izvirno znanstveno delo UDK 563.12(497.4 Goriška Brda) NUMULITINE IZ OKOLICE VIPOLŽ V GORIŠKIH BRDIH Rajko PAVLOVEC Oddelek za geologijo, Naravoslovnoiehniška fakulteta, 51-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2 Ingrid SSMČIČ St-5212 VjpolZe 63 IZVLEČEK Pri Vipolžah v Goriških Brdih je bih doslej znano boga to najdišče numuiitin, pred kratkim pa je bih v bližini odkrito še drugo. Plasti z numulitinami so na obeh najdiščih iz najmlajšega cuisija ali iz prehoda cuisij -lutecij. Analiza favne kaže, da gre za dva s fosili bogata horizonta. Ključn e besede: forarninifere, fliš, eocen, Slovenija UVO D Flššne plasti v Goriških Brdih Večji del Goriških Brd sestavljajo paleocenske in spodnjeeocenske flišne in flišu podobne kamnine, ki jih delijo na iitološko različna člena. V severnem delu so kožbanske plasti, ki so v veliki meri nastajale iz pod­morskih plazov, v južnem pa medanske plasti z zna­čilnostmi turbiditnega fliša. Kožbanske plasti so se use-dale v času močnejših orogenetskih premikanj, ko so v morje prihajale večje količine grobozrnaiega materiala in so starejše od medanskih plasti (Pavlovec, 1966, 1980). V srednjem delu spodnjega eocena je prišlo do transgresije, v srednjem eocenu pa se je morje umaknilo s tega ozemlja (Buser, 1973). O načinu sedimentacije flišnih plasti v Goriških Brdih in sosednjem ozemlju so pisali največ italijanski geologi (Pirirti Radrizzani et al., 1986; Sartorio et al., 1997; Tentor et al., 1994; Tunis & Venturini, 1985). V okolici Vipolž je že nekaj časa znano bogato najdišče numuiitin (Cimerman et al., 1974). Ozna­čujemo ga kot Vipolž e 1 in leži ob Mezeretovi domačiji s hišno številko 31, kakih 500 m severovzhodno od gradu. Največ numuiitin je v breči in flišnem laporju na pobočju nad dolino Berše. Zaradi de! v vinogradih je to najdišče precej uničeno. Poleg numuiitin so tu dis­kocikline in redke alveoline, polžev in školjk je malo. Med numulitinami v flišu pogosto prevladuje mikro­sferična generacija (De Zanche et al., 1967). Zakaj je v nekaterih najdiščih več ene oblike, ni dovolj pojas­njeno. Nemkov (1960) meni, da je potekalo spolno raz­množevanje v posebno ugodnih pogojih, ob katerih je nastajala mikrosferična generacija. V Vipolžah 1 so doslej ugotovili naslednje numu­litine: Assilina maior maior, Ass. reicheli, Ass. cuvillieri, Ass. medanica, Ass. suteri, Nummulites friulanus, N. campesinus, N. manfredi in N. quasilaevigatus. En primerek asi line je izredno velik (Cimerman etai, 1974, Tab. 13, SI. 2), vsekakor večji od tipičnih Assilina maior maior. Zdi se, da je bliže spodnjelutecijski podvrsti Assilina spira abrardi. Po tem bi lahko sodili, da je najdiščeVipolže 1 iz prehoda cuisij - lutecij. Neumorni iskalec fosilov Stanislav Bačar iz Ajdov­ščine je pri Vipolžah odkril še eno bogato najdišče nu­muiitin, ki ga označujemo Vipolž e 2. Za posredovanje podatkov in pomoč pri nabiranju fosilov se S. Bačarju najtopieje zahvaljujeva. Najdišče Vipolže 2 leži jugovzhodno od gradu kakih 100 m proč od kmetije Čeponovih s hišno številko Vipolže 14A. S fosili najbogatejši peščeni laporji so pod zidanico na robu vinograda. Poleg numuiitin je tu precej diskociklin, polžev, školjk in koral. To najdišče ni daleč od Vipolž 1. Zato se je zastavilo vprašanje, ali je favna v obeh najdiščih enako stara in ali se podaljšujejo iste plasti iz Vipolž 2 v Vipolže 1. Opaziti je bilo razlike v favni, saj v Vipolžah 1 ni bilo najdenih toliko meh­kužcev in koral kot v Vipolžah 2. V obeh najdiščih so numulitine slabo ohranjene, kar je povzročalo precej težav pri prepariranju in determiniranju. Hajko PAVLOVEC & Ingriri SSMOČ: NUMULITINE IZ OKOLICE VSPOLŽ V GORIŠKIM BRDIH, 269-280 BiOCENOZA iN PALEOEKOLOCljA NUMULITIN Razmere za optimalen razvoj aiveolin, numulitov, asilin, diskocikiin in drugih velikih foraminifer so se nekoliko razlikovale. To je lahko posledica kombinacij morskih globin, osvetljenosti, substrata, rastlinstva in še kaj (cf. Hottinger, 1982, 1984). Velik del alveolinsko­numulitnega apnenca je bil odložen na odprtem, dobro prezračevanem plitvem šelfu (jurkovšek ef al., 1996). V nekaterih apnencih so zelo številne alveoline, v drugih numuliti, drugod zopet asi line. V srednji Istri so v nekaterih delih apnencev pogoste velike asiline, to so Assilina monacensis ter Ass. maxima in tam je malo numulitov. Omenjenih velikih asilin iz fiiša sploh ne poznamo. V cuisijskem in lutecijskem apnencu pri Črnem Kalu prevladujejo v starejših horizontih alve­oline, više so nrimuliti in nato asiline, ki jih je ponekod v Istri in na Kvarnerskih otokih toliko, da so uvedli izraz asiiinski apnenec (Aubouin & Neumann, 1960). Po tem sklepamo, da so živele bliZe zunanjemu robu platforme velike asiline, nekoliko bolj proti notranjosti numuliti in še bolj oddaljene od roba alveoline. Diskocikline so se pojavile zlasti v nekoliko poglabljajočem se morju. Vse­kakor so različni rodovi bentoških foraminifer potre­bovali nekoliko specifično okolje (Pavlovec, 1981). Poseben problem so numulitine v flišnih plasteh. Računati moramo s tem, da so numuliti živeli v čistih, normalno slanih in toplih vodah, kakršne so danes v tropih ali ob ekvatorju, pogosto blizu koralnih grebenov (Nemkov, 1960, 1962). Kačarava (1973) misli, da so asiline potrebovale nekoliko globlje morje. Gotovo pa so bile posamezne vrste tudi navezane na določene vrste morske vegetacije (Hottinger, 1977). Takšnih raz­mer pa ni bilo v morskem bazenu, kjer je nastajal fliš. Zato je jasno, da so bile numulitine prenesene v Hišno morje s karbonatne platforme. Vendar se pojavlja vpra­šanje, zakaj niso v apnencih posamezne vrste enako pogoste kot v fliŠLi. Enih je več v flišu, drugih v apnencu. Pri Vipolžah sta npr. pogosti numulitini Assilina maior maior in Nummulites fritjlanus, ki jih iz apnencev ne poznamo veliko. To si razlagamo z različnimi deli kar­bonatne platforme, od koder so bile numulitine pre­nešene v flišno morje. Najlaže so jih tokovi, valovi ali plazovi pobrali z zunanjega roba platforme, včasih morda tudi iz drugih prostorov. Mogoče je odnašanje nurmilitin v flišno morje potekalo samo v določenih krajših obdobjih. Izdelani so bili tudi modeli takšne sedimentacije (Pavlovec,1969, 1982, 1988). Nedvomno pa lahko rečemo, da so numulitine v flišu večinoma uporabne za stratigrafske podatke, nikakor pa ne za ugotavljanje paleoekoloških razmer (Pavlovec, 1976). OPiSJ NUMULITIN Pri opisih so uporabljene naslednje oznake: Dm ­premer hišice; W - število zavojev; Z1, Z2, Z3... = število sept v prvem, drugem, tretjem ... zavoju Assilina maior maior Heim (Tabla 1, SI. 2 in 3) 1963 Assilina maior Schaub - Pavlovec, 474-475, Si. 35. 1972 Assilina maior Heim - Biondeau, Tab. 38, SI. 16. 1974 Assilina maior Heim - Cimerman ef al., 56-57, Tab. 10, 11, 12, 13, SI. 1. 1981 Assilina maior Heim - Schaub, 200-202, Tab. 75, SI. 1-26 , Tab. 76, SI. 1-37, Tab. 77, Si. 1-30. Oblika B Ploščata in nekoliko valovita hišica ima dvignjen centralni del. Na njem so nežni trni. Zunanji rob je zaokrožen. Proti robu sledijo radialni grebeni s septal­nim podaljškom. Pri nekaterih primerkih so vidni tudi debelejši grebeni, ki potekajo nad zavojnim robom. Debelina hišic je od 2,0 do 2,9 mm. Zavoji se v sredini počasi, proti robu pa hitreje dvigajo. Zavojni rob je pre­cej močan, vendar je najdebelejši v zunanjih zavojih. Septa so ravna ali rahlo ukrivljena. Kamrice so bolj visoke kot dolge. Oblika A Grobi trni so najgostejši na sredini hišice. Proti zuna­njemu robu sledijo podaljškom sept. Zavojni rob je pri notranjih zavojih bolj tanek, v zunanjih se odebeli. Kamrice so nagnjene, bolj visoke kot široke. Septa so rahlo ukrivljena, najbolj v zunanjih zavojih. Prvi zavoj se hitro dvigne, drugi nekoliko zniža, drugi zavoji počasi naraščajo ali pa vsi zavoji enako­merno naraščajo. Prva kamrica je velika in okrogla. Tab. 1: Assilina maior maior, oblika A (form A), Vipolže 1. Dm W Z1 Z2 Z3 Z4 5,4 5 14 23 24 5,0 4 10 15 21 23 Assilina maior maior, oblika 8 (form B), Vipolže 2. Dm W Z3 24 Z 5 Z6 Z7 Z8 j Z9 IZIO 13,4 11 12 16 19 21 24 24 26 31 14,5 11 15 17 20 20 26 30 j 28 j 30 j Assilina maior maior, oblika A (form A), Vipolže 2. W Z I Z2 Z3 Z4 | 6,8 4 11 18 22 28 j 5,5 4 10 20 22 7,2 4 13 20 26 28 I 5,5 4 13 20 29 Rajko PAVLOVEC & Ingrid SIMČIČ: NUMULITINE IZ OKOLICE VI POLŽ V GORIŠKIH BRDIM, 269-280 Primerki iz Vipoiž imajo večinoma manjši premer kot 5chaubovi (1981), ki navaja podatke od 6 do 10 mm. Premer najmanjše hišice v Vipolžah je 4,1 mm. Megalosferične oblike je v Vipolžah manj kot oblike B. Assilina maior maior je zelo razširjena. Našli so jo v Rožacu v Furlaniji in drugod v Italiji, v Dobrinju na Krku, v Avstriji, Franciji, Španiji, v francoskih in švi­carskih Alpah, na Madžarskem, na Krimu pa tudi v Aziji (Schaub, 1981). Assilina maior punctulata Schaub 1981 Assilina maior punctulata n. ssp. -Schaub, 205, Tab. 97, SI. 13-21. Oblika A Na sredini hišice je nekaj posamičnih trnov. Vzdolž sept potekajo radialni grebeni. Prvi trije zavoji počasi in enakomerno naraščajo. Zadnji zavoj je višji od drugih. Kamrice so bolj visoke kot dolge, septa so rahlo nag­njena in malo upognjena. Najden je bi! samo en pri­merek megalosferične generacije. Prvič so našli to pod­vrsto v zgornjecuisijskih plasteh v najdišču Noax v Furlaniji (Schaub, 1981). Tab. 2: Assilina maior punctulata, oblika A (form A). Dm W Z1 j Z2 73 j Z4 Vipolže 1 5,6 4 ~8j17 ~ 28 28 Schaub, 1981 6,2 4 8 15 23 Tab. 17, SI. c Assilina medanica Paviovec (Tabla 1, Si. 4 in 9) 1974 Assilina medanica n. sp. -Cimerman et a!., 60­ 64 (non oblika A), Tab. 15, SI. 1-2. 1981 Assilina medanica Pavlovec -Schaub, 217­218, Tab, 97, SI. 22-5. Oblika B Ploščata hišica je na sredini rahlo udrta ali ravna. Nežni trni so razporejeni po celotni površini, vendar so na sredini bolj gosti, proti robu redkejši in združeni v nežne radialne grebene, razporejene po septalnih po­daljških. Zavoji enakomerno naraščajo do sredine, tam ostanejo pri nekaterih primerkih enako visoki ali se celo nekoliko znižajo, pri drugih se tudi zunanji višajo. Septa so nežna in rahlo usločena. Kamrice so v notranjih za­vojih bolj visoke kot dolge, v zunanjih pa izomeirične. Oblika A Trni so razporejeni po celotni površini hišice in so bolj nežni kot pri vrsti Assilina suteri, ki ima zlasti močne v sredini. Večinoma so posamični, redkeje se združujejo v kratke radialne grebene. Pri naših pri­merkih ima Assilina medanica več nežnih trnov med radialnimi podaljški, kar je tudi eden izmed kriterijev za ločitev obeh vrst. Zavoji enakomerno naraščajo in imajo tanek zavojni rob. Septa so rahlo do malo upognjena. Kamrice so malo nagnjene in so bolj visoke kot dolge. V zadnjih zavojih so izometrične. Prva kamrica je skoraj okrogla in večja od druge. Ta vrsta je bila najdena v zgornjecuisijskih plasteh v Vipolžah (Cimerman et al., 1974) in v Franciji (Schaub, 1981). Tab. 3: Assilina medanica, oblika B (form B). Dml W j 7,2 73 7A Z5 Z6 Z/ Z8 Z9 Z1G Vipolž e 1 7,4 10 15 15 19 23 23 23 26 9,6 11 11 15 21 23 20 Schaub, 1981 9,8 13 11 12 15 20 24 26 30 33 34 Tab. 17, SI. h Assilina medanica, oblika A (form A). Dm VV Z1 Z2 Z3 Z4 Z5 Z6 Vipolže 1 4,8 6 10 13 23 23 24 Schaub (1981) 6,4 7 8 14 22 24 26 30 Tab. 17, SI. h Assilina medanica, oblika B (form B), Vipolže 2. D m VV Z2 Z3 Z4 Z5 Z6 Z7 Z8 Z9 Z10 10 13 13 16 18 19 23 22 26 28 8,7 13 12 17 20 20 24 25 30 Assilina cuvillieri Schaub (Tabla 1, SI. 5) 19/4 Assilina sp. (n. sp. Peyrac, Schaub) -Cimerman etai, 59-60, Tab. 14. 1981 Assilina cuvillieri nov. sp. -Schaub, 210-211, Tab. 88, SI. 22-26, Tab. 89, SI. 1 -49, Tab. 90, SI. 1 -1 7. Oblika B Hišica je ploščata in nekoliko valovita. Na rahlo dvignjenem srednjem delu so gosti nežni trni, ki se proti robu združujejo v krajše radialne grebene. Na sredini je hišica rahlo udrta. Oblika A Na sredini hišice so gosti trni, ki se proti robu združujejo v radialne grebene. Trni so lahko na sredini bolj grobi, proti robu nekoliko nežnejši. Hišica je plo­ščata, ravna ali ima na sredini rahlo udrtino. Zavoji potekajo pravilno, počasi naraščajo ali so enako visoki. Prvi zavoj je lahko nekoliko višji od drugega. Zavojni rob je tanek. Kamrice so skoraj pokončne ali rahlo nag­njene. Septa so ravna, tanka ali rahlo ukrivljena. Rajko PAVLOVEC & Ingrid SIMČiČ: NUMUlITiNE IZ OKOLICE VIROLŽ V GORIŠKIH BRDIH, 269..280 Tab. 4: Assilina cuvillieri, oblika A (form A), Vipolže 1. Dm VV Z1 2.2 Z3 Z4 Z5 4,9 6 11 19 26 24 27 5,4 6 8 16 21 26 28 4,1 6 10 19 24 27 28 Assilina cuvillieri, oblika A (form A), Vipolže 2. Dm VV Z1 Z2 Z3 Z4 6,5 7 13 20 24 28 5,5 6 19 23 33 Vrsto Assilina cuvillieri so našli tudi pri Dobrinju na Krku, v Campu v Španiji in v Franciji. Znana je iz konca cuisija in začetka lutecija (Schaub, 1981). Assilina suteri Schaub (Tabla 1, SI. 1 in 7) 1974 Assilina medanica n. sp., oblika A - Cimerman et al., 64, Tab. 15, SI. 3-6. 1981 Assilina suteri n. sp. - Schaub, 216-217, Tab. 95, SI. 34-53, Tab. 96, SI. 1-9. Oblika B Hišica je ploščata, zunanji rob je zaokrožen. Na sredini so gosti grobi trni. Tam je pri nekaterih primerkih rahla udrtina. Proti zunanjemu robu so trni nežnejši od onih v sredini, večkrat so prekinjeni in sledijo poteku sept. Zavoji enakomerno naraščajo ali se od šestega za­voja naprej nekoliko hitreje višajo. Zavojni rob je tanek. Kamrice so v notranjih zavojih bolj visoke kot dolge, v zunanjih pa izometrične ali bolj dolge kot visoke. Septa so zlasti pri zunanjih zavojih rahlo ukrivljena. Oblika A Na sredini hišice so gosti grobi trni. Proti robu so na površini hišice radialni grebeni, ki sledijo poteku sept. Zavoji počasi in enakomerno naraščajo, nekateri pote­kajo malo nepravilno. Kamrice so v notranjih zavojih boij visoke kot dolge ali izometrične. Septa so rahlo usločena. Assilina suteri je v obeh najdiščih pri Vipolžah precej pogosta. Oblike A je predvsem veliko v Vipolžah 2. Ta vrsta je živela v zgornjem cuisiju in spodnjem luteciju. Našli so jo že v Vipolžah, na Krku, na Ba­varskem, v Franciji in v Španiji (Schaub, 1981). Tab. 5: Assilina suteri, oblika B (form B), Vipolže 1. Dm W 7,1 12 Z.3 24 Z5 7,6 Z7 Z8 29 10,2 12 13 15 19 25 25 31 8,7 11 13 17 19 20 23 24 25 31 34 8,1 12 12 14 20 22 24 31 30 32 43 7,3 8 13 21 27 26 35 5,2 9 12 14 18 23 27 31 Assilina suteri, oblika A (form A), Vipolže 1. j Dm j VV Z1 Z2 Z 3 Z4 4,4 3 8 13 5 2 10 15 j 4 j 4 10 16 22 27 Assilina suteri, oblika B (form 8), Vipolže 2. [Dm VV Z1 Z2 Z3 Z4 Z5 Z6 Z7 Z8 I Z9 7,2 16 17 19 19 24 27 6,9 16 17 15 21 21 26 27 24 j 7,4 10 16 17 20 24 25 i Assilina suteri, oblika A (form A), Vipolže 2. Dm VV Z1 Z2 Z 3 Z4 3,3 4 10 15 19 25 4 5 • 11 14 20 23 3,4 4 10 17 21 25 Na najdišču Vipolže 1 je nekaj primerkov oblike B s premeri hišic manjšimi od 8 mm. Po Schaubu (1981) je premer hišic te vrste med 8 in 15 mm. Površina manjših primerkov je lahko bolj nežna. Trni so gostejši na sredini hišice, ki ima rahlo udrtino. Zavoji so nizki, kamrice so boij visoke kot dolge. Zavojni rob je debel, septa precej ravna. Zato bi te primerke lahko uvrstili med oblike, ki jih Schaub označuje kot Assilina aff. suteri. Vprašanje pa je, ali ne bi kazalo opisati novo podvrsto. Assilina reicheli Schaub 1951 Assilina reicheli n. sp. - Schaub, 215-216, Tab. 9, SI. 25-27. 1974 Assilina reicheli Schaub - Cimerman et ai, 55­66, Tab. 9. 1981 Assilina reicheli Schaub - Schaub. 215, Tab. 95, SI. 28-33. Oblika 8 V sredini hišice so grobi trni, ki so proti robu razporejeni po septalnih podaljških. Zavoji naraščajo do tretjega zavoja počasi, nato hitreje. Kamrice so v prvem zavoju visoke, nato so izometrične. V zunanjih zavojih so lahko bolj visoke kot dolge, redko izometrične. Za­voji so v primerjavi z vrsto Assilina reicheli iz Vipolž (Cimerman et ai, 1974) nižji in bolj ustrezajo opisom z najdišč Campo v Španiji in profila Schlieren v Švici (Schaub, 1981). Ta vrsta je bita najdena predvsem v srednjecuisijskih najdiščih, redkeje v zgornjecuisijskih (Schaub, 1981). Rajko PAV LOVEC & Ingrid SIMČIČ: NUMUUTINE IZ OKOLIC E VIPOI Ž V GORIŠKIH BRDIH. 269-280 Tab. 6: Assilina reichen, oblika B (form B). Dm W Zt Z2 73 Z4 Z5 Z6 Z7 Z8 Vipolže 1 5 8 16 15 18 18 19 27 25 Schaub, 1981 3,9 9 14 16 20 24 Tab. 95, SI. 33 Cimerman et ai., 9,6 10 VI 15 18 21 21 24 28 34 19 74 Tab. 5/1875 Assilina aff. praespira Douville (Tabla 1, SI. 6 in 8) 1926 Assilina praespira Douville - Doncieux, 54-55, Tab. 6, SI. 4-7. 1964 "Assilina" aff, praespira Douville - Hottinger, 1020, Si. 12, 13. 1981 Assilina aff. praespira - Paviovec, 76 To obliko smo označili Assilina aff. praespira enako kot Hottinger (1964), ki jo je kasneje pristef vrsti Oper­culina marinellii (= Assilina marinellii; Hottinger, 1977). Podobno obliko navaja Paviovec (1963), in sicer iz Črnega Kala. Prava Assilina marinellii je iz srednjega in spodnjega cuisija, Ass. praespira pa iz spodnjega futecija (Hottinger, 1977). Najbrž bi kazalo opisati novo vrsto, vendar imamo za to premalo primerkov. Zdi se, da je to prehodna oblika med omenjenima vrstama, med katerima je tudi časovna razlika okrog štiri milijone let. Assilina aff. praespira ima več zavojev kot /tes. marinellii. Po velikosti je med Assilina marinellii in /\ss. praespira, Megatosferična oblika vrste Assilina praespira ima večjo začetno kamrico, zavoji so nekoliko nižji, kamrice pa daljše kot pri Ass. marinellii. V Vipolžah je bilo najdenih nekaj primerkov mikro­sferične generacije. Ker so hišice zelo tanke in jih je težko razpoloviti po ekvatorialnem prerezu, so bile me­ritve narejene le pri tistih, pri katerih je na površini viden potek sept in zavojev . Tab. 7: Oblika B (form B). D W Z1 Z2 1 Vipolže 1 Assilina aff. praespira 4,6 2,5 8 16 Hottinger, 1977; SI. 25A Assilina praespira 7,2 3 8 17 Hottinger, 1977; SI. 26A Assilina marinellii 3,7 2 8 15 J Nummulites campesinus Schaub (Tabla 2, SL 7) 1966 Nummulites campesinus n. sp. - Schaub, 361, SI. 3 k, I, m, n. 1972 Nummulites campesinus Schaub - Blondeau, 159, Tab. 32, SI. 15-23. 1974 Nummulites campesinus Schaub - Cimerman eta/., 66, Tab. 17 in 18. 1981 Nummulites campesinus Schaub - Schaub, 83­85, Tab. 7, SI. 23-44, Tab. 8, Si. 1-22, Tab. 9, SI. 1-20. 1984 Nummulites campesinus Schaub - Serra-Ktel, 70, Tab. !, SI. 8-9, 10-12, 13-17. 1991 Nummulites campesinus Schaub - Kleiber, 70. Oblika B Schaub (1981) navaja debeline hišic od 3 do 5 mm, pri nekaterih naših primerkih je včasih nekoliko tanjša, in sicer od 2,1 mm naprej. Na površini so grobi trni. Zunanji rob je lahko precej oster. Premer hišic je manjši od 10 mm. Zavoji počasi naraščajo. Zavojni rob je mo­čan. V notranjih zavojih so kamrice bolj visoke kot dolge, v zunanjih so izometrične ali bolj dolge kot vi­soke. Kamrice so nagnjene. Septa so upognjena. Oblika A Schaub (1981) navaja debeline hišic od 2,5 do 3,0 mm, eden od naših primerkov je bil debel komaj 1,9 mm. Na površini so grobi trni. Začetna kamrica je velika. Kamrice so bolj visoke kot dolge in rahlo nag­njene. Zavojni rob je močan. Septa so rahlo upognjena. Tab. 8: Nummulites campesinus, oblika B (form B), Vipolže 1. Dm W Z2 Z3 Z4 Z5 Z6 Z7 Z8 Z9 Z10 6,9 12 15 21 21 29 30 34 8,2 12 12 16 20 22 23 27 28 36 37 7,5 12 13 17 18 23 26 30 8,4 11 15 21 27 31 26 31 3,7 7 12 14 15 22 23 4 10 11 13 19 21 24 25 26 35 Nummulites campesinus, oblika B (form B), Vipolže 2. D m W Z3 Z4 Z5 Z6 j Z7 Z8 Z9 Z10 Z11 8,5 16 17 17 20 22 26 28 29 36 37 8,6 14 22 23 j 27 29 34 Nummulites campesinus. oblika A (form A), Vipolže 2. Dm j W Z1 Z2 Z3 Z4 Z5 4,2 6 14 19 25 22 25 5 j 7 10 17 24 27 34 Vrsta Nummulites campesinus je srednje in zgomjecuisijska oblika, prvič opisana iz Campa v Španiji. Našli so jo tudi pri Dobrinju na Krku (Schaub, 1981). Rajko PAVLOVE C & Ingrid SIMÜ t N UM U LITINE IZ OKOLIC E VI P01.2 V GORIŠKI H BRDIH , 269-280 Nummulites friulanus Schaub (Tabla 2, SI. 1,3, 5, 6} 1962 Nummulites friulanus n. sp. - Schaub, 538-539 1 963 Nummulites friulanus Schaub - Paviovec, 465, 534, SI. 26-28. 1974 Nummulites friulanus Schaub - Ciinerman et al., 64 -65, Tab. 16. 1981 Nummulites friulanus Schaub - Schaub, 102­103, Tab. 6, SI. 7-34. 1988 Nummulites friulanus Schaub - Paviovec, 143, SI. 3. 1991 Nummulites friulanus Schaub - Kleiber, 72. Oblika B Debelina primerkov iz Vipolž je od 2,5 do 3,7 mm. Schaub (1981) navaja tudi večje debeline med 2,5 in 6,0 mm. Prejšnje meritve debeline primerkov iz Vipofž so med 3,5 in 4,0 mm, premer hišic pa je manjši od 10 mm (Cimerman et al., 1974). Pri naših primerkih je premer hišic med 5,0 in 8,6 mm, po Schaubu (1981) od 5,0 do 12 mm. Na površini hišic so trni, ki so pri nekaterih primerkih bolj grobi, pri drugih bolj nežni. Radialni grebeni so ob zunanjem robu, ki je precej oster. Zavoji so nizki in se počasi višajo. V zunanjih zavojih so enako visoki ali se rahlo znižajo. Zavojni rob je močan. Kamrice so nagnjene in v notranjih zavojih bolj visoke kot dolge, v zunanjih večinoma bolj dolge kot visoke. Septa SO rahlo upognjena in nagnjena. Oblika A Hišica je debela in ima precej oster zunanji rob. Po celotni površini so razporejeni grobi trni. Prva kamrica je velika in okrogla. Zavojni rob je večinoma tanek, vendar se njegova debelina precej spreminja. Zavoji na­raščajo enakomerno. V notranjih zavojih so kamrice bolj visoke kot dolge, v zunanjih so izometrične ali bolj dolge kot visoke. Tanka septa so upognjena, kamrice so nagnjene. Tah. 9: Nummulites friulanus, oblika B (form B), Vi­polže 1. Dm W Z3 ZA Z5 Z6 Z7 Z8 Z9 Z10 8 15 15 16 19 23 27 29 6,8 14 13 15 16 17 23 24 25 27 5,9 12 11 14 18 23 26 33 30 36 7,3 14 15 14 17 19 25 29 30 35 Nummulites friulanus, oblika A (form A), Vipolže 1. Dm VV Z1 Z2 Z3 Z4 Z5 Z6 4,6 6 9 13 22 27 33 3,4 6 11 14 21 26 34 37 3 5 12 18 24 28 4 5 10 16 20 21 26 Nummulites friulanus, oblika B (form B), Vipolže 2. Dm W Z3 j Z4 Z5 Z6 [ Z7 j Z8 | Z9 Z10 Z11 6,7 15 16 14 17 19 22 21 j 23 26 29 7 15 15 j 18 21 23 23 25 27 28 33 6,1 14 15 16 17 21 25 29 33 33 5,4 14 16 1 19 22 23 j 27 j 28 j 25 37 Nummulites friulanus, oblika A (form A), Vipolže 2. D m W Z1 Z2 Z 3 Z4 Z5 3,7 6 11 19 30 28 3,7 5 11 15 23 30 35 3,7 5 11 16 20 23 25 4,1 6 8 13 19 Vrsta Nummulites friulanus je pri Vipolžah zelo po­gosta. Paviovec (Cimerman ef al., 1974) navaja, da je. pogosta tudi v najdišču ho loti pa pri Rožacu (Abbazia d i Rosazzo; Schaub, 1962). Dobili so jo še pri Dobrinju na Krku in pri Campu v Španiji, povsod v zgornjecuisijskih plasteh (Schaub, 1981). Nummulites aff. lehneri se risu Schaub 1981 (Tabla 2, Si. 4) 1962 Nummulites lehneri n, sp. - Schaub, 530, Tab. 1, SI. 1-4. 1981 Nummulites aff. lehneri Schaub - Schaub, 97, Tab. 11, SI. 13-27. Oblika B Na površini hišice so močni srpasti grebeni, vendar ni takšnih izrazitih trnov, kakršne vidimo pri Schaubovih primerkih (1981, Tab.11). Zavoji enakomerno naraščajo, zavojni rob je debel. Kamrice so nagnjene. V notranjih zavojih so bolj visoke kot dolge, v zunanjih so izo­metrične. Septa so nagnjena in rahlo upognjena. Tab. JO: Oblika B (form B). Dm W 21 Z2 Z3 24 75 76 Z7 Z8 Z9 Vipolže 1 7,5 9 19 18 21 24 A/, aff. lehneri Schaub, 1962; 12,0 14 18 19 25 25 30 32 33 SI. t N. lehneri Nummulites aff. lehneri je manjši, zavoji so nekoliko višji in enakomerno naraščajo, zavojni rob je debelejši kot pri N. lehneri. Zelo verjetno je to nova podvrsta ali celo vrsta, sorodna obliki Nummulites lehneri. Raj to PAVLOVEC & ingnVi SIMČiČ: NUMUUTiNE 17. OKOUCE ViPOlŽ V COKiŠKIH BRDIH, 269-280 Nummulites praelorioli Herb & Schaub Kamrice so v notranjih zavojih bolj visoke kot dolge, v 1972 Nummulites lorioli de la Harpe - Blondeau, zunanjih bolj dolge kot visoke. Septa so v zunanjih Tab. 25, SI. 18-19. zavojih tanka in bolj nagnjena kot v notranjih. 1981 Nummulites praelorioli Herb & Schaub -Schaub, 110-111, Tab. 31, Si. 10-15, 17, 20, 21, 24, 26 Tab. 11: Nummulites quasilaevigatus, oblika B (form B). in 28-31. Dm W Z3 Z4 75 Z6 Z7 Z8 79 Z10 Zl i Z12 Oblika B Vipolže 2 11,0 15 15 21 25 27 33 32 31 33 37 33 Hišica je valovita in ima zaokrožen rob. Na površini Cimerman so srpasti grebeni in močni trni. Najbolj pogosta velikost et al., 1974 10,5 11 24 32 36 36 44 52 in v. št hišic je med 15,7 in 27,2 mm. Zavoji so nizki in ena­ 1848 komerno naraščajo. Zavojrti rob je v notranjih zavojih tanek, pri zunanjih debelejši. Kamrice so bolj visoke kot dolge. Septa so tanka in proti zunanjemu robu bolj V Vipoižah je vrsta Nummulites quasilaevigatus red­nagnjena. ka. Našli so jo še v Španiji, v Furlaniji, na Krku in v Ira- nu, povsod v zgornjecuisijskih plasteh (Schaub, 1981). Vrsto Nummulites praelorioli so našli v zgornje­cuisijskih in spodnjelutecijskih plasteh, med drugim pri Rožacu v Furlaniji in pri Oobrinju na Krku (Schaub, ZAKLJUČE K 1981). V obeh najdiščih pri Vipoižah so zgornjecuisijske medanske plasti, morda celo iz prehoda cuisij - lutecij. Nummulites quasilaevigatus Pavlovec Med fosilno favno so manjše razlike. V Vipoižah 1 so (Tabla 2, SI. 2) Assilina maior punctulata, Ass. reicheli in Nummulites 1974 Nummulites quasilaevigatus n. sp. - Cimerman aff. lehneri, ki jih v Vipoižah 2 ni, v Vipoižah 2 pa etal. 69,Tab. 22 in 23. Nummulites praelorioli in N. quasilaevigatus, ki ju v 1981 Nummulites quasilaevigatus Pavlovec -Vipoižah 1 ni. V najdišču Vipolže 2 je tudi makrofavna, Schaub, 171, Tab, 60, SI. 11-17. predvsem korale, školjke in polži, ki so v Vipoižah 1 zelo redki. Po tem sklepamo, da ti najdišči nista nada- Oblika B ljevanje istega Hišnega horizonta, čeprav sta enake sta- Površina hišice je prekrita je s srpastimi grebeni. rosti. Zavoji enakomerno naraščajo, Zavojni rob je tanek. Tab. 12: Pogostost numulitin v Vipoižah. Tab. 12: Abundance of nummulitins at Vipolže. oblik a B (form B) oblik a A (form A) ZR R S V ZR R S V Ass. maior maior o X X 0 Ass. maior punctulata x Ass. meda niča X o X Ass. cuvillieri X o X Ass. s uteri x o X o Ass. reicheli X Ass. aff. praespira o X N. campesinus o X o N. friulanus X 0 X 0 N. aff. lehneri X N. praelorioli 0 N. quasilaevigatus o Ass. -Assilina; N. = Nummulites; ZR = zelo redko (very rare); R = redko (rare); S = srednjeveliko (medium abundant); V ~ pogosto (abundant); x = Vipolže 1; o ~ Vipolže 2 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) Rajko PAVIOVE C & irrgrid SIMčIČ: NUMUUTINE IZ OKOUO VfPOlŽ VCORIŠKIH BROIH, 269-280 TABLA Í - PLATE 1 Rüjko PAVtOVE C & Ingrid S1MČ1Č: NUMUtiTINE !Z OKOLICE VtfOLŽ V GORIŠKIH BRDIH, 269-380 TABLA 2 - PLATE 2 Rajko PAVLOVE C & Ingtid SIMČIČ: N UM U LITINE IZ OKOLIC E VlfOL Ž V GORIŠKI H 8RD1H, 269-280 TABLA I - PLATE 1 TABLA 2 - PLATE 2 Si 7: Assilina s uteri Schaub, oblika B, ekvatorialni pre­rez, Vipolže 1, 7,5x pov. Fig. 1: Assilina suteri Schaub, B form, equatorial sec­tion, Vipolže 1, enlarged 7.5x. SI. 2: Assilina maior maior Heim, oblika B, ekvatorialni prerez, Vipolže 2, 5 x pov. Fig. 2: Assilina maior maior Heim, B form, equatorial section, Vipolže 2, enlarged 5.v. SI. 3: Assilina maior maior Heim, oblika A, ekvatorialni prerez, Vipolže 2, 7,5x pov. Fig. 3: Assilina maior maior Heim, A form, equatorial section, Vipolže 2, enlarged 7.5x. Si. 4: Assilina medanica Pavlovec, oblika A, ekvatorialni prerez, Vipolže 1, 7,5x pov. Fig. 4: Assilina medanica Pavlovec, A form, equatorial section, Vipolže 1, enlarged 7.5x SI. 5: Assilina cuvillieri Schaub, oblika A, ekvatorialni prerez, Vipolže 1, 7,5x pov. Fig. S: Assilina cuvillieri Schaub, A form, equatorial section, Vipolže 1, enlarged 7,5x SI. 6: Assilina aff. praespira Douvillč, oblika A, površina hišice, Vipolže 1, 7,5x pov. Fig. 6: Assilina aff. praespira Douville, A form, surface of the test, Vipolže 1, enlarged 7.5x. Si. 7: Assilina suteri Schaub, oblika A, ekvatorialni pre­rez, Vipolže 2, 7,5x pov. Fig. 7: Assilina suteri Schaub, A form, equatorial sec­tion, Vipolže 2, enlarged 7.5x. Si. 8: Assilina aff. praespira Douville, oblika B, površina hišice, Vipolže 2, 5 pov. Fig. 8: Assilina aff. praespira Douville, B form, surface of the test, Vipolže 2, enlarged 5. SI. 9: Assilina medanica Pavlovec, oblika B, ekvatorialni prerez, Vipolže 1, 5x pov. Fig, 9: Assilina medanica Pavlovec, B form, equatorial section, Vipolže 1, enlarged 5.v. Si 1: Nummuiites friuianus Schaub, oblika B, ekva­torialni prerez, Vipolže 2, 7,5x pov. Fig. 7: Nummuiites friuianus Schaub, B form, equatorial section, Vipolže 2, enlarged 7.5x. SI. 2: Nummulites quasiiaevigatus Pavlovec, oblika B, ekvatorialni prerez, Vipolže 2, 5x pov. Fig. 2: Nummulites quasiiaevigatus Pavlovec, B form, equatorial section, Vipolže 2, enlarged 5x. SI. 3: Nummulites friuianus Schaub, oblika A, ekvato­rialni prerez, Vipolže 1, 7,5x pov. Fig. 3: Nummulites friuianus Schaub, A form, equatorial section, Vipolže 1, enlarged 7.5x. Si. 4: Nummulites aff. lehneri Schaub, oblika B, ekva­torialni prerez, Vipolže 1, 7,5x pov. Fig. 4: Nummulites aff. lehneri Schaub, B form, equa­torial section, Vipolže 1, enlarged 7.5x. Si 5: Nummulites friuianus Schaub, oblika A, ekvato­rialni prerez, Vipolže 2, 7,5x pov. Fig. 5: Nummuiites friuianus Schaub, A form, equatorial section, Vipolže 2, enlarged 7.5x Si G: Nummutites friuianus Schaub, oblika B, ekvato­rialni prerez, Vipolže 1, 7,5x pov. Fig. 6: Nummulites friuianus Schaub, B form, equatorial section, Vipolže 1, enlarged 7.5x. Si. 7: Nummulites campesinus Schaub, oblika B, ekva­torialni prerez, Vipolže 1, 5x pov. Fig. 7: Nummulites campesinus Schaub, B form, equa­torial section, Vipolže 1, enlarged 5x. TH E NUMMULiTIN S FRO M TH E SURROUNDIN G O F VIPOLŽ E ! N GORIŠK A BRD A (WESTERN SLOVENiA) Rajko PAVLOVEC. Department of geology, Faculty of Natural Sciences, Sf-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2 Ingrid S1MČ1Č Si-5212 Vipolže 63 SUMMARY About 500 m northeast of Vipolže castle in Goriška Brda a rich locality of nummulitins Vipolže 1 that has been known for years is situated (Cimerman et a I., 1974). Southeast of Vipolže castle, 100 meters from Vipolže 14A, a second locality - Vipolže 2 - has been discovered recently. At the first locality the new species Assilina medanica Rajko PAVIOVEC & ingrici SIMOC: NUMUUTiNE IZ OKOLfCE V1POI.2 V CORlSKiH BRDIH, 269-280 and Nummuiites quasi!aevigatus were reported to occur with particularly abundant Assiiina maior maior and Nummuiites friufanus. Schaub (1981) attributed the megalospberic form of Assiiina medanica to the species Ass. suteri. At VipolZe 2, Assiiina maior maior, Ass. medanica, Ass. cuvt!fieri, Ass. suteri, and Ass. aff. praespira were found. The latter is most probably a new species or subspecies; however, too few specimens were found. Nummuiites campesinus, N. friulanus, N. praelorioii and N. quasilaevigatus were also determined. In table 12 an overview of the established nummulitins is presented. In tables I to 11 numeric data for individual forms are tabulated, where Dm denotes the test diameter, W whorls number, Zl, Z2, Z3, ... number of the septa in the first, second, third... whorl. At both VipoIZe localities beds of Late Culsian occur, perhaps even of the transition Cuisian-Lutetian, as indicated by several nummulitins that are close to Early Lutetian forms. The two localities differ in smaller features. The forms Assiiina maior punctulata, Ass. reicheli and Nummulite aff. lebneri were not found at VipoIZe 2 where, in contrast, the macrofauna, especially corals, bivalves and gastropods are more abundant. This leads to the conclusion that the localities are not exposures of the same flysch horizon. The differences of fauna seem to be the result of different ways of transport of organic material into the sea. Key words: foraminifers, flysch, Eocene, Slovenia LITERATURA Aubouin, J. & M. Neuinann, (1960): Sur la géologie cle l'îstrie méridionale. Comparaison avec les régions dina­riques et héfleniques correspondantes. -Sull, Soc. géol. France (7), 2, 388-395, Paris. Blondeau, A, (1972): Les Nummuiites. -Librarie Vui­bert,1-254, Paris. Buser, S. (1973): Tolmač, lista Gorica L 33-78. -Zvezni geološki zavod, 1-50, Beograd. Cimerinart, F., R. Pavlovec, J. Pavšič & L. Todesco (1974): Biostratigrafija paleogenskih plasti v Goriških Brdih. -Geologija, 17, 7-1 30, Ljubljana. De Zanche, V., R. Pavlovec & F. Proto Décima (1967): Mikrofavna in mikrofacies iz eocenskib flišnih plasti pri Ustju v Vipavski dolini, jZ Slovenija. • Razprave SAZU, 4. razred, 10, 205-263, Ljubljana. Doncieux, L. (1926): Catalogue descriptif des fossiles nummulitiques de l'Aude et de I' Hérault. -Annales Unîv. Lyon, n. s., 45, 1-80., Lyon. Hottinger, L. (1964): Les Genres Operculina et Hetero­ stegina (Foraminiferes) et leur utilité stratigraphique. -Mém. B.R.G.M., 28, 1014-1031, Paris. Hottinger, L. (1977): Foraminiferes operculiniformes. -Mém. Mus. Mist. Nat., n.s., C, 40, 1-159, Paris. Hottinger, L. (1982): Larger foraminifera, giant cells with a historical background. -Naturwissenschaften, 69, 361-371, Berlin. Hottinger, L. (1984): Tiefenverbreitung von Gross­foraminiferen. -Paläontol. Kursbücher, 2, 140-147, München. jurkovšek, B., M. Toman, B. Ogorelec, L. Sribar, K. Drobne, M. Poljak & L. Šribar (1996): Formacijska geološka karta južnega dela Tržaško-komenske planote. -Inšt. geol, geoteh., geofiz., 1-145, 1 karta, Ljubljana. Kačarava, Z. D. (1973): Eocenovie numrnulit.i Trialeti i ih stratigrafičeskoe značenie. -Akad. nauk Gruz. SSR., Geol. inst., 1 -28, Tbilisi. Kleiber, G. W. (1991): Nummuliten der palaogenen Tethys in Axialschniten. -Mikro -palaontol. Mitt., 9, Inst. Mus. Geol. Paleontol. Univ., 1-161, Tubingen. Nemkov, G. J. (1960): Savremennie predstaviteli se­mejstva nummuiitidae i ih obraz žizni. -Bjul isp. prir, otd. geol., 35, 79-86, Moskva. Nemkov, G. J. (1962): Neskoiko zamečanii o paleo­ekologii nummulitov. -Voprosi mikropal., 6, 64-72, Moskva. Pavlovec, R. (1963): Stratigrafski razvoj starejšega pale­ogena v južnozahodni Sloveniji. -Razprave SAZU, 4 razred, 7, 419-556, Ljubljana. Pavlovec, R. (1966): Paleogene strata in Goriška Brda (Western Yugoslavia). -Bull, sci., Conseil. Acad. Yugo­slav., A, 11, 243-244, Zagreb. Pavlovec, R. (1969): Istrske numulitine s posebnim ozi­ram na filogenezo in paleoekologijo. -Razprave SAZU, 4 razred, 12, 153-206, Ljubljana. Pavlovec, R. (1976): Numulitine iz zahodne jugoslavije. -8 jugoslov. geol. kongres, 2, 239-248, Ljubljana. Pavlovec, R. (1980): Pomen numulitin za biostrati­grafske raziskave v zahodni Jugoslaviji. -Rudarsko ­metal ur. zbornik, 27/2-3, 199-203, Ljubljana. Pavlovec, R. (1981): Middle Eocene Assifinas and Operculinas in the Dinarids. -Zbornik radova, Znan. savjet naftu jAZU, sekc. primj. geol., geofiz., geokem., A, 8, 67-76, Zagreb. Pavlovec, R. (1982): Nekaj značilnih numulitin iz fliša jugoslavije. -Zbornik radova, 1, 193-202, Budva. Pavlovec, R. (1988): Savremersi pogledi na istraživanje numuiitina. -Radovi Akad. nauka umjet. Bosne Herceg., 85, OdjeLteh. nauka, 12, 141-170, Sarajevo. Rajko PAVLOVEC & Ingrid SIM« : NUMUUTINE IZ OKOUCE V1POI.2 V GORlSKlH BROIH, 269-280 Pirini Radrizzani, C., G. Tunis & S. Venturini (1986): Biostratigrafia e paleogeografía deil'area sud-occiden­tale dell'anticlinale M. Mia - M. Matajur (Prealpi Giulie). - Riv. It. Paleontol. Strat, 92/3, 327-382, Milano. Sartorio, D., G. Tunis & S. Venturini (1997): The ludrio valley section and the evolution of the northeastern margin of the Friuli Platform (Julian Prealps, NE Italy -W Slovenia). - Mem. Soc. geol., 49, 163-193, Padova. Schaub, H. (1951): Stratigraphie und Paläontologie des Schlierenflysches mit besonderer Berücksichtigung der paiaeocaenen und unteraeocaenen Nurnmuliten und Assilinen. - Schweiz. Paläontol. Abh., 68, 1-222, 9 tab, Basel. Schaub, H . (1962): Über einige stratigraphisch wichtige Nurnmuliten - Arten. - Eclogae geol. Helv., 55/2, 529­551, Basel. Schaub, H. (1966): Über die Grossforaminiferen im Untereocaen von Campo (Ober - Aragonien). - Eclogae geol. Helv., 59/1, 355-378, Basel. Schaub, H . (1981): Nummulites et Assilines de la Tethys paleogene. Taxinomie, Phylogenese et biostratigraphie. - Schweiz. Paläontol. Abh., 104-106, 1-236, 97 tab., Bale. Serra - Kiel, J. (1984): Estudi dels Nummulites del grup de N. perforatus (Montfort). - Tre.balls Inst. Catal. Hist. Nat., 11,1-244, Barcelona. Tentor, Mv G. Tunis & S. Venturini (1994): Schema stratigrafico tettonico del Carso isontino. - Natura Nascosta, 9,1-32, Monfaicone. Tunis, G. & S. Venturini (1985): Flysch of eastern Friuii; a preliminary approach to paleoenvironmental recon­struction. - Rudarsko.-metalur. zbornik, 32/1-2, 3-7, Lju­bljana.