Štev. 144. Posamezna Številka 1 Din. VS* ¥ Ljubljani, ¥ soboto 21. julija 1923. Pošalita pavšallrana. Leto I. JUTBANJE NOV« Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeijke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10'—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20'- Uredništvo: Woifova ulica št. 1/i. — Telefon št 213 brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trs št 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi k' Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Umik federalistov Fronta federalistov je zrahljana. tfClerikalci so še v zadnjem trenutku spoznali, da se Radičeva ladja potaplja. Storili so tako, kakor je v navadi jpri podganah. In v Zagrebu je zavladal [strah, ko je prišla po bakrenih žicah [jedva nepričakovana vest, da je imunl-jtetni odbor narodne skupščine napravil ifcratek proces... j Situacija je sedaj jasna. Vlada je uvL jdela, da z Radičem ni več mogoče shajati in da je že skrajni čas, da stopi v veljavo zakon o zaščiti države. Imuni-jtetni odbor je soglasno sprejel toza-idevni predlog ministra pravde, da se jima izročiti Stjepan Radič sodišču, ki ga bo sodilo radi veleizdaje in drugih ■deliktov proti svoji lastni domovini. 'Aretacijo je pričakovati vsako uro in ‘tako se bo Stjepan Radič po dolgi pe-.iripetiji znašel zopet tam, kjer je bil že enkrat Vlada je imela že pred nekaj tedni dovolj povoda, da se polasti g. iRadiča. Tega ni hotela storiti, ker je 'mislila in upala, da se bo Radič spametovat Sedaj se je vtrgala nit potrpežljivosti in priti je moralo, kar je Mo že več mesecev neizogibna stvari Preprčani smo, da Radičeva areta-'cija ne bo razburkala hrvatskih mas. Precej tragike tiči v tem pokretu, ki je bil zasnovan na .človečanski« podlagi. .Odkod bo vzel sedaj g. Radič odpornost hrvatskih seljašidh mas proti sedanjemu sistemu? Kdo mu bo stal ob Strani, ko bo državni pravdnik dvignil zoper njega obtožnico radi veleizdaje? !Ali ga ne čaka usoda vseh zelenih dik-.tatorjev? Tudi Stambolijsld je bil nekoč jua vrhuncu narodnega zaupanja, tudi on je užival naravnost nepridržno uda-post bolgarskih seljaških mas. Toda v [trenutku slabosti, v oni težki uri, ko je 'stal njegov ljuti neprijatelj tik ob njem, pripravljen, da ga odvede v omraženo Sofijo, v tistem trenutku ga je zapustil .celo bolgarski seljak. Radič sicer ni Diktator, ki bi se posluževal pesti, ali on je velik demagog. Mnogo jih je, ki bodo rekli, da hoče radikalna vlada mučenikov. Temu Pa ni tako. Vlada je od vsega začetka pozorno opazovala radičevski pokret in ni storila ničesar, kar bi jo pred svetom moglo diskreditirati. Radičeve! so šli mirno na volitve in nobena oblast jih ni motila pri izvrševanju volilne pravice. Radič sam je imel v tem času več govorov, ki so vsebovali mnogo obtožilnega materijala. Ali radikalna vlada mu je še vedno prizanašala. Sedaj pa je mera polna. Vlada se je morala ozirati na interese države in naroda. Ni mogla mirno gledati, kako se igračka predsednik čovječanske republike z ideali, ki so nam sveti od Mure do Vardarja. Zelo se motijo oni, ki mislijo, da hoče vlada izzvati plemensko borbo. Vlada ima največ interesa na tem, da se plemenske diference kolikor mogoče izravnavajo. Pomisliti je treba, da se nahajamo v petem letu po osvobojenju, in vendar še nimamo nikjer zaznamovati vidnih uspehov konsolidacijskega dela. Hrvatske mase morajo slejkoprej priti do prepričanja, da Stjepan Radič še ni začetek in konec in da je prava oblast nad skupnimi zadevami naše države drugje. Formalni razpad federalističnega bloka je še samo vprašanje nekaj dni. V tistem trenutku, ko bo Stjepan Radič na varnem, je to državi in narodu Škodljivo gibanje že udušeno. Ker je ta okolščina evidentna, pozdravljamo sklep imunitetnega odbora, s katerim se izroča sodišču eden glavnih krivcev naših notranjih in zunanjepolitičnih neuspehov. Gre za avtoriteto države, ki ie skupna tako Srbu, Hrvatu, kakor Slovencu. Gre celo za več: za eksistenco države. V tej borbi, ki jo vodi vlada proti neprijateljem narodnega in državnega edinstva, moramo podpirati merodajne činitelje z vsem povdar-kom. Slovenci smo kljub vsem pogre-škam klerikalne politike še toliko zavedni, da vemo, kje nas žuli Čevelj. Ali velika, močna in skupna kraljevina, ali pa smrt! Druge izbire ni! Federacija slovanskih narodov na Balkanu je nemogoča vse dotlej, dokler se bodo v Bolgarski šopirili Koburžani in dokler ne bodo izginile iz naše ter hrvatske sredine one zloglasne >tradicije«, o ka-leiih je že dovolj govoril naš ministrski Predsednik Nikola Pašič. Razpad federalističnega bloka je gotov. Pravza- je pri-, da se Prav je to konec razkroja, ki se jüt*! že pred nekaj tedni. Upajmo Vojni minister general Pešić kralju Aleksandru. Beograd, 20. julija. (B) Povodom sprejetja zakona o ustrojstvu vojske in mornarice v narodni skupščini je poslal vojni minister general Pešič včeraj Nj. Vel. kralju na Bled sledečo brzojavko: »Sporočajoč Vašemu Veličanstvu, da je narodna skupščina danes definitivno sprejela zakonski predlog o ustrojstvu vojske in mornarice, si dovoljujem izraziti Vašemu Veličanstvu v imenu celokupne vojske in mornarice našo naj-globokejšo zahvalo za Vaše prizadevanje, da se je ustvaril ta zakon. Vaše Veličanstvo je storilo s svoje strani največ, da smo dobili ta dobri zakon, s katerim ni le podana pravilna podlaga za uspešni razvoj in ojačenje naše vojaške sile, ampak se tudi izboljša gmotni položaj častnikov in podčastnikov. Vsa vojaška sila je srečna, da gre v prvi vrsti največja zasluga za ta zakon Vašemu Veličanstvu, potem pa kraljevski vladi in narodni skupščini. Zahvaljujoč se Vašemu Veličanstvu za veliko vnemo in prizadevanje, ki ste ga tudi pri tej priliki pokazali do vojske in mornarice. Vas prosim, da bodite uverjeni o naši neomahljivi veri in odanosti in da blagovolite sprejeti naš pozdrav z dragim nam vzklikom: Da živi naš vzvišeni vrhovni poveljnik Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander //« Seja ministrskega sveta. URADNIŠKI ZAKON. — ŽELEZNIČARSKA PRAGMATIKA. Beograd, 20. julija. (Z) Danes dopoldne je imel ministrski svet sejo. Razpravljal je o splošnem notranjem položaju države, nakar je vzel v pretres uradniški zakon, in sicer prehodne določbe, potem pa zakonski načrt o železničarjih, ki ga je proučil parlamentarni pododbor. Ker stoji uradniški zakon, po izjavi finančnega ministra dr. Stojadinoviča, kar se tiče novih prejem- kov, v veljavo s 1. oktobrom, ne smejo biti železničarji oškodovani, vsled česar bo tudi njihova pragmatika stopila 1. oktobra v veljavo. Finančni minister je pristal na predlog ministra za promet, naj bodo prejemki prometnega osebja za 20 odstotkov višji kot oni državnih nameščencev. Prometni minister bo izdal poseben komunike o tem vprašanju. Reško vprašanje. Beograd, 20. julija. (Bp) Vaš dopisnik doznava iz avtentičnega vira, da so se obnovili pregovori v Rimu. Doslej še niso prišla pogajanja do vprašanja razmejitve reške države, ampak so se le izmenjale misli o nekaterih vzporednih poslih, po katerih se je v načelu že dosegel sporazum. Značilno je, da se pregovori vodijo na temelju margherit-sklh konvencij in rapallske pogodbe. Iz tega se da sklepati, da je Italija opustila svojo namero po zahtevi aneksije Reke. V krogih naše delegacije v Rimu se pričakuje, da bo italijanska delegacija stavila nove predloge glede sistemizacije Reke in rešitve vprašanja Baroša in Delte, ki bodo še mani sprejemljivi kot oni, ki jih je stavila na konferenci v Opatiji. V vsakem slučaju bo zahtevala naša delegacija striktno Izvedbo j-apallske pogodbe in s. mar-gherltsklh konvencij. Sušak, 20. julija. (Z) Današnji tržaški >Picollo« prinaša vest, baje iz Zagreba, da je poslala vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev svoji delegaciji v paritetni komisiji v Rimu navodilo, naj se strogo drži v svojih zahtevah izvedbe rapallske pogodbe in da se more šele potem preiti k sistemizaciji reške države. To vest so vzeli po »Piccolu« reški krogi za resno. Izgleda, da to potrjuje njihova pričakovanja glede rešitve reškega vprašanja, naj bi se namreč najprej izvedla rapallska pogodba v tem smislu, da se izročita Delta in Baroš Jugoslaviji, kar je bistveno na stvari, potem pa naj bi se pristopilo k sistemizaciji Reke same. Narodna skupščina. Beograd, 20. julija. (Z) Seja narodne skupščine se je začela ob 9. uri 15 minut dopoldne. Na dnevnem redu je bila interpelacija zemljoradnika Voje Laziča na ministra zgradbe o slabem stanju cest in mostov v državi in posebno mosta čez Kolubaro. Minister za gradbe Uzunovič je odgovoril, da bo most zgrajen, ko bo to dopuščala budgetna možnost in prosi zaradi tega skupščino, da o priliki izdelave novega proračuna da čim obilnejša sredstva na razpolago, ker je od tega odvisno, da se bodo mogli izvesti popravki cest in mostov v državi. Poslanec A g a t o n o -v i č govori o potrebi popravkov v niškem okrožju ter pravi, da so ceste v Sloveniji, Hrvatski in Crni gori trdnejše zgrajene, a stanje cest in mostov v Srbiji je zelo slabo. Zemljoradnik Lazič kritizira predvojni zakon o cestah, ki je danes neprimeren. Vpraša ministra za gradbe, kaj bo ukrenil, da se izvrše popravki na cestah in potih. Poslanec Vujič se ne strinja z načinom popravila cest in predlaga, da skupščina pred prehodom na dnevni red ugotovi, da vlada v tem pogledu ni čisto nič storila. Poslanec Slavko Milič zahteva od ministra za gradbe, da predloži skupščini strokovnjaški načrt, koliko materijala bi bilo treba za temeljito popravo cest. Po odgovoru ministra za gradbe Uzunoviča na vprašanje predgovornika predlaga radikalni poslanec Grgič, da se preide na dnevni red. Predsednik naznani ob pol 12. uri, da se skupščina odgodi na pondeljek ob 8. uri, da se tako da zakonodajnemu odboru možnost, da dovrši svoje posle. Na prihodnji seji se določi dnevni red. Kakor se v parlamentarnih krogih doznava, ni mnogo izgleda, četudi je zakon o ustrojstvu vojske že izglasovan, da bi skupščina dokončala svoje delo prihodnjo soboto, kakor se je mislilo. Potemtakem jutri ne bo imela skupščina seje. NOVA MAKEDONSKA STRANKA. Beograd, 20. julija. (Z) Beograjski listi poročajo o ustanovitvi nove makedonske stranke, ki ji stoje na čelu poslanci Dimitrije Čičevič, Gligorije Anastasijevič in svečenik Rajko Arsič. Po informacijah iz Skoplja je bila sklicana konferenca v Skoplje. Stranka se imenuje »Makedonska grupa« ali skrajšano »MG«. Sodelovala bo z ostalimi strankami v svrho napredka južnih krajev naše države. Zahteva tudi, da mora biti zastopana v vladi. Stranka bo obenem organizirala nacionalistično omladino, ki se bo na. kratk ;azivala »Ormak«. Izbruh rudarske stavke. Zagorje, 20. julija. Včeraj ob 6. uri popoldne je izbruhnila v Zagorju splošna stavka rudarjev. Trbovlje, 20. julija. Danes ob 6. uri zjutraj je izbruhnila v Trbovljah splošna stavka rudarjev. O situaciji bomo pošiljali natančna in avtentična poročila. bodo streznili sedaj vsi oni, ki so stavili vse svoje nade na Stjepana Radiča, velikega mojstra demagogije in potvarjanja zgodovine. Vohunska afera v Zagrebu Zagreb, 20.j julija. (Z) V zadevi vohunske afere v Zagrebu je bilo doslej prijetih šest oseb. Ker preiskava Se ni končana, ne dajejo oblastva nikglrih pojasnil. Sokolska slavnost v Splitu Split, 20. julija. (Z) Vse priprave za tridnevno sokolsko slavnost so končane. Danes je dospel Iz Bakra parnik »Salona« s prvimi gosti. Vsa posadka parnika je zaradi stavke mornarjev sestavljena Iz Sokolov. Pred aretacijo Stjepana Radiča. STROGE ODREDBE PROTI ANTIDRŽAVNIM ELEMENTOM. — PREISKA. VE V ZAGREBU. Beograd, 20. julija. (Z) »Tribuna« piše: Vlada je končno sklenila izročiti Radiča sodišču zaradi mnogih hudodelstev, ki jih je storil pod zaščito imunitete. V zvezi s tem sklepom ministrskega sveta se pričakuje mnogo aretacij v Zagrebu in v ostali Hrvatski in Slavoniji. Beograd, 20. julija. (B) Nekateri ugledni člani radikalnega kluba so potrdili Vašemu dopisniku, da stori vlada proti Radiču ostre ukrepe. V tem pogledu je kabinet odredil že vse potrebno, kar se pa drži še tajno. Beograd, 20. julija. (Z) »Politika« piše, da pripravlja vlada odredbe, ki naj bi Stjepanu Radiču pokazale, da obstoja državna avtoriteta, ki se ji je treba pokoravati. Po včerajšnji seji narodne skupščine se je sestal ministrski svet h kratkem, posvetovanju. Sklenil je zavzeti proti Radiču ostro stališče, pa tudi stroge odredbe proti vsem onim, ki se postavljajo v fronto proti državi S snočnjim brzovlakom sta odpotovala v Zagreb pomočnik notranjega ministra Ranko Trifunc » ie in pomočnik načelnika političnega oddelka uprave mesta Beograda, Dušan Popovič. Svrha njunega potovanja se drži tajno, vendar se pa more reči z gotovostjo, da je v zvezi z odločitvijo vlade o izpremenjehem postopanju proti Radiču. Zagreb, 20. julija. (Z) Danes dopoldne je dospel v Zagreb minister za notranje zadeve Vujičič. Njegov prihod je v zvezi z raznimi preiskavami, ki se sedaj vodijo v Zagrebu in z izročitvijo Stjepana Radiča sodišču. Iz Beograda sta prišla tudi pomočnik notranjega ministra Ranko Trifunovič in pomočnik načelnika političnega oddelka uprave Beograda Dušan Popovič. Po njihovi lastni izjavi sta prišla zato v Zagreb, da se informirata o poslednjih aferah, ki so se pojavile v hrvatski prestolid. IZROČITEV POSLANCEV SODIŠČU. Beograd, 20. julija. (Z) Imunitetni odbor je imel včeraj popoldne sejo, na kateri je razpravljal o izročitvi Radiča sodišču. Pri tej priliki je razpravljal tudi o nekaterih drugih izročitvah, kakor klerikalca Pušenjaka zaradi tiskovnega delikta in Žebota zaradi lahke telesne poškodbe, demokrata dr. Grisogona zaradi tiskovnih deliktov, zemljoradnika Vujičiča zaradi žaljenja časti in radikale D. Popoviča zaradi obrekovanja in klevet ter Simonoviča in V. Popoviča zaradi obrekovanja potom tiska. S u š a k, 20. julija. (Z) Vsi italijanski listi so prinesli vest o objavljenju »Markovega protokola« in o Radičevem govoru povodom proslave francoskega narodnega praznika osvobojenja Ba-stille. Nekateri listi poročajo obširno, drugi pa le kratko, nobeden pa ne prinaša komentarja o vsej stvari. Revolucijonarno gibanje na Grškem? Beograd, 20. julija. (Bp) Vaš dopisnik je doznal iz poučenega vira, da se opaža po vsej Grčiji precejšnje vrenje. Iz raznih znakov se da sklepati, da se nahaja Grčija pred zelo važnimi dogodki. Na eni strani se pripravljajo Venizelisti, ki jih vodi polkovnik Pan-galos, bivši poveljnik grških čet v Tra-kiji, na državni prevrat in na priglaše-nje republike, na drugi strani pa se zbirajo pristaši razkralja Konstantina okrog kralja Jurija in se organizirajo, da bi preprečili padec monarhije. Na čelu republikanskega gibanja stoje polkovnik Pangalos, admiral Hadžikirtakos in Venizelos sam. Pokret podpirata grška finančnika Bazil Zaharov in Benakis. Vojska je udana kralju in je zbrana v okolici Aten in je pripravljena, da se upre vsakemu revolucijonarnemu gibar nju. Angleška reparacijska politika. Berlin, 20. julija. (K) »B. Z. am Mittag» javlja iz Londona: Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da Anglija pojasni svojo re-paracijsko politiko zaveznikom in nevtralcem v treh spisih. Ti spisi so sledeči: 1. Načrt note Nemčiji, v kateri angleška vlada zavzema stališče napram nemškim predlogom, da se plačilna sposobnost Nemčije proceni po strokovnjakih. Kakor poročajo nekateri listi bo nota obsegala tudi nasvete o opustitvi pasivnega odpora, — trditev, ki jo konservativni listi zanikajo. 2. V angleški spomenici bodo zavez- nikom in Zedinjenim državam obrazloženi splošni vidiki, kako smatra Anglija rešitev reparacijskega problema za mogočo. 3. Pismo zaveznikom, v katerem angleška vlada poziva zaveznike, da podajo svoje opbmbe k angleškemu načrtu odgovora in da se kolikor mogoče hitro izjavijo o tem, ali so pripravljeni podpisati angleško noto. London, 20. julija. (K) Narodno-liberalna stranka je sklenila, zahtevati v spodnji zbornici pri razpravi o proračunu zunanjih del debato, ki bi se naj otvorila glede zunanje politike, zlasti glede ruhrskega vprašanja. G. PAŠIĆ PRIDE NA BLED. Beograd, 20. julija. (B) Zunanji minister dr. Ninčič odpotuje dne 25. t. m. v Sinajo, kjer bo zastopal našo državo na konferenci zunanjih ministrov Male antante. Iz Sinaje odpotuje na Bled, kjer ostane en mesec. Ministrski predsednik Pašič se odpelje v nekaj dneh na Bled, kjer namerava ostati en mesec. Polom „Balkanske banke“ Zagreb, 20. julija. (Z) V zadevi afere Balkanske banke je zavladala danes prava panika med vlagatelji banke. Banka je že tri dni zaprta. Mnogo vlagateljev je prišlo na sodišče, kjer so prijavili svoje vloge, ker nimajo več zaupanja v saniranje Balkanske banke, glede katere se more, sodeč po vsem, kar se je doslej izvedelo o njenem poslovanji!, govoriti o popolnem polomu. MADŽARSKA VOJNA ODŠKODNINA NAŠI DRŽAVL Beograd, 20. julija. (B) Presbi-ro objavlja: Naša kraljevina le prejela iz Madžarske na račun vojne odškodnine in povračila v mesecu juniju t. L 25.320 ton premoga, 496 konj in 181 parov volov. Kar se tiče povračila, ni naša država dobila v mesecu juniju nič vrnjenega, vendar pa se je odposlalo iz Madžarske šest normalnotimih vagonov In en ozkotiren. AVSTRIJSKO POSOJILO. Rim, 20. julija. (K) Podpisovanje Italijanskega deleža avstrijskega posojila se je začelo danes. V opoldanskih urah se je že pokazal velik uspeh, ker se je pri podružnicah Italijanske banke in pri drugih bančnih zavodih že več dni sem močno povpraševalo po tem posojilu in je bilo precej podpisov prijavljenih. V Rimu samem je bil podpisan znaten znesek 45,300.500 lir. Z ozirom na višino te vsote upajo, da bo potem, ko dospejo rezultati pdpisovanj od pokrajinskih bančnih podružnic, zlasti od milanskih bank, razvidno, da je bilo odpisano več, kakor znaša posojilo*. Seja ministrskega sveta. KOMUNISTIČNA PROPAGANDA V ITALIJL Rim, 20. julija. (K) Kakor poročajo listi iz Ancone, je bilo tkm zaseženih več poštnih pošiljateljev z ruskimi In nemškimi komunističnimi revolucionarnimi spisi in denarnimi pošiljkami, ki bi naj služile v revolucijonarne svrhe. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 20. julija. ?Wradno>- V