bojuje ogromna veČina Slovencev in Jugoslovanov, Od tistega časa se je veliko ispremsnilo na svetu sploh, prav posebno pa v Jugoslaviji ln s tom tudi v Sloveniji. V Clevelandu smo rekli, da morajo ameriški Slovenci govoriti za staro domovino, ker tam ljudstvo nima možnosti govoriti zase tako, da bi ga slišal svet. Danes to ne velja več; ondotno ljudstvo je izprego-vorllo in sedaj govori tako glasno, da se čuje njegov glas po vsem svetu, kjer je Jugoslavija oostala sna najbolj občudovanih detel. Temu glasu so odprle svoja ušesa tudi največje sile Združenih narodov, kl ravnajo danes z jugoslovanskimi bojnimi silami kot s svojimi zavezniki; jim dajejo gmotno podporo v obliki orožja, zdravil in drugih potrebščin in sodelujejo s njimi pri izdelovanju bojnih načrtov in vojaškega dela aploh. Vse to se js zgodilo ns podlagi tega, kar so saveznikl sami izvedeli o položaju in dogodkih v Jugoslaviji. Kakor as js vojns rsz-vijala, so postajala balkanske dežela bolj in bolj važne za Združene naroda in bUo js potrebno, da spoznajo teren, na katerem se bodo tudi njihove četo prej sli slsj brez dvoma morale bojevati. Spomladi tonpkeg* lata js snglešlia vlads poslala vojaško misijo v glavni stan vrhovnega poveljnika osvobodilne vojske v Jugoslaviji, genejaia Josipa Brozoviča, bolj znanega pod imenom Tito. O tom je poročal angleški zunanji tajnik Anthony Eden dne 14. dscei^brs t. 1, v angleškem parlamentu, kjsr je dsjsl: "Vsled informacij, ki smo jih imsli, smo žs spomladi tega leti »klonili, nsprosltl generala Tito, ds sprejme brltsnsko vojaško misijo. X)n js pristal na to in od toga časa so vsdno angleški častniki pri njsm. Naša misljs js bito in Is jO pod vodstvom člsna te zbornice, brigadirja Macleana, ki je vzpostavil izvrstne stike z generalom Titom." lo nekaj Časa imajo tudi Zedlnjent države svoje vojaške zastopnike v Titovem glavnem stanu ln sporazumno z njimi in z Anglijo Je tudi Rusija sklenila, poslati tja svojo vojaško misijo. Zavezniki so torej zelo dobro poučeni o položaju in o dogodkih v Jugoslaviji, To je za nas seveda izredno važno, ker nam daje priliko, da ae tudi sami lahko bolje seznanimo s situacijo in nam daje potrdilo poročil, ki jih dobivamo ls drugih virov, To pa Je potrebno, če hočemo izvrševati naloge, katere nam Je določil cle-velsndski kongres, Te naloge so oznsčene v resolucijah, sprejetih na omenjenem kongresu. se izrekel za njeno združitev, V tem oziru pravi tozadevnu reso« Logično je bilo, da se je kongres najprej bsvil s Slovenijo in V i luclja sledeči:' "... Stanju, ki je bilo ustvarjeno s prisilnimi izgoni In izselitvami ter z umetnim naaeljevanjem tujcev, se ne sme priznali; kadar as bo sklepsl mir, mors veljati slovenski značaj krajev, kakršen Je bil pred sovrsžno okupacijo. V tem, ko Je to samo po sebi rszumljlvo, pa pričakuje slovenski narod, ds mu jjrinest« zmaga združenih narodov, za katero doprinaša najstrašnejše žrtve, narodno pravičnost, ki je obsežena v Zedinjeni Sloveniji, to se pravi, v Združitvi vseh krajev, ki so po svojem preblvslstvu Slovenskega značaja, ne glede rut to, ali ao bili pred vojno del Jugoslavije, sil pa pod tujo, nemško, madžarsko ali italijansko oblastjo ,. Ta zahteva Je tako jasna, da o njej nI treba Izgubljati besed. Kongres se pa ni postavil na nobeno separattatično«toliSče, temveč Je v drugI resoluciji zelo natančno definiral svoje nazore o Jugoslaviji. Protestiral Je proti vsakemu poizkusu da bi ae v kakršni koli obliki in pod kakršnim koli imenom obnovila habsburška monarhija, za katero so takrat in la pozneje selo vsiljivo delali jjretendentl ln razni njihovi podrepniki. Kongres je dejal, da je logična zveza, za katero/ so se Slovenci že v avstrijskih časih bo-jevsll, z ostalimi jugoslovsnskimi narodi; toda dodal Je, da se moja Jugoslavija preurediti na federativni in demokratični podlagi in je vae tozadevni* zahteve resumlral v odstavku, kl pravi: 'Na podlagi teh dejstev izjavlja Slovenski narodni kongres, da Je demokratična, federativna Jugoslavija % moderniziranim, čim rriotnejlim gospodarstvom In socialnimi ur«dbami, ki garantirajo varnost vsegs ljudstva pred pomanjkanjem in bedo, neodvisna od vsake posamezne tuje sile, potrebna za Vse jugoslovansko ljudstvo , . * Resolucija je nadalje govorila o širši balkanski, dalje evropaki enoti in naposled o demokratični organizaciji vsega sveto Ti kongresov! sklepi so blTTkažipot za delo Izvrlevslpega odbora .Slovenskega amsrikariskrj|a narodnega sveto, kl je bil porojen na kongresu Povrh tega mu je narekovala dolžnosti le točka, ki pravi: "Slovenski narodni kongres to pripravljen z vso iskrenostjo so-delovati z drugimi, v prvi vrsti jugoslovanskimi, pa tudi drugimi balkanskrml, evropskim! In seveda ameriškimi skupinami, kl imajo enake demokratične cilje. Predvasm pa vabi arbnke in hrvaške brate, kl so dobre volje, da se tudi oni lotijo toga dela. pOiiiu ga jo odpraviti nesporazume In zgraditi Ju^adavijo. ki bo dom svobodi in pravice za vas njene narode '' tDslje prihodnjič.) i/. . "TftOfrTlTA MIHAIL ARCIBAfiEV SANIN Poslovenil (Se nadaljuje.) "Kakor hočeš," st je odzvala Ljalja a tihim in čudno nežnim glasom. Se enkrat ae je vzravnala, zamižala kot mudka, ae nasmehnila nekam naproti luninemu svitu in odlla. Jurij je oetal sam. Za trenutek je nepremično obstal in gledal v črne sence hiš in drevja, ki so bile videti globoke in mrzle, nato ae je pa stresel in šel na tisto stran, kamor je bil počasi odšel Semjonov. Bolni študent ni mogel biti daleč. Sel je tiho, sključen in je zamolklo pokaš 1 je val in črna senea je bežala za njim po svetli zemlji. Jurij ga je dohitel in takoj zapazil Izpremembo, ki se je izvršila v njem; Ves čas pri večerji se je Semjonov šalil in se smejal skoraj bolj kot vsi drugi, sedaj je pa žalostno šel s povešano glavo in v njegovem zamolklem pokašljevanju je bilo čuti nekaj strašnega, žalostnega in brezupnega kskor tista bolezen, ki je na njej bolehal. "A, vi ste!* je rekel raztreseno ln zlovoljno, *ot se je zdelo Juriju. "Nič se mi ne ljubi iti spat. Spremil vaa bom," je pojasnil Jurij. "Le," je hladno rekel Semjonov. , Dolgo sta šla molče. Semjonov je ves čas po-kašljeval in se krčil. "Ali vas ne zebe?" je vprašal Jurij samo zato, ker mu je poatajalo njegovo pobito kašljanje nadležno. "Mene vedno zebe," je nekako nevoljno odvrnil Semjonov. Juriju je bilo mučno, kakor da bi se bil iz neprevidnosti dotaknil občutljivega mesta. "Ali ste že dolgo lz univerza?" je zopet vprašal. Semjonov ni takoj odgovoril. "Dolgo." Jurij je začel pripovedovati o študentovskih strujah, o tistem, kar je veljalo med študenti za najvažnejše in najaodobnejše. Izpočetka je govoril preprosto, potem se je pa razvnel In začel izrazito in goreče govoriti. Semjonov je poslušal in molčal. Potem je Jurij neopreženo prešel na propad revolucionarnega razpoloženja med množicami. Bilo je videti, da ga iakreno boli to. kar govori. "Ali ste brali zadnji Be^lov govor?" je vprašal. "Bral," je odgovoril Semjonov. "No, in kaj?" Semjonov ja hipoma ogorčeno zavihtel svojo palico z veliko kljuko. Tudi njegova senca je zamahnila a Črno roko in ta kretnja Jegpomnila Jdrija na nesrečo oznanjujoči zamah kril neke črna, divje ptice "Kaj vam bom rekel," je v naglici in zmedeno izprcgovoril 8emjonov: "rekel vam bom, da jaz zdaj umiram .. ." Zopet je zamahnil s palico in zopet je črna senca divje ponovila njegovo kretnjo. To pot Jo je zapazil tudi Semjonov. * •Tu," Je rekel trpko, "za mojim hrbtom stoji smrt in preži na vaako mojo kretnjo ... Kaj je meni Bebel! Ta goflja blebeta to, druga blebeta drugo, jaz pa vaeeno danes ali Jutri umrem." Jurij je v zadregi molčal in polastila se ga Je žalost; to, kar je slišal, mu je bilo težko in ga je žalilo. - "VI mislite, da je vse to zelo važno , . . tisto, kar se je zgodilo na univerzi in kar je rekel Bebel ... Jaz pa pravim, kadar boste morali vi umirati kakor zdaj jaz in boste vedeli za gotovo, da umrete, vam še na misel ne bo prišlo, da bi imele besede Bebela, Nietzache-ja. Tolstega ali še koga tam . . . sploh še kakšen /misel!" Semjonov je umolknil. Mesec je sijal kot poprej svetlo in enakomer- no in črna aenca je šla ie vedno za študentom. "Organizem razpada," je nenadoma izgovoril Semjonov s čisto drugačnim, slabotnim in pomilovanja vrednim glasom. "Ce bi vedeli kako težko umrjem .., Posebno v tako jasni, topli noči! ..." je izpregovoril tožeče žalostno m obračal proti Juriju svoj grdi obraz iz kože in koeti, z nenormalno se bleste-čimi očmi. "Vse živi, jaz pa umiram . . . Vam se zdi*_ in se vam mora zdeti — ta fraza obrabljena . , . Toda jaz umiram. Ne v romanu, ne na straneh, napisanih z 'umetniško resnico,' ampak v resnici umiram in ona ae mi ne zdi obrabljena... Nekoč se tudi vam ne bo zdela... Umiram, umiram in prav nič drugega!" 'Semjonova je napadel kašelj. "Včasih premišljam o tem, kako bom ttnalu v popolni temi, v mrzli zemlji, s prevrnjenim nosom in a segnitimi rokami, a na zemlji bo prav tako kot je sedaj, ko hodim živ. Vi boste še živi . . . Hodili bosta, gledali boste, gledali tole luno, dihali, šli boste mimo mojega groba in po potrebi sa boste ustavili nad njim, jaz bom pe ležal in gnusno gnil. Kaj mi pomaga Bebel, Tolstoj in milijoni drugih oslov, ki ae kretnžijo in pačijo!" je hipoma zlobno in rezko kriknil Semjonov. Jurij je bU raztresen in zmeden ter je molčal. , "No, zbogom," je tiho rekel Semjonov; "aem grem." Jurij mu je segal v roko ter z globokim pomilovanjem gledal njegove upadle prsi, sključene rame in njegovo palico z debelo kljuko, ki jo je Semjonov vtaknil v gumbnico svoje štu-dentovske suknje. Jurij bi rad kaj rekel, ga s čim potolažil in ga pripravil do upanja, toda čutil je, da z ničimer ne more tega napraviti, vzdihnil je ter odgovoril: "Na svidenje!" Jurij je šel nazaj. Vse, kar se mu je še pred pol ure zdelo lahko, tiho in mirno — lunin svit, po luni razsvetljeni topoli in tajinstvene aence, se mu je zdelo zdaj mrtvo, mrko, grozno, kakor ogromen, mrzel, svetoven grob. - > Ko je prišel domov, se tiho prikradel v svojo sobo in odprl okno na vrt, mu je prvič prišlo na misel, da ni Ulo vse to, s čimer se ja (ako globoko, zaupno in samozaUjevalno pečal, tisto,kar bi bilo potrebno. Zdelo se mu je, da mu bo, ko bo nekoč umiral kakor Semjonov, strašno in neznosno žal, a ne zato, ker niso posuli ljudje zaradi njaga srečpi, me zal* kar so ostali ideali, ki jih je on po božje čiaUl celo življenje, neizvršeni, ampak zato, ker umira, ker neha gledati, poaiušaU in čutiti, ne da bi se bil utegnil v polni meri nsužiti tega, kar mu more dati Življenje. Toda sram ga Je postalo te misli, premagal se je in si izmialil razlago. "V borbi je življenje!" "Da, ampak v borbi za koga ... ali ne za ae-be, ali ne za svoj delež pod solncem?" je žalostno pripomnila skrita misel. Toda Jurij se je naredil, kakor da ja ne bi slišal, in je začel misliti na druga stvsri. Toda to je bilo težko in nezanimivo; misel ae je vedno vračala na late kroge in bilo mu je pusto, težko in zoprno do zlobnih in mučnih solz. V. Ko je Lida Sanina dobila pismo od Ljalje Svarožiči ga je izročila bratu. Mislila je, da bo on odklonil in rada bi videla, da bi se to zgodilo; slutila Je, da Jo bo ponoči, na reki, pri mesečini prav tako mogočno in aladko vleklo k Zarudinu, da bo to plašen in zanimimlv užitek; obenem s tem Jo je pa bilo sram pred bratom, da bo to prav z Zarudinom, ki ga je brat gotovo zaničeval iz dna duše. (Dalja prihodnjič.) Izseljenka Ni bilo še tako dolgo tega, kar so bili Drnačevt ena najbolj trdnih hiš v Semanjl vasi in kar je oče Drnač vozil po vasi gnoj na svojo njivo. In vendar je bilo /u Drnačeve otroke vse kakor pravljica Mati je rvečer za pečjo pripovedovala o tistem življenju. kl je nekoč bilo, otroci |>a ao posedli okrog nje in pridrževali dih. da bi je ne zmotili. ' Petnajst let je ie. kar je »Klšel v Ameriko, petnajst, krotkih. kratkih let " Tako je dejala mati in otroci je niao razumeli več Najmlajii je bil stai komaj dobrih šestnajst let. pred njim so bili še trije, dva brata in ena sestra, sestra Metka, ki so jo vsi radi Imeli m ki je bila stara devetnajst let Tako so zvečer posrdali okrog peči. kar so se spominjali. Mati Je preštevala leta. kar je od-šal v Ameriko, oni pa ao dorašča-II. Ni »e tega zave*laja, zanjo m> bila ta I rta kratka, kakot da se včeraj začela. Njeni otroci jr niso vač razumeli, zanje je bilo vse to davnina, tako nekako, ka. kor v pravljici, ki se vsaka za. čne enako Nekoč je bilo T. »da materi )e nocoj d«* fa. dno pod th te val kakor da se na dnu njenega srca nekaj trga, kakor da išče primerne besede. Njeni otroci so dobro poznali utripanja njenega glasu in uganili so takoj, da ima nekaj posebnega Vedeli pa so tudi, da je dobila pošto, pošto lz Amerike, in da Je čakala vse do tega slovesnega trenutka z novicami. "Oče piše, da je zdrav in da vas vse lepo pozdravlja. —M Tu Je mati nehala, segla v >ep in si s tresočo roko obrisala oči. Zlasti pa pozdravlja tebe', Metka." Ostali so ie skoraj ljubosumno pogledovali starejšo hčer, in najmlajši Tone je ie vprašal, če njega tudi ne pozdravlja poae-bej A mati jc jokala ln jokala, kakor hi bilo kaj po»ebnegS, če "če potilja pozdrave najstarejši hčer i. ' Na. beri ti, Janei." je dejala osemnajst letnemu prvemu sinu. • brri ti, jaz danes ničeaar ne vidim " Janezu se je imenitno zdelo, da je mati izbrala njega za tako važno opravilo ln ga s tem nekako priznala ra glaVo družine Odkašljal se je in visoko povzdignil gUu "Piav pr«ebej lepo pa po- zdravljam našo Metko ln ji apo-ročam važne novice. Upam, da je bo vesela in da Ji bo prineala arečo. Naj torej povem vso zadevo. V istem kraju, kjer delam Jaz. dela tudi mlad Slovenec, pošten fant, ki bi se rad oženil. Pravi pa. da hoče imeti za ženo samo Slovenko, dekle naša krvi, in zato sem mialll, da bi ne bilo napak, če bi postala Metka njegova žena. Fant je priden, i staven in na oko prijeten. tu._ zapravljivec ali ponočnjak ni in pripravil si je že nekaj denarja. Mialim. da bi bila za Metko prava areča. če bt ga vzela. Doma t&k nič ne kaže zanjo, ko nI bogata. — Premislite torej vso reč in mt pišite, kako miali Metka in ali bi jo veselilo priti v Ameriko" ^V sobi je zavladala tišina, alš-šatl je bilo samo mater, ki ai Je opremo otirala solze Metka je sklonila glavo nižje, njeni trije bratje pa an se spogledali. Prvi ae Je znašel najmlajši Tone. "Kaj, Metka da bi odšla v Ameriko? Kar sama? Pa ie pozna ga ne lenina' Kaj bomo pa mt bro* Metke?" Vsul je. vtakaM roke v iep in v znak oU,učenosti korakal gor in 0o1 po sobi , . -Prav ima Tone", je prisUvil NAZIS SAY THESE ARE CAPTURED AMERICAN AIRMEN torek. roko, in aegla v roko š* m t Ni je mogla izpusta, VlJ* že pomikal, mati pa je u vi ****** »J,** otroke naučila po slovensko " Zdaj sU se njuni roki mor, razkleniti. Vlak je vozu£2 hitreje in izginil je z Metk!/ Anja. K*™* mali oglati i moSki M »vijanje obk $35.00 za 5 dni. Stalno delo P„ ! bujemo tudi dekleta; «0c na uroj četna plača. ^ stevens LAUNDRY - 3301 W. 51st St. A OMMAM CASTIOII vrltten by a propagandtat sad attachod ta this phošo, which was radioed from London la Maor Yark after its rocelpt from a neutral souree, statas that tha four men undergolng questionin« above ara American fliers. They were captured, according to tha Nazis, after they were shot down over German* * during a heavj daylight raid on European targets. On* w«ersbanda£<*onhisheedandchln srednji Matevž, "doma je le doma. Vsaj veš. kam prideš. Če je še taka revščina, tvoja je pa le." NajsUrejši, Janez in gUva družine, pe se je na stolu viao-ko vzravnal, pogledal vse po vrsti in se nato z očmi usUvil na Metki. , "No, Metka, kaj pa praviš ti?" Nekaj trenutkov se ni nihče ganil. Potem se je jeU Metkina glava dvigati, dvigala se je čedalje više in je končno bratu vftiiU pogled. "Kaj jaz pravim, vpralaš? rasrim, da bom šla v Ameriko!" Mati je samo sklenila roke, bratje ao se odkašljali, rekel pa ni nobeden ničesar. ■p . .e Pisali so očetu, v hišo in v srca pa se jim je naaelil nemir. .. Sosedje ao sa zdaj zopet pogosteje urtavljali na Drnačevem pragu n izpraševali o vsem mogočem in nemogočem. Dve dekleti .« neke oddaljSne vasi sU prišli ftetko celo prosit, ds bi jima . v Ameriki preskrbela, ženine. Metka je važno odgovarjala na vsa vprašanja, fmatavljala se je ma-o pred dekleti, lica pa so ji ble-ela in posUU je Uko tenka, da k>i videl skoraj skozi njo. Doma Amerike skoraj sploh niso omenili, kakor da je ni na svetu. In vendar so vsi samo v strahu pričakovali očetovega odgovora. Vedeli so, da bo to pismo >rineslo odločitev, o kateri bi >ratje in mati raje videli, da bi e ne bilo nikoli. Bilo pa je ven-ar jasno, da bo prišla, da bo pri-ila skoraj in da. ji ne bodo mogli ubežatL Borih par tednov je minilo in že je mati držala v roki pismo z znanim pečatom. Spet ji je glas podrhteval, spet ae ji je tresla roka in spet ga je daU brat Janezu. "Oče piše, Metka, da si Ukoj preskrbi vse potrebne listine in dovoljenja. Ko boš 8f>oročiU, da si vse uredila, ti bo tvoj ženin Ukoj poslal karto za ladjo in vlak in nekaj denarja za pot. Pripravljati pa ti ni treba nič, pravi oče, ne izpUča se nositi od tod stvari v toliki svet. Vzemi samo, kar potrebuješ za pot in kar boš lahko nesla ^ enem kov-čegu. Kupil bo ž« fcenin, kar bo treba." Janez je končal in nato se je oglasila mati: "Ali boš res ŠU, Metka?" Pogledala je v tla, da bi je materin pogled ne zbegal. ' "Res, mati. Kaj pa hočem? Kar je, to je." In tako se je odločilo, da bo Metka zares odšla v Ameriko k neznanemu ženinu. ' Peljala se je V mesto' iri tekala od urada do urada, dobila je odrezati svoje lčfcie lase. Živela je kakor v omotici, nič ni premišljevala ne o tenh ne o Onem. Kadar jo je obšel kak dvom, ga je naglo zadušila. Kaj vse to, kaj vsi pomsleki! Vabi jo široki svet, I peljala se bo čez morje, videla | bo velika mesta in milijone lju di. Vse razkošje tega sveU bilo kakor na dlani pred njo, sa mo roko bo treba iztegniti, bo .trdno držala svojo srečo, ji je kdo malce hudobno pona gajal z neznanim ženinom, ga ostro zavrnila. Kaj boš, saj ga je oče videl, ln oče že ve, kar ve. Tako je minil čas, Metka dobila listek za pot in se je odpravljala iz rodnega kraja. Vsi so jo spremili do posUje. Vsi tri bratje in mati. Vlak je prisopihal, bratje so ji molče podali roko in jo krepike stisnili, mati pa ni mogla molčati. "Zbogom, Metka, zbogom, mi-dve se ne bova več videli!" Metka je jokala, tako ji je bilo, kakor da se je vse okrog nje podrlo. In če jaU, osUni, Metka, bi ne vstopila v vlak. A mati ni dejala tega. "Nikar Uko ne govorite, mati. tudi tam, vsi bomo še Obiskat me boste vam1 bom posUla." je prišel mimo in ------- ' . "VstopiU!" Zapahnil je vntfa, ki so ae zaprla za Metko. Stopila je še k oknu, padala vsem trem bratom Urad okrajnega klerka okraja Cook. Illinois Dršava Illinois i „„ okraj Cook S S Glasom določb, kl jih določ narodba člena 7. oddelek li zakaoikn aa primarne volit?« državi Illinois, a tom potrjuj* da bo barva papirja, kl se bo rt bil se primarne glasovnice nani šajočih ae atrank v primarni volitvah, Id ae bodo vršila v okr, ju Cook. laven moat Berwyi Chicago. Chicago Holghts in Ha ver* v meetu Clcero in v ran Elmvrood Park. Morton Gro* Summit ln Sticknej, 11. aprila 1944. bo b kos-Slediš ' aa DEMOKRATSKO STRANKO—ZELENA sa REPUBLIKANSKO STRANKO—RJAVKASTA V potrditev toga to določbo podp sojem ln utisnem na njo nai ura4 pečat okraja Cook ta 27 dan man A. D. 1944. MICHAEL J. FLYNK okrajni klerk okraja Cook, Illinois. (Seal) Najzanesljivejšo dnevne di Uvako voofl ao v dnevniku "Pn Ali Jlh čitale vsak du TiSKARNASM.PJ. jc Tiska vabila za veselica in shode, vizitnlce, časnike, knjiga, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatakem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ........ VODSTVO TISKARNE APELIRA VA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • T' ' ' .... Vsa pojasnila daja vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, nnljako delo prvo vrste Pišite po informacija na naslov: SNPJ PRINTERY 2U7-59 8. L»wad»l» At.cu. . . Chicago 23. IUlnote naroČite si dnevnik prosveto Pe sklopa 11 tedne koaneamljs ae laike naroči aa Ust Prosveto ta Prištelo eden. dva. tri. štiri aH pet članov ta ono Mtae k eni oavet ■UL List rinaista sšaae ao vm enako, aa člane ali naften" StJO sa * 'to naročnino. Kor pe ttasd ie »lašalo ari Meamontu f IM u ^ a. uTjam***** k —TeeoJ sedaj wi vszoks. da jo Ust predrag sa ttano S1VPJ. Ust Pieseeta fo vaša lastnina ta frtov»|o v vsaki dntšU! nekdo. Id M rad tttai Ust vsakdan. PejaanOoi—Veslaj kakor hitro kateri tok članov preneha biti dlan •J* •• Presali proč od druitne in bo zahteval sam svoj 1« tednik, bodo moral tiati Oaa la dotitae druUna, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lida. I? d°PWatl Etično vsoto listu Prosveta. Ako tega r* stori, tedaj mora Upravništvo znižati datum ta to vsoto naročniku. |e. ...J7Ji BOOKS BY LOUIS ADAMIČ My Native Land.. . . . i Ftom Many Landa.... Grandsons ........ Laughing in the Jungle My America......... i 3.75 • l 2.50 Native'» Return____ Two-Way Paeeage . What*a Kocrr Name? ta. m. Order from » * »V -J* „1 , , „ Proletarec 2301 South Lawndale Avenue Chicago 23, Ul.