Glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko LfiTO xil., ŠT. 82 — CENA 10 DIN KRANJ, 19. OKTOBRA 1959 Samo o korist O stanovanjski gradnji in o no-Vlh najemninah, ki so predvidene s prvim januarjem 1960, Ijud-fe precej govorijo. O tem so mar-**kje govorili tudi na raznih sestankih in sejah. Kljub temu se Vedno premalo. Preveč je "se govoric o »podražitvi« stanovanj in Premalo o pozitivnih ciljih, ki jih tl ukrepi zasledujejo v prid dednega človeka — v korist življenjske ravni. Pred dnevi je o tem vprašanju r<*zpravljalo tudi predsedstvo Jeznega odbora SZDL Jugosla-VlJe. Po daljšem referatu tovariši-Ce Lidije Šentjurčeve je predsed-*tvo ugotovilo nekaj osnovnih ***isli, Sedanje stanje na področju stanovanjske politike je ostanek administrativnega urejevanja, ki v določenih primerih ne služi več Prvotnemu namenu — zaščiti delovnega človeka. Nizke najemnice, administrativno razdeljevanje 'snovanj itd., zavira hitrejši *ernpo stanovanjske gradnje, zlasti privatne, ne stimulira pravilno stanovalcev po njihovem prispevku družbi itd. Tako stanje zavira hkrati tudi družbeno opravljanje. Hišni sveti, ki žc pet tet obstajajo, niso storili bistvenega napredka prav zaradi tega, *er nimajo ekonomske osnove, v-er sedanje najemnine niso pravi Kračun cene, tudi uživalci stanovanj niso zainteresirani na zniževanju gradbenih stroškov, na v*drževanju stanovanjskih hiš itd. Najmeninc bi se po predlogu v jugoslovanskem povprečju po Večale za približno 2,5-krat, ozi T°ma od povprečno 15,20 dinarjev Za kvadratni meter, na približno ■j? dinarjev. Za celotni global, ko-"kor yi se povišale najemnine, se Pravi izdatki prebivalstva, pa se °odo povišali tudi prejemki. Tako ie hkrati predvideno povišanje Pl<*č delavcev in uslužbencev za Približno 6,5 odstotka, penzij za 9>3? odstotka itd. Skratka, pred-l°K tega zakona vzporedno z uveljavljanjem nove najemnine predvideva tudi vrsto drugih 5l>re-tnemb, s katerimi hoče zaščititi Posameznike in njihove družine Pred morebitnimi večjimi izdatki, ^snovni cilj ni namreč v tem, da y. s povečanimi najemninami do-f*b več sredstev za gradnjo stanovanj. Podjetje, na primer, tudi sedaj prispeva določeni delež v stanovanjski sklad od vsakega de-l«vca. Razlika bo torej v tem, da *° podjetje izročilo denar delav Cti- Le-ta pa ga bo v obliki več le najemnine izročil naprej: v stanovanjski sklad. Toda s tem £° delavec-stanovalec imel drugačen odnos do stanovanja. To je §}avno, kar želi zakon doseči. Zato je sedanja normalizacija na Področju stanovanjske politike lahko samo v korist delovnemu "oveku. V zaščito delovnega človeka pa Predlogi zakona predvidevajo tudi posebna pooblastila ljudskim °dborom. Kolikor bi ^določene družine ne prejele tolikšnega povišanja prejemkov, kolikor bo znašala povečana najemnina, lah-*°. ljudski odbor zniža najemnino, °*iroma podaljša trajanje amorti-?đc'je določene stavbe itd. Taki V* podobni so predlogi, ki nikar l?r ne bodo dopustili znižanja ^vljenjske ravni delovnih ljudi. Da bi se čim širši krog prebivalstva seznanil z cilji sprememb v stanovanjski politiki, je predsedstvo SZDL Jugoslavije tudi Priporočalo vsem organizacijam • ~.DL, sindikalnim organizacijam da tolmačijo glavni predlog teSa zakona, ki bo lahko znatno P°večal stanovanjsko gradnjo in ^boljšal stanovanjske razmere, ter s tem prispeval skupnim naporom *fj, nenehno izboljševanje življenj-razmer. Predvolilna deiavnost v organizacijah SZDL Priprave za V. kongres SZDL Dobra poročila - osnova za uspešne občne zbore Priprave na volitve vodstev osnovnih organizacij SZDL v okraju so v polnem teku. Skoraj po vseh občinah so že sklicali sestanke predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij, kjer so se pomenili o osnovnih načelih, ki jih zasledujemo ob tej priložnosti, ter o posameznih organizacijskih spremembah, ki so potrebne za povečanje aktivnosti organizacij SZDL v prihodnje. O tem so se pomenili tudi na isejah odborov osnovnih organizacij. V škofjeloški in radovljiški občini so imeli že plenume občinskih odborov, kjer so se temeljito pogovorili o predvolilni dejavnosti. Po drugih občinah so prav tako predvidene razširjene seje občinskih odborov SZDL ali plenumi, kjer bodo pretresali sedanjo predvolilno dejavnost ter vlogo socialistične zveze našem družbenem razvoju. Mnogo pričakujejo od občnih zborov osnovnih organizacij, ki so predvideni večinoma v prvi polovici novembra. Na teh občnih zborih bodo razpravljali o družbenem in ekonomskem razvoju v zadnjih letih ter, seveda, o dejav- nosti in vlogi organizacij SZDL. Dober uspeh teh občnih zborov je v marsičem odvisen od poročil. Če bodo poročila konkretna, če bodo prikazala vse uspehe in težave z bližnjega področja v okviru okraja in komune, posebno pa, če bodo dobro prikazala dejavnost določene osnovne organizacije SZDL in probleme kraja, potem se bo članstvo gotovo vključilo v diskusijo, skušalo najti rešitve in se pripravilo na aktivno sodelovanje pri nadaljnjem delu. Da bi bila ta poročila čimbolj konkretna in razumljiva v zvezi z lokalno problematiko, sodelujejo pri zbiranju potrebnih podatkov razni odborniki, poslanci in organi občinskih ljudskih odborov. Da bi osnovne organizacije SZDL lahko izpolnjevale take naloge, so predvidene ponekod tudi določene organizacijske spremembe. V odbore bo na primer treba pritegniti več mladih članov, zlasti mladine. Tudi člani ZK ponekod niso dali organizacijam SZDL primerne pomoči. Hkrati pripravljajo tudi razširitev odborov, teritorialne spre- membe osnovnih organizacij in podobno. Vse te predvolilne priprave in organizacijske spremembe so hkrati tudi priprave za V. kongres SZDL Jugoslavije, ki bo prihodnjo pomlad. K. M. Pečen krompir se na paši zares p rileže S seje ObLO Bled svet im Bledu notrien Oba zbora občinskega ljudskega odbora Bled sta minuli četrtek na ločenih in na skupni seji obravnavala več aktualnih vprašanj s področja gospodarstva, finančne politike in družbenih zadev. S tem v zvezi Je bilo sprejetih tudi več sklepov in potrjenih vrsto predlogov in odločb, ki so jih za občinsko sejo pripravili pristojni sveti in odborniške komisije. Na skupni seji obeh zborov je bila med prvimi točkami na dnevnem redu razprava o ustanovitvi petnajstčlanskega poravnalnega sveta. Odborniki so bili soglasni s predlogom, da se tak svet usta- novi za celotno področje občine. Svoje poravnalno delo naj bi po sprejetem predlogu opravljal v posebnih tričlanskih senatih, sestavljenih ob raznih priložnostih za določeno območje, kjer bi pač nastal spor. V nekaterih krajih občine, zlasti v Gorjah so že doslej poravnavali razna manjša sporna vprašanja kar doma, in takšen način se je že doslej pokazal za uspešnega. Za to sejo je svet za družbeni plan in finance pripravil obširno ter izčrpno analizo stanja v vgeh 44 gospodarskih organizacijah in samostojnih zavodih ob pregledih m- m -li-. xi j _ zaključnih računov za leto 1958. V petek, 16. oktobra, je bila ob 14.30 v prostorih Občin- pomanjkljivo, tako da ga ObLO Analiza je obsegala prikaz gosposkega sindikalnega sveta v Železnikih skupna seja obeh na petkovi seji sploh ni sprejel, derjenta z osnovnimi in obratnimi zborov Občinskega ljudskega odbora. Na dnevnem redu je Tu se je pokazala precejšnja ma- sredstvi, realizacijo proizvodnje v bilo med drugim poročilo o gospodarjenju gospodarskih or- lomarnost kmetijskih zadrug do letu 1959 v primerjavi z letom ganizacij za prvo polletje, poročilo o izvršitvi plana koope- občine, ki sploh niso dostavile 1958 0 nacirm izpiačevanja oseb-racije kmetijskih zadrug za leto 1959, razprava in sklepanje zahtevanih podatkov do določe- nih dohodkov v podjetjih, o knji- 5 seje ObLO Železniki Kljub težavam - uspeh Zavoljo objektivnih razlogov je družbeni polletni načrt presežen le za 3,58 % o imenovanju upravnega odbora Delavske univerze v leznikih in drugo. 2e- nega roka. Rok za dostavo po- govodskem poslovanju ter delav-datkov o izvršitvi plana koope- skem samoupravljanju. Pri pregle-racije kmetijskih zadrug so po- du osnovnih sredstev so posebne komisije ugotovile, da so v mnogih primerih stara in dotrajana in so potrebne nadomestitve ali obnove. To velja zlasti za gostinska podjetja, za Tovarno čpik in vezenin in za Avto-servis Bled, za obrtna podjetja itd. Skoraj brez posebne razprave je bil sprejet V prvi točki dnevnega reda so ski obrati, ki so se organizacijsko daljšali do 20. oktobra odborniki ObLO pretresali izvr- združili v novo trgovsko pod- p0 končani skupni seji je Ob-šitev družbenega načrta v prvem jetje »Sora« s skupno 16 trgov- činski ljudski odbor zasedal lo- polletju. Zaradi objektivnih vzro- skimi poslovalnicami. Ravno tako ceno Razpravljali so o ustano- kov je bil presežen družbeni na- so ob reorganizaciji trgovske V£tvi delavske univerze kot fi- črt samo na »področju kmetijstva mreže imenovali tudi potrošniške nančno samostojnega zavoda, na- (27,59 odstotka) in obrti za 3,51 svete. V občini Železniki je pre- dalje o najetju posojila iz inve- odstotka. Niso pa dosegli predvi- cej razgibana tudi obrtna dejav- sticijskega sklada za plačilo geo- dene proizvodnje v industriji, tr- nost. — Delovna sila iz zasebne detskih posnetkov in urbanistič- pomemben predlog plana koopera- govini in gostinstvu. Ko so ugo- obrtne dejavnosti se povečini ^ načrtov ter o spremembi cije v kmetijstvu za leto 1959-60. tavljali o vzrokih v posameznih vključuje v socialistične obrtne gospodarskih organizacijah, so obrate. Zaradi boljšega gospo-ugotovili, da je poslovanje med- darskega uspeha sta se gostinska zadružnega lesnega podjetja Ceš- kolektiva gostilna »Cešnjica« in njica v skladu z družbenim pla- »-Trnje« Železniki sporazumela, nom. Tu nastopajo samo razlike da se združita v enotno gostin-v zaposlovanju delovne sile, ker sko podjetje. Zgradili bodo tudi jo podjetje zaposluje več, kot je novo delavsko uslužbensko re-to predvideno po planu. Polletni sta vrači j o. plan so presegli za 4,95 odstotka. Poročilo o izvršitvi plana ko-Glede na število zaposlenih je operacije za leto 1959 je bilo zelo v enakem položaju tudi tovarna družbenega plana za leto 1959. M. Ž. Pogodbeni plan predvideva predvsem proizvodnjo mleka, plemen- ske živine in prašičev, krme in krmnih žit, sadja in črnega li-bezlja. Na ločenih sejah so razpravljali o urbanistični ter komunalni ureditvi središča Bleda skupaj z modernizacijo in adaptacijo hotelskih objektov. Za te namene je občinski odbor soglasno sklenil najeti investicijsko posojilo, namenjen« za izdelavo tovrstnih načrtov. V zvezi s pospeševandjem živinoreje v občini so odborniki razpravljali tudi o nameravani preureditvi in melioraciji pašnika na Baltski planini, S pred v klenimi deli s« bo po načrtu kmetijske zadruge Bohinjska Bela površina pašnika na Belski planini povečala za 21 hektarov. Tako se bo v pašni dobi paslo na tej planini 100 do 120 glav živine. Vzporedno s temi deli bo omenjena zadruga zgradila na Belski planini tudi večji hlev. Ker je živinoreja glavna veja gospodarstva na tem območju, so ta dela za KZ Bohinjska Bela velike važnosti pri nadaljnjem gospodarjenju. V posebni točki dnevnega reda je na zahtevo odbornikov iz Go-rij občinski odbor ponovno obravnaval stanje šole in učiteljskega kadra v Gorjah. V razpravi so omenjeni odborniki nanizali toliko problemov, da jih ni moč rešiti v onem letu. Na prvem mestu je zahteva po izgradnji nove šole in stanovanj za učitelje. Kar so trenutno mogli rešiti, je to, da bodo Gorje dobile v najkrajšem času še eno učilnico, tako da bo pouk lahko potekal normalno. Jb V bohinjski občini sodeluje v samoupravljanju vsak 9 volivec K. M. RAZŠIRJENI PLENUM OO SZDL Za četrtek, 22. oktobra je napovedan razširjeni plenum Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva, na katerem bo- Niko. Polletnega -plana tovarna NIKO ni dosegla (32,68 odstotka) predvsem zaradi splošne reorganizacije v proizvodnji, kar je v neposredn zvezi z rekonstrukcijo tovarne. Da niso izpolnili polletnega plana jih je oviralo tudi to, ^ razprav.ija.li o gospodarjenju ker so v prvem polletju uvedli našem okraju .], c v proizvodnjo štiri nove izdelke. Pri Usnjarni v Železnikih je gospodarsko stanje zadovoljivo. Pri kmetijskih zadrugah so na splošno indeksni pokazatelji nad povprečjem predvsem zato, ker imajo kmetijske zadruge največjo dobavo lesa v začetku leta in zato, ker so trgovine izločili iz KZ šele v drugem tromesečju 1959. Kmetijske zadruge so skupno presegle polletni plan za 27,59 odstotka. Obrtni obrati v splošnem dosegajo planske naloge, izjema sta le Pekarija Železniki, ki zaradi reorganizacije in drugih vzrokov dalj časa ni obratovala, in Mesarija Železniki, ki bi lahko kljub težavam pri nabavi klavne živine, z boljšo poslovno organizacijo, plan dosegla. V prvem polletju 1959 so bili, razen primera Sorice, iz vseh kmetijskih zadrug, izločeni trgov- Minuli četrtek zvečer je bila v dela 17 raznih svetov in komisij, Bohinju plenarna seja Občinskega ki so opravila pomembno delo. Zla-odbora SZDL, na kateri so govo- sti uspešen je bil Svet za gospo-rili o družbenem samoupravljanju darstvo, komunalne in stanovanj-na območju občine. Ugotovili so, ske zadeve, ki je imel 17 sej. Svet da je samoupravljanje bohinjske je med drugim razpravljal o pro- lo, podobno je bilo tudi v siudorlu komune doseglo svoj razvoj in hi- gramu turističnega razvoja in gra- Poleg krajevnih odborov delajo po denj v Bohinju, o družbenem pla- navadi še dbori za pašništvo, srenj-nu, ureditvi razsvetljave in osta redno s krajevnimi odbori formirali v vaseh razni drugi odbori, ki so uspešno delali. Na Brodu so ustanovili odbor za izgradnjo vodovoda, ki je uspešno končal de- di uspehe, vendar bi ga bilo treba se bolj približati volivcem. Pri občinskem ljudskem odboru Kranjska razglednica — Foto: F. Perdan lih komunalnih naprav, o gospodarjenju v podjetjih itd. Tudi Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je imel dovolj dela, v zadnjih mesecih pa je največ sej posvetil vprašanjem zadružnega sodelovanja. Govorili so o tem, da bi kazalo Svet za blagovni promet in turizem spričo vedno večjih nalog v turizmu, razdvojiti in da bi bilo potrebno ustanoviti svet za telesno vzgojo in šport itd. V družbenem upravljanju v bohinjski občini sodeluje več kot 600 ljudi ali skoraj vsak deveti voU-vec. Vsi ti ljudje pa niso dovolj aktivni, zato bo naloga organizacij SZDL, da proučijo razmere in pod-vzamejo nekatere ukrepe. V Bohinju imajo namreč tudi nekaj krajevnih odborov, ki doslej niso pokazali posebne dejavnosti. Ljudski odbor je verjetno tem odborom posvetil premalo skrbi, ni jim pa določil konkretnih nalog, niti sredstev. Zato ni čudno, da so se vzpo- ski odbori in še nekateri drugi. Vendar bi bilo prav vse te naloge združiti v okviru krajevnih odborov in tem dati več pomoči, tako organizacijske kot finančne, -k 49 milijonov din prihrankov letno Po statističnih podatkih, ki jih zbira Podružnica Narodne banke v Kranju, se v zadnjem času dvigajo itudi hranilne vloge prebivalstva. Skupna vsota hranilnih vlog prebivalstva se je v osmih mesecih letos dvignila od okrogla 372 milijonov na 421 milijonov dinarjev. Samo v mesecu avgustu so prebivalci našega okraja zvišali skupno vsoto na hranilnih knjižicah za 9 milijonov dinarjev. Največ svojih prihrankov imajo ljudje pri Komunalni banki. Sledi Narodna banka, hranilno kreditni odseki pri KZ ter Zadružne hra ilnice. -1. c. 2 »glas gorenjske« NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO KRANJ, 19. OKTOBRA 195» S četrtega letošnjega zasedanja Zvezne ljndske skupščine je y sredo pa g0«podar-izkoriščanje zemljišč. Zakon do- stala potreba po organiziranju zakonskih predpisov in pri tem jenje in koriščenje investicijskih loča tudi možnost oddajanja sIužbe> ki bi Pitala »družbeni omogočiti, da bodo samoupravni sredstev v >>Lskri« Kranj, zemlje v najem kmetijskim or- knjigovodja« in hkrati -anali- organi še popolneje uveljavljali PROIZVODNJE IN ZA RAZVOJ ganizacijam in privatnim proiz- tik<<- sv°Je P^vice in izpolnjevali svo- vajalcem Prepovedano pa je Ta s!uzba ko kontrolirala ma- je dolžnosti. Ljudskim odborom prevzemanje kmetijske zemlje v terialno in finančno poslovanje ostane pravica do neposrednega najem nad zemljiškim maksimu- uporabnikov družbenega premo- vpogleda v poslovanje gospodar-Slavko Komar je v začetku mom določenim z zakonom o žen-*a teMJuSno za zaščito zako- skih organizacij. RAZPRAVA naših sindikalnih organizacij. O tek O GOSPODARJENJU IN vprašanjih je nedavno razpravljal IZVAJANJU REKONSTRUKCIJ Republiški svet Zveze sindikator Sekretariat Občinskega komi- Slovenije. V sredo, 21. oktobra t* teja ZKS Kranj bo spričo počas- bodo 0 tem razpravljali tuda nega koriščenja investicijskih Kranju. Razen članov predsedstv* sredstev in s tem v zvezi pre- Okrajnega sveta bodo v razprav, počasnega izvajanja rekonstruk- sodelovali tudi člani Okrajne z**' cij v nekaterih podjetjih ta te- ze Svobod in 61ani Okrajnega koden na treh sejah obravnaval ta miteJa mladine, problem. Danes, 19. oktobra, bodo ,Na dnevnem redu je vloga s dikalnih podružnic v sindikati«, prosvetnih društvih in mladinskih organizacijah ter razprava o vlog* prosvetnih društev in sindikatov v amaterski, kulturno-vzgojni in ia' bavni dejavnosti. •1. c. govorili o gospodarjenju in koriščenju investicij v -Savi« Kranj in na kmetijskem posestvu SOCIALISTIČNIH SIL V KMETIJSTVU O PRIHODNJEM DELU SVOBOD IN DELAVSKIH UNIVERZ Organizacija izobraževanja odraslih ter vzgojno-družabna dejav- PRED SEJO ObLO TRŽIČ V torek ob 17. uri se bosta spet zbrala oba zbora ObLO Trži*. Medtem ko bosta na skupni seji razpravljala o stanju, perspektivah in razvoju kmetijstva na ekspozeja o osnutku zakona o kmetijskem zemljiškem skladu izkoriščanju kmetijskih zemljišč splošno-ljudske imovine. Traja-poudaril, da je pri obravnavanju nje najema in višino zakupnine načrta obveljalo stališče, da je bodo določali ljudski odbori sa-gospodarska korist delovnih ko- mi. lektivov v kmetijstvu in kmetov Novi zakon tudi nekoliko spre-glavni element za modernizacijo in socialistično iz naših krajev IZVOZ DOBRO NAPREDUJE Izvoz industrijskih izdelkov gradbenega materiala pa celo za 72 odstotkov. -k RAZSTAVA SODOBNEGA POHIŠTVA V MALEM minja postopek za arondiranje rekonstrukcijo zernljišc< Arondacija se lahko iz-našega kmetijstva. V preteklih vaja le> če predstavlja zemljišče, kranjskega okraja se letos dobro letih smo skušali razvijati soci- ^ ga 'izkoriščajo ena ali več razvija. Do konca prvega polletja alistične gospodarske organiza- kmetijskih organizacij, določeni so tovarne izvozile za nekaj nad cije s tanksnimi proizvodnimi minimum skupne površine kme- 1-060 milijonov deviznih dinarjev in družbenimi odnosi, ki bodo na tijskega zemljišča v kompleksu, bla9a- Letos 50 se namrec 21131110 podlagi gmotnih interesov pro- ali pa če se vecji del preostalih povečale možnosti za izvoz proiz-izvajalcev prevzeli različne ukre- zemlji^c v tem kompleksu ne ob- v°dov *™e metalurgije ter kovin-pe in sredstva za povečanje pro- deluje v kooperaciji. Ta mini- ske in elektroindustrije. Jeseniška izvodnje in delovne storilnosti. mum določajo ljudske republike železarna je v prvem polletju iz-Za nadaljnjo modernizacijo kme- fl svojimi zakoni vozila za 334 milijonov deviznih tijstva in socialističnih odnosov Zakon tudi predvideva, da lah- dinarjev blaga, zlasti je povečala so torej ustvarjeni gospodarski ko obeinski ljudski odbori do- izvoz žitnikov v Ameriko. Elek-pogoji, v katerih bo lastništvo dele g svojimi sklepi kmetijski tro industrija pa je ze v prver zemlje vedno manjša ovira za organizaciji v obdelovanje ledi- Polletju presegla planirani lati organizacijo sodobne kmetijske no> pašniJc ali drugo zemljišče, izvoz za 9 odstotkov, industrij proizvodnje in podružabljanja ki ge ne izkorišča gospodarsko, proizvodnega procesa. K ugodnim gospodarskim in družbenim POMEN ENOTNE KONTROLE pogojem, ustvarjenim v zadnjih NAD UPORABO NAŠIH letih, se z zakonom o izkorišča- DRUŽBENIH SREDSTEV nju zemljišč pridružuje še eno y razpravo 0 zakonu o družbe-n-edstvo za socialistični razvoj in nem knjigovodstvu je posegel preobrazbo vasi. Z njim bomo tudi tovarig Edvard Kardelj, ki v okviru sedanjih možnosti ure- je poudari]i da uvajamo s pred-jali, kako se mora v raznih raz- ,oženim zakonom v družbeni in merah ravnati pri izkoriščanju politjgni sjstem institucijo, ki je zemljišč kot splošne dobrine. velikega pomena za nadaljnji Zakon bo poleg vrste družbeno- razvoj socialističnega sistema. — razstavo so izkoristili ugodno pri gospodarskih ukrepov tudi eno Družbena kontrola bo omogočila, iožnost v novih stolpnicah, ki so izmed sredstev boja proti kon- da bo trošenje družbenih sred- pred vselitvijo. Opremi.li so dva zervatizmu in zaostalosti v kme- stev javno, dostopno slehernemu stanovanja, manjše in večje, s so-tijstvu glede na način obdelava- državljanu. Bistvo družbenega doDnim pohištvom in najnovejšimi nja zemlje. knjigovodstva je v tem, je rekel gospodinjskimi pripomočki. Res, da Glavno načelo novega zakona tovarlš Kardelj, da od občasne si vsak ne more privoščiti vsega, je v tem da je zemljišče splošen inspekcije preidemo na sistem kar xastavljajo tamkaj, vendar si •ogoj za' proizvodnjo in nenado- »žurne, vsakdanje inspekcije. - lahko predstavlja, kako naj bi si mestljiva podlaga za prehrano Takšna evidenca bo močno orne- scasoma uredil tako stanovanje, vsega prebivalstva. Zaradi tega Ji,a »administrativne, birokratske Za razstav0 je bilo dovolj zani-Ima značaj splošne dobrine. Eno obllke inspekcije. manja in jo je obiskalo nekaj tisoč izmed načel je tudi to, da je V svojem ekspozeju je Nikola ljudi. Po eni strani so se zanimali družbeni vpliv na način izkori- Minčev poudaril, da je s tem za- za opremo, po drugi pa za nova ftčanja zemljišča pravica in dolž- konskim osnutkom predloženo stanovanja v stolpnicah. Tu bo ■ost skupnosti. Zakon spoštuje organiziranje enotne službe druž- namreč že v prihodnjih dneh na pravice, samostojnosti in odgo- benega knjigovodstva in kontrole razpolago 120 stanovanj, pravza-vornosti zadrug in drugih kme- nad zakonitostjo razpolaganja z prav so že razdeljena . . tijskih organizacij pri gospodar- družbenimi sredstvi. Potek naše Pobuda Gospodarskega izobraže-■ki stimulaciji kot glavnem vzro- gospodarske dejavnosti je nam- valnega centra in trgovskega pod- Uspešen razvoj gospodarstva v tržišli občini Na skupnem plenumu Občinske- Iz poročil in obširne razprave letni plan v celoti izpolnili, mnogi ga komiteja ZKS in Občinskega je bilo razvidno, da se gospodar- kolektivi pa ga bodo tudi presegli. Tega pa ne moremo trditi za izvajanje investicij, ki so v pre- jetja »Zarja« na Jesenicah zasluži vse priznanje. -k OBČNI ZBOR SINDIKATA PROSVETNIH DELAVCEV V četrtek, 15. oktobra je bil v Radovljici občni zbor sindikalne podružnice prosvetnih in znanstvenih delavcev. Po obširnem in izčrpnem poročilu dosedanjega predsednika Staneta Muleja, ki je prikazal delo v preteklem letu in posebej podčrtal naloge, ki čakajo nost je ena od pomembnih nalog področju komune ter o delitvi čistega dohodka, osebnih dohodkov in skladov z ozirom na nove tarifne pravilnike, o strukturi koriščenja časa ter zaposlovanju gospodarskih organizacij za prvo polletje 1959, bosta na ločenih samo ena podružnica Sindikata sejah skiepala o nekaterih prav-prosvetnih in znanstvenih delav- nifj vprašanjih cev. Dalje so člani podružnice sklenili, da se bodo sestajali najmanj enkrat mesečno, da bodo organizirali v kratkem izlet na DolenjsKo in da bodo na konferenco o ustanovitvi šolskih zadrug povabili tudi kmetijske strokovnjake. Važen je bil tudi sklep, naj pri- letni prosvetne delavce v prihodnosti v zvezi z reorganiziranim sindikatom in pa v zvezi z novim šolskim zakonom, se je razvila obširna razprava. RAZPRAVLJALI BODO O PERSPEKTIVAH KRANJSKEGA PLAVANJA V torek zvereč ob 8. uri bo V sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora Kranj sestanok ljubiteljev plavalnega športa W hajajo na roditeljske sestanke ra- staršev kranjskih plavalcev. Na ..... ... ., . sestanku bodo razpravljali ° zen vzgojiteljev tudi zastopmki perspektivah kranjskega plava-Sveta za šolstvo in člani šolskih nja, o delu plavalnega kluba Tri-odborov, da bi tako starše kar Slav in o gradnji zimskega pla" najbolje seznanili z delom šol. valnega bazena. Ljubiteljem plavalnega športa ne kaže tega se~ N. S. stanka zamuditi. -ć V njej je sodeloval tudi predsednik občine Jakob Eržen, ki je poudaril, da se mora vse prebival- _ .. . , . . , . „ ' stvo temeljito seznaniti z novim Gospodinjski izobraževalni cen- , , J ... , , •,__ eolskim zakonom in sploh z na- ter na Jesenicah je s sodelovanjem __, . r . . , ,. \. _ . meni in cilji nove sole. Dejal ie trgovskega podjetja »Zarja« orga- '* „ , ■ J ■ , , . ~j„k„o tudli da se morajo prosvetni de- nizira skromno razstavo sodobne- . „_,riwjiM ^1 •., , ... .... ... lavci potruditi, da bi ustvarili pri prostori o Kriz ga pohištva, ali kako naj bodo ^'n7" , ' T 7J^V 7 \ venaar «° 0111 Otvoritev šole je urejena nova stanovanja. Za to mlad,m bolJsl odnos do družbene še ti neprimerni za sodoben šol- ^JZ------„?l?_Jf Križe, 18. oktobra — Danes do- uk, in ker je tudi staro poslopja poldne je bila tu otvoritev ob- povsem predelano, lahko zap*' novljene šole. Stara šola je ime- šemo, da je šola nova la le tri razrede, vendar so bili ™____tudi bila združena s stoletnico šole v Kri' žah. Zaradi tega je bil današnji dogodek za Križane še večjeg3 pomena. Medtem po je bil sinočJ v novih prostorih množični roditeljski sestanek, na katerem se st&rši seznanili z reformiraj šolo, se je danes dopoldne P0 otvoritvi zbrala velika množica ljudi, med njimi tudi števili gostje. Ob tej priložnosti je &y. deloval tudi učiteljski pevskJ zbor »Stane Žagar«. V »ISKRI« DO 29. NOVEMBB* LETNI PLAN Kakor je na zadnji seji OL