d as/#

VOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) XLVII (41) Štev. (No.) 1
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 7. januarja 1988
Božič v Sloveniji
Z velikim -zanimanjem smo pričakovali novic o letošnjem božiču v Sloveniji. V odjugi razmerja oblasti do Cerkve je bil najbolj značilen dejavnik ravno božič. Ko sta lani lahko prvič voščila za božične praznike po radiu ljubljanski metropolit in predsednik Socialistične zveze, se je vnela bitka po časopisih. Za nekatere je bilo to že klerikalizem, verska propaganda in slovensiki separatizem, za druge pa pravičnost do vernih državljanov in drugih, ki praznujejo božič kot družinski praznik.
'Letos se je ista debata, začela že zgodaj, čeprav je Zveza borcev in nekateri po Jugoslaviji odločno protestirali, so Slovenci šli svojo pot.
Sicer je bil božič še vedno delovni dan, kot je določeno po zakonu. Vendar je bilo dopuščeno, da se poiščejo razne poti:
-delavci so lahko Vzeli enodnevni dopust pri deliu (če to ni oviralo produkcije), česar se je poslužilo veliko število delovnega ljudstva;
v šolah so dijaki lahko manjkali z opravičilom staršev;
na nekaterih fakultetah so si skupaj vzeli prost dan, ki ga bodo nadomestili kako soboto;
na neki fakulteti so imeli pravo božičnico, sicer bolj laično, a s prisotnostjo duhovnika za študente; polnočnice so bile dobro obiskane; predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jože Smole je letos spet voščil
23.	decembra vsem srečen božič in novo leto, to pot veliko jasneje;
ljubljanski metropolit nadškof dr. Alojzij Šuštar je 24. decembra voščil vsem Slovencem za božič in novo leto po ljubljanski televiziji in radiu. Voščilo bo objavljeno v tukajšnjih verskih glasilih;
nadškof dr. Šuštar je tudi dal intervju za ljubljanski tednik Teleks in mariborski Večer, kjer se je potegoval, da. božič dobi pravice javnosti.
Vse to nam daje nekaj pogledov, kaJko so Slovenci praznovali božič doma. Več kot lani. Na zahtevo javnosti so morali oblastniki popustiti in dati Cerkvi pravice, ki so jih ji pred desetletji vzeli. Upajmo, da je bilo praznovanje sponiina. Kristusovega rojstva tudi praznik miru za vse Slovence in začetek upanja na novo preroditev vsega slovenskega naroda.
Pozdrav „neljubemu" gostu
Kakor po raznih znakih opazujemo, so oporečniki v domovini čedalje glasnejši. A dejali bi, da so res samo to, glasnejši, ne pa močnejši. Sistem še vedno drži vajeti trdno V rokah. Sicer ne more biti preveč surov, predvsem do tujih državljanov ne, a če mu kdo ni všeč, mu zna zagosti. Primerjajmo poročilo iz ljubljanske Mladine št. 41:
ČRNA LINIJA
Poklical nas je Vinko Ošlak, lektor Mohorjeve družbe v Celovcu in tajnik CELOVŠKEGA ZVONA, pred slabimi dvajsetimi leti pa tudi eden izmed pionirjev-ustanoviteljev RADIA ŠTUDENT. Ta teden je na Knjižnem sejmu v Ljubljani doživel nekaj, kar ga je pretreslo.
„Moram povedati, da Mohorjeva družba na Knjižnem sejmu dobiva iz leta v leto vse več prostora za re-prezentacijo svojih knjig. Iz tega lahko razberemo, da ima vedno manj težav, žal pa imajo več težav Slovenci, ki bi želeli kupiti knjige Mohorjeve družbe. Stvar se zapleta: celo tako daleč, da postajajo težave večje od težav, ki so jih imeli zaporniki v stari Jugoslaviji, ko so želeli dobiti marksistično literaturo, o čemer v svoji knjigi piše Milan Apih. To je paradoks, katerega skrajna oblika je, da lahko čez mejo prinesem Hitlerjev Mein Kampi v nemščini, ne smem pa nesti čez mejo Prešernovega Sonetnega venca, ki je bil tiskan v naši založbi.
Preden končam, pa še nekaj, zaradi česar sem vas tudi poklical. Kaže, da je ta oblast nekako razdeljena in da sama deluje zoper sebe. To lahko sklepam iz govora Milana Kučana, v katerem je bilo nekaj stavkov, s katerimi se lahko sam kot parlamentaren človek strinjam, žal pa so bili ti stavki zanikani v nočnem dogodku, ko so v mojo sobo v hotelu Turist, kjer sem prenočeval, ob 3.45 vdrli trije oboroženi možje v milič-niških uniformah, naredili preiskavo sobe in postavili nekaj vprašanj, ne da bi se legitimirali in pokazali nalog za preiskavo. Vsekakor so me obtožili nečesa, kar se mi zdi v nasprotju s povedanim med uradnimi govori na Knjižnem sejmu.
Upam, da bom lahko pojasnil, zakaj?“
Takoj v naslednji številki Mladine (št. 42) je tudi odgovor na prejšnje pismo: ni podpisano, a je evidentno, da je nastalo na policiji ali UDBI. In sicer se opravičuje, da so milični-
ki iskali nekega zločinca, ki ima „slučajno“ isto ime in priimek in isto starost, če hočete, lahko verjamete.
Ko smo že ravno pri Ošlaku oziroma pri Knjižnem sejmu v Ljubljani, naj navedemo še tožbe nekaterih kulturnikov o slovenski knjigi:
Miloš Mikeln je dejal, da je položaj slovenske knjige tako katastrofalen, da bo leta 1988 izšlo le polovica lanskega števila knjig. Iz zamejstva so se pritoževali nad zaporo nad slovenskimi knjigami, ko ne more v Ljubljano npr. Primorski biografski leksikon, zadnji dve številki Celovškega zvona itd. (da o knjigah iz Argentine sploh ne govorimo!)
Veg govornikov je izrazilo protest priti zveznemu zakonu o uvažanju tuje literature, po katerem se da manipulirati in preprečevati ali vsaj zadrževati uvoz slovenske knjige v Slovenijo.
Iz vsega tega ni čudno, da so se organi režima nekoliko maščevali nad Ošlakom in preko njega vsem nekomunistom v zamejstvu, češ, govorite kar hočete, -zaenkrat imamo še mi besedo in moč!
Mogoče ne veste, da ...
—	da bo pred božičem izšla v Londonu (PIKA PRINT LIMITED) tristo strani obsegajoča knjiga znanega slotv.enskega raziskovalca daljnovzhodnih vprašanj dr. Otoma Ambroža PEKING’S STRATEGIC DETERRENCE TO SOVIET IMPERALISM...
—	dla so med zadnjo vojno delovale v Ljubljani kar štiri protikomu-stične obveščevalne službe...
—	da je pred kratkim slavni astronom Fred Hoyle izjavil, da je verjetnost, po kateri naj bi bilo veselij.e nastalo slučajno, enako verjetnosti, da 50.000-kra zapovrstjo dobiš vsakič številko 12, če -mečeš na mizo dvoje kock...
—	da iz ankete, ki jo j!e v Ljubljani organiziral' dr. Niko Toš, izhaja, da je 53 odstotkov Slovencev mnenja, da bi Slovenija imela boljše perspektive za gospodarski razvoj zunaj konteksta Jugoslavije. ..
—	da je knjiga o Medjugorju, ki jo je Vinko Ošlak napisal v es-perantskem jeziku, izšla v samiz-datu v litavščini in ukrajinšči-ni...
Dr, LUDVIK PUŠ
Komentar
V reviji Celovški zvon je izšel (september V/16) članek pod naslovom Dobljena vojna — izgubljeni mir; to razpravo je napisal Viktor Blažič, -ki ga poznamo že od prej kot odločnega oporečnika sedanjemu režimu v Sloveniji in Jugoslaviji in je kot tak že sedel v ječi. Je pa kljub temu aktiven protivnik sedanje oblasti, kar se mu mora šteti v čast in priznanje. Vendar se zdi, da je zelo previden, kaj in kako naj napiše, čeravno se loteva tako kočljivih in spornih ter silno občutljivih obravnav o odgovornosti za tragedijo medvojne revolucije na Slovenskem in za sedanje kritično stanje naroda v domovini kot posledica krvave komunistične vstaje med vojno.
Ko sem prebral Blažičevo razpravo do konca, sem imel definitiven vtis, da je pisec naprtil vso odgovornost za bratomorni spor in strahotno prelivanje slovenske krvi naravnost na pleča ljubljanskega škofa Rožmana in slovenskih klerikalcev. Ni torej kriva vseh strahot revolucije pod tujo okupacijo stalinistična komunistična partija tistega čaša in njena Osvobodilna fronta (OF), ampak slovenski klerikalci s škofom na čelu. Blažič krivo trdi, da „tako hitro kakor se je razmahnila OF, se lahko razmahne le pojav, katerega potencial je bil že prej zelo močno zastavljen v svojem okolju...“ Dogodki med revolucijo pa nam pripovedujejo, kako je OF s puško mobilizirala kmečke fante in može po deželi, ki so potem v masah dezertirali. Saj so bili v velikih množicah že organizirani v Slovenski legiji, ilegalni protiokupatorski formaciji, ki ji je bil namen vojaško nastopiti, kb pride pravi čas za odporniško oboroženo akcijo. Trditev pisca, da je bila OF edino slovensko odporniško in uporniško gibanje (str. 13) torej ne -odgovarja resnici, kar potrjuje tudi pojav slovenskih četnikov v sklopu Mihajlovičevega protiokupatorskega upora. Rekrutirali so se iz vseh političnih plasti in do konca vojne vo-
dili oborožene akcije proti okupatorju v obrambi slovenskih koristi (vprašajte Jožeta Melaherja, ki je četnike vodil na Štajerskem).
Ni na tem mestu mogoče zaradi pičlosti prostora oporekati vsem napačnim trditvam v Blažičevem članku. Omejil se bom le na nekaj najbolj spornih točk, ki naravnost kličejo, da se s svetlo lučjo posveti v njihovo vsebino in poskusi pokazati objektivno podobo onih do-godkov, in njih okoliščin.
Najprej reakcija škofa Rožmana na partizanski napad na vlak pri Radohovi vasi, okupatorjevo streljanje talcev kot represalija in pa likvidacija dveh štajerskih študentov, ki sta padla ped streli OF. Že na drugih mestih je bilo pon-ovno dokazano, da so imeli napadi na okupatorja le izzivalni učinek, brez koristi za osvoboditev, pa visoka cena v krvi in premoženju. Koliko tisoč talcev, nedolžnih ljudi, je bilo postreljenih v Sloveniji kot represalija za oborožene napade na okupatorja, koliko ljudi odvlečenih na Rab in drugam v smrtna taborišča in koliko domov upepeljenih v ‘kakšno narodno korist in komu v dobro? Za streljanje talcev pri Radohovi vasi (kot tudi drugod) je odgovorno vodstvo OF, ko je dobro vedelo za usodne posledice v vojnem stanju. Pravilna in pravična obsodba streljanja talcev bi morala vključiti tudi partizansko vodstvo, ki je zločin okupatorja izzvalo in povzročilo; to pa bi nujno močno zmanjšalo učinek okupatorjeve krutosti in obremenilo OF po eni strani, po drugi pa bi povzročilo težke represalije za škofa. Fašistična oblast bi se brez dvoma trdo znesla nad njim in ga odgnala v konfinaeijo kje v Italiji, škofija bi ostala brez voditelja v tako obupnem času. Trpeli bi verniki in ves narod.
Ne sme se namreč pozabiti, da je bil takrat ljubljanski škof najvišja avtoriteta v deželi, -ki je s svojim posredovanjem in intervencijami največ mogel trpečemu ljudstvu kak-o
Tito po Titu
Število urednikov mariborske Tribune, ki čakajo pod Damoklejevim mečem obtožb, se je povzpelo na štiri. Uredništvo je vsak dan bolj podobno preiskovalnemu zaporu in skoraj vsak od urednikov že ima — svojega tožilca.
Sedaj je bil Peter T. Dobrila obtožen, da je „sramotil tovariša Tita, predsednika predsedstva SFRJ, torej predstavnika najvi-šjega organa SF RJ“... Obtožen je zaradi sramotenja, ker je povezoval tov. Tita z „največjim koncentracijskim taboriščem samoupravnega socializma“ (Goli otok). ... če namreč trdimo, da je imel tovariš Tito neprecenljive zasluge za razvoj Jugoslavije, potem so te zasluge lahko pozitivne ali negativne. Neprecenljiva, nesporno pa vodilna vloga v našem političnem sistemu je tov. Titu naložila velik del osebne odgovornosti. Trditev, da tovariš Tito ni ved!el za strahote Go-
—	da je na letošnji DRAGI prisostvoval nedeljski maši, ki jo je daroval dr. Zdešar, tudi bivši partizanski politkomisar...
—	de( je za jesen prihodnjega leta predviden izid 2. dela knjige Staneta Kosa STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, katere prvi del je izšel 1984...
—	da kino- SLOGA v Ljubljani predvaja pajbolj izzivalne ameriške pornografske filme...
MLADIKA (Trst) št. 9
lega otoka, je enaka trditvi, da Tito ni imel vpogleda v dogajanje znotraj Jugoslavije, da je bil torej nezrel politik. Tega pa tovariš Čibej, namestnik javnega tožilca, ki je vložil predlog obtožnice zoper Dobrilo, prav gotovo ne želi trditi.
Le kako se je Petru Čibeju lahko zapisalo, da Dobrilo žali „predsednika predsedstva SFRJ“, če bi namestnik javnega tožilca nekoliko pozorneje -bral časopise, bi lahko ugotovil, da tov. Tito že od leta 1980 zaradi okoliščin objektivne narave ne opravlja funkcije predsednika predsedstva. Ali je torej Čibej po neki iracionalni logiki še zmeraj prepričan, da „Tito še živi med nami“, potem so takšne obtožnice višek nesramnosti in kažejo najmanj prezirljiv odnos do mrtvih, ki jih kličejo v življenje, da bi z njihovimi imeni lahko insceni-rali politične procese. Fantastična parola o „Titu po Titu“ se je sedem let po njegovi smrti sprevrgla v pravniškega spačka, ki bi zaslužil pomilovalni nasmeh, če ne bi bil tako usoden. Nesmisel bo živega človeka stal svobode.
Vse to je samo dokaz več, da obtožbe, ki jim sledimo dan za dnem, niso nič drugega kakor plehke in z ¡racionalizmom podprte konstrukcije, strašljive v svoji brutalni bebavosti in sprevrženi logiki. S tem pravnim mašilom so tožilci prestopili prag življenja in smrti ter pokazali, da je ni več stvari, ki bi jim bila sveta.
Iz Mladine, Ljubljana, 20. 11. 87,
št. 40
(D
pomagati, omiljevati okupatorjevo krutost, reševati smrti ljudi in tako narod ščititi v obupnih razmerah. Ne sme -se pozabiti, da je isti škof z osebno prošnjo hotel rešiti življenje celo enega vrhovnih komunistov (Toneta Tomšiča) in je njegova mati hotela pričati na procesu v prilog škofa, pa ji ni bilo dovoljeno... Ali to nič ne pove? Ali je bil škof zaradi tega kolaboracionist ali narodni izdajalec?
Umor dveh nedolžnih študentov, ki sta pribežala v Ljubljano iz Štajerske iz strahu pred Nemci, je bil pristen političen umor članov Katoliške akcije in Straže, ki sta bila škofu Rožmanu zelo pri -srcu. Je popolnoma razumljivo, da ga je likvidacija sredi Ljubljane zelo prizadela kot znamenje začetka krvavega nasilja nad vernimi ljudi, ki so vodili duhovni boj zoper stalinistično -brezboštvo, katero je bilo med Slovenci dovolj dobro znano. In še več: Kikelj in Župec sta bila omadeževana z obtožbo narodnega izdajstva in s tem njuni imeni še po smrti oneča-ščeni brez slehernega dokaza kake krivde. Ker je škof kot vrhovni pastir ta zločin javno obsodil, ni pa istočasno obsodil tudi streljanja talcev zaradi partizanskega napada, mu Blažič obesi sedaj obtožbo sodelovanja z izdajalci. Tako ogabno obrekovanje ne sme ostati brez protesta. Biti mora odločno zavrnjeno in obsojeno, pa naj tudi izide v eni najbolj uglednih revij.
Nato pa Blažič dokazuje, kako se je razmerje med škofom in OF zaostrilo in kako je za škofom skoraj ves „klerikalni“ tabor napovedal partizanski OF neizprosno borbo-, ki je privedla do krvavega obračunavanja, namesto, da bi bili vsi klerikalci s škofom vred spoznali zahtevo zgodovine in se priključili komunistični OF za skupno borbo proti okupatorju ter odvrnili polarizacijo medsebojnih odnosov.
Končno pa škofa obdolži dveh najbolj odvratnih prestopkov: kolaboracije in narodnega izdajstva. Avtorjevo čudovito dokazovanje in argumentacija je tako značilno iz trte izvito, da ga je vredno dobesedno ponatisniti, presvetliti z žarko lučjo in trditve analizirati.
Takole argumentira Viktor Blažič Rozmanovo kolaboracijo in narodno izdajstvo:
„Zakaj ni le škof s svojim vedenjem, se pravi z enostranskim molkom in prav tako enostransko obsodbo zaznamoval žrtev s tem, da je napravil obdolžitev o izdajstvu (študentov Kiklja in Župca — moja op.) bolj verjetno, temveč so tako zaznamovane žrtve zaznamovale tudi njega. Končni izid tega korupt-nega procesa, kakor se je odigral, je bila izenačitev škofove avtoritete s pojmom kolaboracije in preko tega tudi s pojmom narodnega izdajstva. Če pa je eksekucijo, ki se je prikazovala kot kaznovanje narodnega izdajstva, obsodila avtoriteta, ki jo vsaj z neko mero utemeljenosti osumiš kolaboracije — ker je zatajila okupatorjev zločin — tedaj je napravil obdolžitev o izdajstvu samo bolj verjetno.“
Ali ni v tem opisu onih dogodkov otipljivo vidna neka specialno narejena logika, ki je blizu marksistične dialektike? Z ničemer dokazanimi, zgolj domnevnimi in za to priliko iz-najdenimi trditvami se operira kot z gotovimi, izpričanimi dejstvi, da se javno obsodi katoliškega škofa nacionalnih zločinov in se mu naprti odgovornost za polarizacijo sovražnih odnosov med komunizmom in njega nasprotniki, kar je povzročilo masovno prelivanje bratske krvi in pahnilo narod v zgodovinsko največjo nesrečo. Stvar kliče po razjasnitvi.
(Se nadaljuje)
Letak
nL
Tone Mizerit
IZ 2MJEI\DA V ARGENTINI
Priobčujemo letak, ki podtalno kroži v Sloveniji. Ne potrebuje komentarja, saj je sam na sebi dovolj zgovoren prikaz razmer v domovini.
RAZMIŠLJANJE DRŽAVLJANA!
Danes je še čas, da storimo nekaj za boljši jutri. Zato, človek, predrami se! Snemi okove laži! Upri se prefinjeno prikriti taktiki raznarodovanja, ki je že dolgo prisotna, v zadnjem časiu pa strahotna. Pomagaj uničiti ostanke velikosrbske bur-žuazije, fašizma, orjuna, ki se skriva v želji po večjem ekonomskem izkoriščanju, teritorialni in kulturni prevladi, za idejami, ki jih med množico širijo absolutistični posamezniki. Da, vlada postaja srbska! Odkrito povejmo, v plehke parole zavitemu bratu, da postaja taka skupnost suženjstvo za državljana Slovenije. Imeli ste nas čas prepričati, da razumete in spoštujete našo drugačno kulturo in ne, da nas bratite samo zaradi ekonomskih in strateških interesov.
Ni nujno, da do cilja pelje samo en voz po cesti brez odcepov, če pa je enakopravna skupna pot možna, boste morali, napredni in humani ljudje, pomagati povrniti in dovoliti ponos našemu človeku: delavcu, kmetu, intelektualcu, gospodarstveniku..., dovolj prikrite politike za-strahovanja, poniževanja. Dovolj pritiska in ocenjevanja, da je šovinist, nacionalist, če nekaj hoče, ne da, ali se ne strinja z nečim kar je v nasprotju z njim. Ne dovolimo več, da nekdo samo jemlje, govori pa, da so drugi proti skupnosti. Samo narava je absolutna, v njej pa ni civilne družbe brez demokratične borbe mnenj. Slovenec je v zgodovini že dokazal, da ima svoj prav! Ni cene, da bi utonili v morju srbohrvaške govorne večine. „Fantje“! pa nas je rodila slovenska mati! Primož Trubar nas je naučil pisati, da smo narod ostali. Zato ne verjemite, noben norec nima pravice kričati, da je ljubezen do svojega naroda nacionalizem. S tem načinom dokazuje, da bi rad sam to dosegel.
Pokazali ste, da se je naš človek preko OF in AVNOJ-a med drugim odločil in s kasnejšimi ustavami potrdil : Vsaka republika je država, prostovoljno združena, s pravico odcepitve, v kateri žive enakopravni narodi in narodnosti. Pravica je govoriti svoj jezik na uradnih in državnih forumih, v svojih delih JLA tudi poveljevati v istem. Zakaj tega osnovnega ponosa državljanu in v šolah ne gojite. Uničujete ceno naših žrtev in ponos živečih borcev NOB, za tak danes se niso borili. Narod ni samemu sebi sovražnik. Iz svo-
Pogovarjal se je Ti n.e Debeljak
Prijatelja
Med nami se nahajata dva mlada Slovenca s Koroške, diakon Janko Krištof in Tome: Starman. Sicer na privatnem obisku pri znancih sta se zanimala za našo skupnost, o kateri sta pa že prej več vedela. V trenutku, ko se na Koroškem odigrava težka drama o slovenskem šolstvu, smo se obrnili nanju z vprašanji. Najprej smo se pomenili z Jankom Krištofom :
Janko Krištof, bi se nam lahko malo predstavil, da te spoznajo tudi naši bralci?
Doma sem blizu Pliberka, kjer je bila vsa vas skoraj popolnoma slovenska, po osnovni šoli sem šel na slovensko gimnazijo v Celovcu, nato pa na celovško semenišče, ki je v Salzburgu. Eno leto sem študiral tudi v Ljubljani, sedaj pa sem kot diakon odšel za leto dni na misijonsko delo v Ekvador.
Kako da si prišel med nas, tako daleč od tvoje Koroške?
Že dalj časa sem se zanimal za Slovence po svetu; pa tudi za slovensko zgodovino, sploh za slovenstvo. In v tem okolju sem se naravno začel zanimati za vas, in ko sem že prišel v Južno Ameriko, sem izkoristil in vas obiskal. Sicer pa sem že dalj časa vzdrževal prijateljske sti-
jega dela bi rad dostojno in v miru 'z drugimi živel. Ne potrebuje cca 6 mil. predpisov, zakonov, spremembo ustave, ki stremi za povečanjem o-blasti federacije in večinskega naroda. Premalo nas je, da bi lahko še dolgo vzdrževali toliko potratnih gospodarjev v predsedstvu, ZIS, CK, mladini..,, s številnimi sejami, kongresi, ki so po rezultatih sami sebi namen.
Ne verjamemo več, da je ta način sožitja kaj več kot izkoriščanje in zaničevanje drugega naroda, ki skriva svoje cije, za naprednimi idejami. Spomnimo se nekaterih resnic nedemokratični, pristranski zvezni zakon, devizni z., predpisi povzročajo propad naših firm, tehnološko naj slabše opremljenih. Imamo naj višje davke, najdražje življenje, dodatno delo za preživetje. Srbija sili med nerazvite, hoče olimpiado, pretirana sredstva za proračun in posebej za nerazvite — samo v 1. 1985 je nerazvita občina prispevala cca 20 milr., brez nep. vlaganja, brez pravice nadzora. Imamo 60 občin. Zakaj ni tu referenduma. Zgodovinska resnica je, da je narod bil predolgo preizkušan, zato je tiho rekel, ne, tudi za večino lastnih referendumov. Pravična družba si te osnovne potrebe zagotovi z normalnim delom. Z jedri uničujete našo identiteto. Program SEV je del načrta pripeljati nas na vzhod, da nas bolj stisnete. Napaka Rusije se odpira. Rast slovenske samozavesti je trajal le do 1948. napredek je uničila stalinistična doktrina, ki pa je ostala. Zgubili smo velik del ozemlja, še celo Savudrijo. Sramota: v 1. 1954 Slovenija ni sprejela 25 mil., ki jih je dobila kot odškodnino za Trst in za graditev luke Koper, ki pa se je gradila z lastnimi sredstvi in krediti z obvezo vračanj. Ostale luke so dobivale 20 let dotacijo brez obveze vračanja. Sklepa se, da je bilo v ostali infrastrukturi podobno, zgodovina še skriva resnico. Sedaj, za rešitev lastne kože, prodajate morje tujcu, nas ne vprašate. Naše gospodarstvo, policija..., mora obvezno sprejeti vaše „strokovnjake“ Ti načini so načrtno uničevanje ekonomskih korenin naroda, propad in odvisnost od nas. Nihče ni vse do danes toliko žrtvoval in bil tako zapeljan.
Rojaki prisluhnite zamrtemu kriku vesti in resnice. Odprimo usta. Res, imajo vsa sredstva politične propagande in prisile. Zato so misli naše orožje. Pametno in dostojanstveno bojkotirajmo ta hotenja! Borimo se kot veliki Gandi. Občujmo z našim „bratom“ ponosno v našem jeziku, bodimo strpni s priseljenci, naj nas pričnejo spoštovati. Razširjajmo pisma, letake, podpirajmo naše politike, ki so sposobni in razumni, pomagajmo jim razvezati roke, ne dovo-
s Koroške
ke z raznimi mlajšimi obiskovalci tako na Koroškem in v Ljubljani. Tudi sem bral vaše publikacije, tudi Svobodno Slovenijo.
Kako si utrjeval svc(jo slovensko govoricoi in svojo slovensko zavest?
Pri nas doma smo govorili samo slovensko, tudi v vasi. Nemško sem se naučil npr. šele v šoli. Seveda sem temeljno narodno zavest dobil v družini. Tudi v srednješalskem zavodu Marijanišču, ki so ga vodili salezijanci. V mladosti mi je tudi veliko pomagalo delo pri skavtih. Ko smo bili starejši, smo navdušeno delali v slovenski organizaciji SRP.
Kakšna je bila osnovna šola v tvoji vasi?
Seveda je bila mešana: imel sem samo dva nemška sošolca, s katerima smo se dobro razumeli, ni bilo nobenega problema ali celo sovraštva. Sedaj je v moji rojstni vasi več nemško govorečih.
In kako je bilo si slovenščino celovškem bogoslovju?
Šola je bila nemška, a bilo nas je več slovenskih bogoslovcev. Imeli smo svojo organizacijo, ki je najstarejša slovenska organizacija na Koroškem: Akademija slovenskih bogoslovcev. Ustanovil jo je še škof Slomšek. V njej smo se ukvarjali s slovensko problematiko, učili jezika
Leto 1987 se je žalostno poslovilo, in novo ni prav veličastno nastopilo v tej dragi Argentini, ki se bije v sunkih krize. Predsednik je sicer res na počitnicah, in marsikaterih minister si je tudi privoščil že (ne)za-služeni oddih, a ne ker bi bil položaj miren, in si počitnice lahko privoščimo, marveč zato, ker še čakamo za oddih mirnih časov, je težko verjetno, da bi do oddiha sploh kdaj prišli. V tem okrilju križev in težav je leto 1988 pač nastopilo v znaku dveh izstopajočih točk med vladnimi možmi: vedno hujši sunki gospodarske krize, pa ponovno posodobljenje vojaškega vprašanja, ki je s silo vdrlo v družbo zadnje dni decembra.
MIR LJUDEM NA ZEMLJI
Getovo je to golo naključje, a iz-gleda, da ima argentinsko vojaštvo posebne simpatije z verskimi prazniki. Izbruh nezadovoljstva je dosegel višek v Velikem tednu; dejansko so tedaj sveti dnevi prešli v ozadje, ker je bil ves svet zatopljen v razvoj na vojaški fronti. Sedaj pa bi se nekaj podobnega skoraj dogodilo okoli božiča. Vsekakor je bilo od srede decembra, pa do začetka januarja dovolj zapletov, da marsikatera glava v vladi ni mirno praznovala Jezusovega rojstva (če ga sploh še praznujejo).
'Štiri so bili izstopajoči dogodki na tej fronti. Že dolgo se je vlekla za-deva mornariškega oficirja, ki je bil obsojen številnih kršitev človekovih pravic. Alfredo Astiz se je o-koristil z raznimi odtenki zakona o dolžni pokorščini in končno izšel prost in nekaznovan. Po tem dejstvu ga je mornariška oblast predložila za povišanje v oficirskem činu. Politično je zadeva odjeknila kaj negar tivno in končno je predsednik, po pritisku z leve in desne, podpisal povišanje, a obenem dal ukaz, naj ga u-pokoji.jo. Ker pa mora ta ukaz izvesti mornariško vodstvo, se ne ve ne kdaj, ne kako bo tej zadevi konec.
Nekaj podobnega se je dogodilo z vodjem upora Velikega tedna. Podpolkovnik Aldo Rico je bil znova
limo, da nam jih odstranjujejo, kot so delali z najsposobnejšimi.
Slovenci! Dokažimo, da smo sposobni in zreli za novo pot, da smo v teh časih še bolj skupaj. <3e te misli niso zrele in resnične, naj zamro. Rojak! če pa čutiš in veš da je tako, tedaj razmnožimo medse ta poziv, ki naj bo kot iskra in naš preizkus!
in literature in sploh si bogatili slo-vensiko narodno zavest.
Kako je si slovenščino v koroški Cerkvi?
Dejansko je Cerkev pri nas tista ustanova, kjer Slovenci svoje pravice tudi v resnici imajo in jih v drugih slučajih tudi duhovniki branijo, včasih tudi proti drugim župnijskim svetom, ki so nacionalistično pobarvani.
Kaj pa škof Kapellari?
Naš škof se zelo trudi razumeti Slovence in zanje naredi, kar more. Velikokrat se je že javno zavzel za nas.
Kam greš sedaj?
Sedaj se za nekaj časa vrnem v Ekvador, nato pa domov, kjer me čaka posvečenje in delo.
Pred leti je bil med nami tudi diakon Pepi Marketz. Kaj je sedaj z njim?
Sedaj je župnik na fari. Zelo dober in vnet duhovnik in Slovenec. Morda pridem v njegovo faro.
Kako gledaš na naše medsebojne stike?
Gotovo se v zadnjih letih vrata med nami široko odpirajo, in so se tako lahko vzpostavili tudi boljši osebni stiki. Saj je že več vaših prišlo na Koroško in upajmo, da jih bo še več. Pa tudi moj obisk lahko štejemo sem.
Hvala za odgovore. Želimo ti veliko usp.eha in božjega blagoslova pri delu.
(Prihodnjič pogovor s Tonetom Starmanom)
sprejet v vojsko s svojim činom, ker pač tako zahteva postopek, po katerem bo sojen s strani vojaških oblasti za svoj prekršek. Povrnitev aktivnosti in čina je potrebna za sojenje, a marsikatera bistra glava dvomi, da bo ta sodba taka, kot bi si jo želele civilne ustanove. Zlasti je negativno uplivalo na javnost dejstvo, da so Ricu omilili zapor in mu dovolili bivanje na domu sorodnikov. Potovanje na ta dom je bilo tudi ponesrečeno, ko se je neki vojaški oficir spravil na časnikarje, ki so sledili avtomobilu, v katerem je potoval Rico.
Skoraj istočasno se je zvedelo, da je vrhovno sodišče preložilo odločitev o primeru generala Maradona, ki bi po činu moral biti oproščen sojenja vsled zakona o pokorščini, a po funkciji bi mu pripadalo sojenje. Pet članov vrhovnega sodišča se ni moglo še izreči, kaj narediti z omenjenim visokim oficirjem. Prav te dni pa se v Združenih državah tudi odloča usoda argentinskega generala Suarez Masona, ki so ga tam pred letom aretirali in je Argentina zahtevala ekstradicijo.
HUDA DEDIŠČINA
Tako je novo leto podedovalo po starem ta problem. Pa tudi še marsikaterega drugega. Sem spada v prvi vrsM tudi zadeva davčne zakonodaje in sindikalnih zakonov. Kljub vsem naporom, kljub osebnemu posegu predsednika Alfonsin, se zadeva ni iztekla, kot je želela vlada. Upornost lastnih senatorjev po eni strani in nespravljivost peronistov po drugi, je končno pahnila v vodo vse vladne želje.
Za začetek tega leta, bolj točno za ta 7. januar, je predvidena potrditev davčne zakonodaje. Brez nje bi v državi zavladal popolen finančni kaos ip v provincah bi enostavno nastopil upor. Tega se zavedajo eni in drugi in zato je dejansko izglasovanje zakona zagotovljeno, če ni novih davkov, ne bo denarja. Z novimi zakoni ga na dolgo roko tudi ne bo, ker se bo produktivno delovanje počasi potapljalo in se končno zadušilo. A to bo problem poznejših dni.
Drugačna je zadeva sindikalnega
ČE IVE TAKO,
Odločna stališča izobražencev ter mladine, predvsem Nove revije in drugih časnikov, je rodila v Sloveniji splošna gibanja proti nameravanim ustavnim spremembam. Iz vseh krajev prihajajo sporočila, da ‘komunisti sami, zlasti pa še gospodarstveniki in vzgojitelji odklanjajo predloge Predsedstva SFRJ o ustavnih spremembah in zavračajo tudi sklep slovenske skupščine, ki je sprejela debato o teh predlogih, ko je imela vendar možnost, da jih že spočetka odbije.
Posebno zanimivo pa je, da sta glavna zagoavornika teh ustavnih sprememb, dr. Ciril Ribičič in Miran Potrč, oba člana zvezne komisije o ustavnih spremembah, spremenila svoje stališče in sedaj odklanjala te predloge. Zanj so sporni amandmaji, ki urejajo pristojnost federacije. Predvsem to velja za področja izobraževanja ali „novih jeder“, kjer so Slovenci takoj ugotovili, za kaj gre, in odločno protestirali. Ribičič je celo dejal, da bi bilo najbolje, da bi zvezna ustava sploh ne omenjala enotnih temeljev izobraževanja. Tudi je odklonil ustavna dopolnila o enotnem sodstvu.
Ljudje so bili na splošno najbolj nezadovoljni pri urejanju odnosov v federaciji kjer so našteli kar 30 primerov razširjanja pristojnosti federacije, to je Beograda. Veliko kritik je bil deležen tudi predlog za financiranje jugoslovanske armade. O takih kritikah tudi javno piše Delo in drugi slovenski časopisi.
Sedaj pa je nastopil drug problem. V Beogradu so videli, da je Slovenija absolutno in enoglasno pr.oti novi ustavi, in da je v zadnji ustavi še vedno veljaven zadržek, da morajo novo ustavo izglasovati vse republike in pokrajine, česar kot kaže Slo-
Državljan Slovenije
.................MII
(D
zakona. Tudi okoli njega je mnogo polemike. Vse podjetniške ustanove mu združeno nasprotujejo, a večja je potreba vlade, ki išče mirnega sožitja s peronizmom in zlasti s sindikati. Trenutno je predvideno, da se zakon v senatu debatira v drugi polovici februarja. Gotovo bodo v originalnem tekstu nastale nekatere spremembe; preveč moči prehaja v roke sindikalizma. A dolgo se s tem tudi ne morejo muditi; vlada je že štiri leta v zaostanku s svojimi obljubami in to ni koristno.
Vrnimo se še nekoliko k financam. Mnogi se sprašujejo, zakaj taka potreba novih davkov. V prvi vrsti, ker državni stroški nenehno rastejo. Nuja pa je taka, ker so se precej izneverili prvotnemu državnemu proračunu. V začetku leta je bilo predvideno, da bo državni deficit za leto 1987 znašal 4.323 milijone avstralov. Dejansko pa je ta deficit narastel na 11.059 milijonov avstralov, kar predstavlja 155 odstotkov več, kot je bilo preračunano. Že same številke nas do mozga pretresejo. Če pa pomislimo, da so se tako „zlomkovo“ vnesli v računih, nas popade strah, da je država v rokah takih „ekonomistov“. Potem pa govorijo o tehnokratih, ki da bodo rešil svet.. .
POHOD LIBERALCEV
Večkrat smo se že mislili na tem mestu ustaviti ob blestečih zmagah liberalnih univerzitetnih formacij. Pomanjkanje prostora nam je to preprečilo. Obljubljamo, da bomo enkrat to nekoliko bolj od blizu osvetlili. To pot omenimo le volitve v študentovski federaciji buenosaireške u-niverze. Prvič v zgodovini te federacije se je zgodilo, da je liberalec (Juan Curuchet, s pravne fakultete) zasedel mesto glavnega tajnika. Radikalni Franja Morada je komaj u-spelo ohraniti predsedniško mesto, na drugem štartu so pa dospeli liberalci.
Sedaj se vodje političnih in ideoloških struj zaskrbljeno ozirajo proti univerzi. Ta je bila v Argentini (in sploh po svetu) zanimiv barometer političnih prelomnic. Izreden uspeh liberalcev med bodočimi intelektualnimi kadri ne gre v račune levici, ki vedno bolj prehaja v ozadje. To sedaj beležijo v opoziciji, pa še bolj zaskrbljeno v vladnih krogih. Med tem pa liberalci veselo preživljajo doslej najbolj blesteče momente univerzitetnega živjenja.
PA DRUGAČE
venija ne bo storila. Zato pa so se začeli pojavljati glasovi, da bi bilo boljše, če se razpiše plebiscit o novi ustavi, in naj pač zmaga večina. S tem pa že vemo, da je Srbov večina. In tudi vemo, kako je v prvi Jugoslaviji bilo narobe in usodno, ko so vidovdansko ustavo izglasovali na e-nak način.
Slovenija se sedaj poteguje za izglasovanje po sedanji ustavi, vsak drugačen način pa označuje za državni udar, kar bi v resnici bil.
Protesti na Koroškem
V začetku decembra so se nadaljevali protesti Slovencev na Koroškem proti samovoljni odločitvi avstrijskih strank, da potisnejo slovenščino v šolah v geto. V Celovcu je nad petsto slovensko in nemških govorečih mater skupaj z otroki demonstriralo za skupne jezikovno mešane šole kot doslej. Od hiše Mohorjeve družbe so se odpravile do deželne hiše, kjer so predstavniki strank sprejeli zastopnice demonstrantk. Kot so te dejale, ko so se vrnile, ni pogovor prinesel nič novega.
Tudi Sodaliteta, združenje slovenskih duhovnikov na Koroškem, je 1 poslalo zveznemu kanclerju dr. Vra-nitzkemu protestno pismo, kjer omenjajo, da predlagani pedagoški sistem „ogroža sožitje na vasi, v skupnosti, sosedstvi in v Cerkvi..., ki se dosledno zavzema za povezanost obeh narodnih skupnosti in sožitje med Slovenci in Nemci v koroški Cerkvi.“
Podobno pismo so poslali tudi škofu dr. Kapellariju, naj s svojo moralno avtoriteto vpliva na družbeno ozračje v konkretni pomoči šibkejši narodni skupnosti.
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA — Trubarjeva priznanja za širjenje kulture je podelila Zveza kulturnih organizacij Slovenije v Cankarjevem domu v okviru knjižnega sejma. To so priznanja pisateljem, prevajalcem, mentorjem ali časnikarjem za njihovo delo pri širjenju bralne kulture. Komisija za Trubarjeva priznanja se je morala odločati med 19 predlogi, izbrala pa je tri. Saša Vegri je prejela Trubarjevo plaketo za uspešno povezovanje svojega poznavanja literature in otroka z lastno pesniško ustvarjalnostjo. Tone Pavček je zaslužil priznanje z zadnjo zbirko Prave (in neprave) pesmi. Trubarjevo diplomo pa je prejela slavistka Kristina Šega.
' TRBOVLJE: — V rudniku rjavega premoga so do dne 6. novembra nakopali 608.000 ton. S tem so izpolnili načrt izkopa za tekoče leto, v katerem ni bilo večjih težav. Do konca leta mislijo nakopati še novih 100 tisoč ton.
KOPE® — Sedem petkovih kulturnih večerov so priredili v mesecih november in december v knjižnici Srečka Vilharja. Organizirale so, jih Obalne galerije iz Pirana. Na njih so nastopili dr. Tomaž Brejc (o Picassovi Guernici), Lojze Kovačič, Niko Grafenauer (poezija in ideologija), Toni Tonato (postmoderna umetnost), Igor Zabel in Aleš Debeljak (proza in poezija v letu 1987), Spomenka Hribar in Jože Snoj (Nova revija) in Jaša Zlobec (predstavitev zbirke Rob).
(SOLČAVA — Proti gradnji odlagališča jedrskih odpadkov so demonstrirali Velenjčani in Mozirčani. Odlagališče naj bi postavili v Matkovem kotu. Na zborovanju so se zakleli, da bodo branili svojo zemljo tudi z življenjem. Dan pred tem. so ustanovili ekološko skupino. Zahtevajo tudi, da prenehata delati jedrska elektrarna v Krškem in rudnik urana Žirovski vrh.
CELJE — O prikazovanju ljubezni v
filmih so pisali srednješolci iz Ljubljane in Celja. Njih prispevke so potem obravnavali na 15. tednu domačega filma. Srednješolci-anketiranci so položili večjo važnost prijateljstvu kot ljubezni: zavračali tako romantični film s srečnim koncem („limonado“) kot'ero-tično-pornografski film. Iz zapisov je bilo razvidno, da je zanje ljubezen glob-ja vez med spoloma, povezana s čustvi, erotika pa le telesno predajanje, ki nima vrednosti, če je ne spremlja ljubezen.
MARIBOR — 22. Borštnikovo srečanje je bilo zaključeno zadnje dni oktobra. Na njem se srečajo in poskusijo gledališča iz Slovenije, Koroške, Primorske onkraj meje in iz drugih delov Jugoslavije. Letos je žirija podelila Borštnikov prstan mariborski dramski
umetnici Angelci Janko-Jeničič, Borštnikovo diplomo za najboljšo predstavo pa PDG iz Nove Gorice, ki je nastopal z igro Rdeči nosovi (Peter Bames; režiral Dušan Mlakar).
LJUBLJANA — Šest knjig je izdala Prešernova družba v zbirki Za lahko noč. Med njimi sta dve slovenskih avtorjev: Elze Budau Ljubezen v f-molu in Staneta Padežnika Pod plaščem naivnosti.
LJUBLJANA — Novi avtobusi naj bi pripomogli k zmanjšanju gneče po ljubljanskih ulicah. Avtomontaža in nemška MAN naj bi izdelali tričlenke omnibuse, ki bi dopolnili uspehe sedanjih dvočlenskih omnibusov.
LJUBLJANA — Inflacija v mesecu oktobru je znašala — za drobnoprodajne cene — 12,2 odstotka. V zadnjih dvanajstih mesecih je draginja narasla za 135,9%.
BEGUNJE' — Trinajstmetrske jadrnice 'bodo Izdelovali v novem Elanovem obratu. Jadrnice so plastične, imajo pomožni motor in nosi ime E 43. Izdelali jih bodo kakih 40 na leto in že zdaj je precejšnje povpraševanje.
UMRLI SO OD 3. do 6. novembra 87:
LJUBLJANA —- Marija Samsa; Ivan Bogari; Marija Marjan roj. Vidmar; Franc Pleško; Ana Košak roj. Kožuh; Stane Žunec; Ljudmila Žan; Josip Otorepec; Ivanka Turk roj. Oblak; Franc Žnidaršič; prim. dr. Božena Grosman, 88; Ciril Šuligoj; Ana Verbič, 89 (Šuštarjeva); Rudolf Zupančič; Marija Kupic; Emanuel Urtelj; Ljudmila Visočnik roj. Erjavec; Jule Može; Fani Čermelj, 84; Josip Gorjan, 89; Leopoldina Lampič roj. Artač, 87; Pavel Boruta; Marija Krmelj roj. Zboril, 92; Savo Mrak; Gabrijela Anžur roj. Petrin; Matilda Ribič roj. Leskovšek; Marija Sla-novie roj. Škofič, 87; Ivanka Marzido-'šek roj. Zupet; Jožefa Colja; Fani Velkavrh roi. Kolenc, 77; Frančiška žužek roj. Zakrajšek; Angelca Pajsar.
RAZNI KRAJI — Neža Kuhar (Kle-menčkova), Duplje; Franc Keršmanc, Bevke; prof. Veronika Kremžer, Logatec; Hubert Herček, Mozirje; Avgusta Jurijaševič, Središče ob Dravi; Jožica Drobnič, Hrovača pri Ribnici; Lovro Rems, 79, Črnomelj; Franc Žižmond, Tolmin; Zvonko Sadar, Piran; Edvard Kraševec, Primskovo; Anton Hribar st., Kurešček; Alojz Meeilošek, Zagorje; Alfonz Koren, Pobrežje v Mariboru; Stašo Fineinger, Kamnik; Cecilija Peterka, Grosuplje; Branko Močnik, Dob; Karel Cizelj in Jože Pihler, Maribor; Peter Simčič in Lado Lešnjak, Postojna; Jože ose in Marija Mrvar roj. Vehovec, 87, Žužemberk; Alojz Levec, Mengeš; Rajko Godec, Zg. Stranje pri Kamniku; Franjo Dizcei, 81, Sedraž nad Laškim; Ivan Maraž, Stara gora; Miran Kleč, Kromberk; Gvido Kozlovič in Avgust Bečaj, Koper; Antonija Gar-muš, Golnik; Martin Jakop, Ljubno ob Savinji; Gabrijel Logar, Domžale; Jadran Zidar in Vida Škrlj roj. Miršnik, II. Bistrica; Ana Napret in Marija Ferlež roj. Jančič, 76, Šentjur.
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Krst: V ponedeljek, 4, januarja, je ibil krščen v cerkvi Marije Pomagaj Franc Homovc, sin lic. Janeza in ge. Haline roj. Mischtschenko. Za botra sta bila Jorge Mischtschenko in Helena Lobnik, krstil pa je g. Jože Škerbec. Čestitamo!
Poroka: Dne 28. novembra 1987 sta ¡se v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi poročila Franci Zabukovec in Ivanka Draksler. Poročil ju je g. Jože Bokalič CM. Za priče so bili Marija Zabukovec in inž. Ivo Majhen ter Ivana in Tine Draksler. Čestitamo!
Nova diplomanta: V soboto, 12. decembra je na Universidad Argentina de la Empresa dokončal študije Ivan ¡Smole in dobil naslov „licenciado en mecanización agrícola*“. Čestitamo!
Na Državni tehnološki univerzi pa je dokončal 17. decembra študije in postal ladjedelniški inženir Oskar Pavlovčič ml. Čestitamo!
ma®DL,®©[Hiig
Miklavževanje. — 5. decembra je prišel Miklavž v Planinski stan kot je to običaj že dolga leta. Za uvod so angelčki in parklji odigrali prijeten prizorček, ki ga je pripravila ga. Zdenka Jan. Sledilo je obdarovanje otrok in vseh prisotnih in kot je bilo to zmeraj v navadi, so dobili vsi i-sti zavitek peciva in sadja.
Šolski tečaji. — Ob koncu npvem-bra sta se zaključila oba tečaja slovenske ljudske in srednje šole. Srednješolski tečaj je imel štiri dijake, v ljudski šoli pa je tri razrede obiskovalo enajst učencev.
Božični koralni koncert se je vršil v bariloški katedrali 19. decembra. Zbor mladih grl je vodil Andrej Jan, sodelovali pa so še drugi glasbeni umetniki.
Umetnostna razstava. — Občinska šola keramike je razstavila v občinskem razstavnem salona (SCUM) zbirko izdelkov svojih gojencev. Med njimi je pripravila pet okusnih del naša rojakinja Zalka Arnšek. Zdaj pa nam javljajo, da bosta od 7. januarja naprej razstavljali v istem salonu svoja dela naši rojakinji in umetnici Marjeta Dolinar in Andreja Dolinar por. Horvat.
Božična služba božja. — K polnočnici, ki se je začela ob enajsti uri zvečer v kapeli pri sestrah in ki jo je daroval g. Marko Cukjati, se je zbrala izrednq številna skupina rojakov. Za sveti dan popoldne pa je maševal g. Branko Jan v Planinskem Stanu. Po maši so dame pripravile čajanko za vse navzoče in priložnostni zborček je ubrano podal kar lep seznam slovenskih božičnih pesmi. Pri petju je vse občinstvo vneto sodelovalo.
V. A.
SKLEP BALANTIČEVE ŠOLE IN PRIHOD SV. MIKLAVŽA
Vsako leto se prvo nedeljo v decembru zbere vsa Balantičeva šola skupaj s starši in prijatelji, da zaključi šolsko leto.
Že nekaj mesecev prej so se otroci s svojimi učiteljicami vadili za nastop. Z velikim trudom in požrtvovalnostjo so otroci prihajali na vaje, nekateri iz precej oddaljenih krajev. Z veseljem so vadili pesmi, plese in tako pripravili spevoigro: „Dežela Bi-ba-bo“, ki jo je napisal M. Osojnik.
V tej prelepi deželi prebivajo palčki, ki so nam prikazali, kako tam poteka življenje v štirih letnih časih.
Pozimi, ko počiva narava, nežno in prijetno plešejo bele snežinke okrog sneženega moža, ki pa se boji prvih sončnih žarkov. Ko se približa pomlad, pokukajo prve cvetice: trobentice, zvončki, vijolice... Prebudijo se tudi: metuljčki, kresničke, pikapolonice, čmrlji in čebele; prebudijo še medveda. Vsi se veselijo novega življenja. Miškolinček ogleduje sosedovo Sivko in si jo izbere za nevesto. Jeseni se vsi veselijo svatbe in korajžno zapojejo: „Veš, najlepši kraj na svetu je dežela Bi-ba-bo ... “
Med spevoigro so zapeli kar 23 pesmi ob spremljavi različnih inštrumentov, na katere so igrale: Andreja Selan, Silvija Oblak, Lučka 0-blak in Mirjam Klemenc.
Glavno skrb z režijo igre je imela Danica Malovrh, ki ji je priskočil na pomoč Frido Beznik. Pomagali sta tudi Anica Mehle in Mirjam Oblak. Krasno sceno je izdelal Tone Oblak s pomočjo staršev.
Predsednik šolskega odbora Lojze Modic se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu uspehu.
Sledilo je nekaj misli kateheta Toneta Bidovca za počitniški čas. Tudi voditeljica šole Angelca Klanšek je dala nekaj napotkov vsem otrokom in njihovim staršem, še prav posebno pa osmošolcem, ki se poslavljajo: Grilj Patricija, Mehle Monika, Poberšnik Marjana, Samsa Veronika, Selan Marta, Štefe Karmen ter O-blak Andrej, Oblak Marko, Rovan Lojze, Selan Edo in Selan Ivan. Za spomin je vsak dobil zanimivo knjigo.
Osmošolci so se na konou tudi zahvalili vsem svojim učiteljem in vzgojiteljem.
Za tem so učiteljice razdelile'spričevala, nagrado pa vsem, ki niso nikoli manjkali v šolo.
Nestrpno smo vsi čakali’..
Iz Slomškovega doma
IZ KRONIKE SLOMŠKOVE ŠOLE
V	soboto, 28. novembra je imela Slomškova šola svojo sklepno prireditev šolskega leta 1987. Od srede marca do konca novembra je vsako soboto dopoldne od 8. ure pa do 12.15 slovensko učiteljsko osebje nudilo pouk in vzgojo 63 učencem iz ra-moškega okraja. Z voditeljico sole Heleno Malovrh so poučevali Vladi Selan, Saša Omahna, Karla Jakoš, Kristina Q'ualizza, Alenka Smole, Irena Loboda, Gabrijela Malovrh, Marjan Loboda in katehet Jože Škerbec.
Sklepna prireditev je zajela v program poročilo voditeljice, nastop z deklamacijami in petjem vseh razredov od vrtca do 8. razreda, predajo zastave in „ključa učenosti“ in poslovilne besede. 8. razred so končali Ana Marija Lavrič, Urška Nose, Klavdij Selan, Mojca Vombergar in Tatjana Willenpart. Od Slomškove šole se je tudi poslovil dolgoletni predsednik odbora staršev Lojze Lavrič.
Za registracijo iz zadnjega polletja zapišemo še nekatere šolske prireditve :
V	nedeljo, 21. junija je bila po nedeljski maši, med katero je pel šolski zborček pod vodstvom voditeljice Helene Malovrh, očetovska prire-
ditev. Očetom in starim očetom so voščili otroci s pesmijo in prizorčki, Ana Marija Lavrič pa z besedo. Nastop elanov mladinskih organizacij pa je pripravil Marko Vombergar. Nato je sledil prigrizek.
Pri domobranski proslavi v Slomškovem domu je y soboto, 27. junija sodelovala šola z recitacijo, petjem in s svečkami ob znamenju.
Na roditeljskem sestanku v nedeljo, 5. julija je bil pogovor s predstavniki Jegličeve šole Marjano Batagelj, inž. Jernejem Dobovškom ter zakoncema Alenko in Fridom Godcem c poučevanju slovenskega jezika v družini.
Med zimskimi počitnicami so bili v Slomškovem domu počitniški dnevi. Od 11. do 18. julija so otroke vadili v telovadbi, petju, igrah, risanju in pri ročnih delih Alenka in Nevenka ter Martin Magister, Nancy Selan, Sonja in Gabrijela Tomazin, Tončka Koželnik, Rezka Novak, Angelika Smole, Marjana Kocmur in Toni Javoršek.
Otroški dan je Slomškova šola praznovala kot družinsko nedeljo. Družine šolskih otrok so se polnoštevilno udeležile že sv. maše, pri kateri so peli otroci, nato so se vrstili nastopi otrok, sledilo je skupno kosilo in srečolov.
Pri proslavi obletnice Slomškove-
ga doma je v nedeljo, 19. septembra šola sodelovala s petjem.
Kot očetovsko je tudi materinsko proslavo v nedeljo, 18. oktobra pripravila šola skupaj z mladino. Prizorček učencev so pripravile učiteljice, matere je pozdravila Mojca Vombergar, stare mame pa Nežka Štefe, pevski nastop mladine je pripravila Nancy Selan, fantje so pa materam in babicam poklonili cvetje. Slavje se je potem nadaljevalo pri pogrnjenih mizah.
Od 5. do 8. decembra so učenci, ki so končali Slomškovo šolo, šli z razrednikom Marjanom Lobodo v Mi-ramar.
Slomškova šola je organizirala tudi miklavževanje v Slomškovem domu v soboto, 5. decembra. Učiteljstvu so pomagali Franci Holosan, Tone Selan, Tone Kastelic, Andrej Selan in dr. Julij Savelli, plesno-rajalne nastope pa sta naštudirali Nancy Selan in Gabrijela Malovrh. Miklavžev prihod je napovedala z deklamacijo učenka Aleksandra O-mahna, v prizorčku sta nastopila Veronika Vombergar in Ivan Hrovat, kot angelčki pa so pele in rajale Gizela, Karolina in Sabina Potočnik, Sonja Hribar, Tatjana Panamo, Romina in Saška Gelb, Kati Avguštin, Pavlinka Vombergar in Aleksandra Omahna, Miklavževa prireditev je privabila vse družine z otroki.
V nedeljo, 27. decebra je 18 otrok Slomškove šole odpotovalo s počitni-
ško kolonijo v Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča v kordobske hribe.
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Mladinski zbor Slomškovega doma nam je pripravil v nedeljo, 20. decembra ob 20. uri lep večer kot u-verturo v božično praznovanje. Zbor 42. mladih pevcev je pod vodstvom pevovodje lic. Tineta Selana in ob orgelski spremljavi Anke Savelli Ga-serjeve zapel izbor 18 najlepših slovenskih božičnih pesmi. V prvem delu programa so se vrstile pesmi: Milo nekdaj rod človeški (A. Jobst), Le Betlehem čuje (p. Krizostom Se-kovanič), Že počiva vsa narava (L. Belar), Mesto Betlehem počiva (neznan avtor), Prišla je noč (J. Le-v.ičnik), Noč božična, sveta noč (H. Sattner), Angelsko petje (M. Tomc), Veselite se, narodi (Vavken-Kimo-vec) in Hitite, kristjani (M. Tomc), ¡v 2. delu pa Na polnoči grede (G. Rihar), Glej, zvezdice božje (L. Belar), Božji nam je rojen Sin (I. Zupan), Zveličar preljubi (Vavken-Si-cherl), Polnočno obhajilo (F. Neubauer), Pri jaslicah (G. Mali), Spi, Dete božje (Hribar-Fabiani), Slava Bogu (iz Kramarjeve zbirke) in za sklep Gruberjeva Sveta noč. Vezno besedilo je bral Marjan Loboda ml. Polna dvorana Slomškovega doma je zbrano uživala lepoto naše božične pesmi, ki jo je zbor predvajal z mla-
Prisrčni angelčki so nam zarajali in pripravili pot sv. Miklavžu. Strašni parklji pa so nas prestrašili s svojo navzočnostjo. Proti večeru nas je obiskal ta dobrotnik in obdaril vse, mlajše in starejše.
SIMI som
SAN M A R T I N
OBČNI ZBOR
Odbor Doma je dne 13. decembra izvedel svoj 27. občni zbor. Začel in vodil ga je predsednik Marjan Bol-težar. Takoj po pozdravu se je spomnil v preteklem letu umrlih članov in prosil prisotne, da so izmolili Oče-naš za pokoj njihovih duš.
Nato je prešel na dnevni red. Za zapisnikarico je bila izbrana Katica Dimnikova. Sledila so poročila odbornikov; prvo je podal predsednik Boltežar. Opisal je delovanje odbora in članov Doma v pretekli poslovni dobi. Povedal je, da se je odbor v veliki meri posvetil dograditvi zgornje domove dvorane in da je posebno skrb in pozornost posvetil zboljšanju odnosov med mladino in odraslimi. Omenil je tudi, da je bilo življenje v Domu skozi celo leto izredno živahno. Redno da je delovala slovenska osnovna šola pod vodstvom Katice Dimnikove in dušnega pastirja dr. Jureta Rodeta ter naših požrtvovalnih učiteljic. Liga žena mati pod vodstvom Mirjanke Voršičeve je v Domu imela skozi vse leto izredno zanimiva predavanja. Pa tudi kulturnih prireditev smo izvedli veliko in zelo pomembnih.
Sledilo je poročilo tajnika Stanka Zupančiča, blagajnika Stanka Ober-žana, vodje gradbenega odbora Franca Lobnika, kulturne referentke Marije Keržičeve in predsednika nadzornega cdbora Franca Hrovata, ki je izjavil, da je bilo poslovanje odbora v skladu s pravili in zelo vestno in zato predlagal razrešnico, katero so navzoči odobrili.
Po razrešnici so sledile volitve novega odbora. Odbor je predlagal kandidatno listo, na kateri je bila na čelu kot predsednica Marija Kerži-čeva in petnajst drugih kandidatov prihodnjega odbora. Izvoljena je bila odborova lista z 88% večino. Nov odbor Doma za leto 1988 je naslednji: Predsednica Marija R. Keržie, podpredsednika Franc Lobnik in Stane Zupančič, tajnika Marjan Boltežar in Franc Fajfar, blagajnika Stanko Oberžan in Albin Frontini, gospodarja Jože Skale ml. in Tone Avguštin, gospodinja Ana Podržaj, kulturni referent inž. Miha Potočnik, športni referent Andrej Peršuh, odborniki pa Andrej Corn, Tone Možina, Rudolf Smersu in Gregor Verbič. V širši odbor so bili izvoljeni: Cirila žužek kot predsednica šolskega (Nad. na 4. str.)
dostno svežino, presenetljivo ubranostjo in doživetostjo ter zbor in pevovodja nagradila z dolgotrajnim hvaležnim aplavzom. Tihi sodelavci nepozabnega večera so Franci Holosan, Tone Kastelic, Tone Kržišnik, Vladi in Tone Selan, Stane Snoj in Franci Willenpart. Ob koncu koncerta so bili vsi udeleženci pogoščeni na okrašenem vrtu Slomškovega doma.
SLOMŠKOV KROŽEK
Ustanovni sestanek Slomškovega krožka v našem domu je gotovo izraz želje, da bi čimbolj delovali v Slomškovem duhu.
V nedeljo, 22. novembra 1987 je ob reliefu A. M. Slomška v veliki dvorani pričel sestanek podpredsednik Marijan Šušteršič. V uvodnih besedah je pojasnil namen krožka: Spoznavati življenje in delo velikega Slovenca, širiti zanimanje zanj, organizirati molitvene akcije za u-slišanja na njegovo priprošnjo, zbirati sredstva in porajati pobude za versko in narodno prenovitev. Pri naslednji točki smo prisluhnili mislim škofa Jožefa Smeja pod naslovom: Nagelj s Slomškovega groba. Podal jih je France Hribovšek. Sledil je živahen razgovor. Osvojili smo tudi misel Jožeta Škerbca o skupnih molitvah za ozdravljenje posameznih bolnikov. Geslo krožka je: SLOMŠKA NA OLTAR!
MALI OGLASI
IŠČEM žensko osebo za pomoč starejši gospe, plače po dogovoru, informacije na telefon 762-1280.
ZA DOM
POHIŠTVO: za, jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Martin Kovačič — T. E. 765-1682.
PREGELJ in sinovi: izdelava kuhinjskega pohištva; Montevideo 35 - Tablada - T. E. 652-8159.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656.
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ARHITEKTI
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 -17. nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do
19.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bo-sco 168 — San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne delavske in trgovske zadeve v Capitaiu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gaiia 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bine. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. «58-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E". 658-6574, 664-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sloge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 16—19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438.
Pozdravi Otroške počitniške kolonije v Cordobi
Počitniški dom, Dolores, 29. 12. 87
Spoštovani urednik
Svobodne Slovenije!
Srečno smo prišli v Počitniški dom, kjer je bilo za nas vse pripravljeno. Urejeno stanovanje in topla hrana.
Vam, našim domačim in vsem Slovencem želimo blagoslovljeno leto 1988 in vse prisrčno pozdravljamo.
Udeleženci šolske kolonije Zedinjene Slovenije
Aleks Savelli, Gabi Savelli, Edo Selan, Ivan Selan, Damijan Kopač, Martin Kopač, Aleks Klemenčič, Lu-ka Klemenčič, Klavdij Selan, Martin (Brumec, Leonard Zarnik, Andrej O-blak, Marko Oblak, Gregor Modic, Martin Žakelj, Miha Vester, Nace Hostnik, Damijan Tomazin, Martin Mavrič, Adrijan Levstek, Matjaž Čeč, Pavel Sparhakl, Tonček Vivod, Gabrijel Selan, Valentin Markež, Damijan Markež, Marjan Markež, Bernard Grbec, Damijan Urbančič. Damijan Poglajen, Lojze Rovan, Franci Samsa, Boštjan Osterc, Diego Vero-nes, Marjan Boltežar, Marcel Verre, Pavel Verre, Janez, Panaino, Karel Panaino, Pavel Gelb.
Sandra Berlot, Lorena Klemenčič, Olga Bohinc, Adrijana Oblak, Veronika Godec, Lučka Willenpart, Tatjana Willenpart, Sonja Bregar, Ma-rika Indihar, Silvana Peretti, Marta Žakelj, Mojca Vombergar, Veronika Vombergar, Ana Lavrič, Karla Skvarča, Nevenka Skvarča, Sonja Zarnik, Erika Skvarča, Ingrid Ahlin, Alenka Vivod, Andreja Stariha, Marta Selan, Cecilija Grbec, Pavlinka Grbec, Marija Modic, Veronika Samsa, Erika. Poglajen, Sonja Avguštin, Karina Štefe, Lučka Keršič, Gabi Hostnik, Marta Albreht, Adrijana Albreht, Cecilija Pugelj, Romina Golob, Nataša Žurga, Veronika Žurga, Marjana Lazar, Erika Indihar, Marjana Žurga, Veronika Indihar, Tatjana Panaino.
Vodstvo: Mija Markež, voditeljica; Tone Bidovec, France Vitrih, dr. Marija Avguštin, Danica Malovrh, Magda Zupanc, Andrejka Selan, Anica Klemen, Nevenka Magister, Tone Rode, Marko Vombergar.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR ] Slovenska Pristava - Monte 1851 -	!
Uraduje oh četrtkih od 20. do 22.	■
ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 t (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO j Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756	■
Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih ¡j od 18. do 20. ure in ob nedeljah od s 9,30 do 11,30 (gdč. Julka Moder). ;
Cena ¡največ štirih (vrstic A 5.- ;za en kratno objavo, za ves mesec —. 4 številke >— A 15.-.
OBVCSTILG
ČETRTEK, ¡21. ji um a rja:
Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20. uri.
Darujte v tiskovni sklad!
ZEDINJENA SLOVENIJA
¡sporoča, da je na seji upravnega sveta bila določena za 1. 1988 sledeča članarina:
Za samske A 3.- mesečno odn. A 36.- za celo leto in za družine A 4.50 mesečno odn. A 54.- za celo leto, če bo poravnana najkasneje do vključno 30. junija, ko se bo z ozirom na tedanjo inflacijo določila nova članarina.
Posmrtnina ¡bo za to dobo znašala A 250.- za vsak smrtni primer.
1988
Leto mnogih vprašajev in priložnosti.. . Ena izmed njih: KARTA SLOGA. Že se jo poslužuje nad 900 članov. Vsi imajo z novim letom občuteno zvišane socialne podpore.
O Ob poroki, rojstvu, zaključku uradne srednje Šole, dobe imetniki KARTE SLOGA A 900.,- (čakalna doba eno leto) podpore.
•	V primeru stalne in popolne nesposobnosti za delo, ali smrti, znaša podpora A 2.000.- (čakalna doba ¡3 mesece).
•	Lepa ugodnost so hitra osebna posojila brez garanta, do A-J..500, plačljivih v 10 obrokih.
•	Popusti v slovenskih trgovinah.
•	In še prost vstop v naše LETOVIŠČE SLOGA skozi vse leto.
•	Z naložbo v navadni hranilni vlogi A 250^- si lahko pridobite KARTO SLOGA.
Ne |odlašajte več in pridružite se! V SLOGI je moč!
KARTA
SLOGA
PRIDOBIVAJTE IVOVE NAROČNIKE!
SAN MARTIN
(Nad. s 3. str.)
odbora, Mirjanka Voršič za predsednico Lige žena mati in Gabrijel Petkovšek kot predsednik pevskega zbora; v nadzorni odbor pa kot predsednik Franc Hrovat in člani Saša Golob, Janez Dimnik in Franc Zorec. Duhovni vodja Doma bo še vnaprej dr. Jurij Rode.
Predsednik Boltežar je nato prebral predlog odbora, da naj bi bila članarina v prihodnjem letu 5 av-stralov mesečno, to je 60 avstralov letno in da bo Dom v primeri smrti člana, ki bo imel pravočasno plačano članarino, izplačal svojcem 600 avstralov podpore. Polovica članarine mora biti plačana do 31. marca, ostala pa do 30. junija. Predlog je bil zglasovan z veliko večino.
Predsednik Boltežar je zaključil lepo uspeli občni zbor z zahvalo za izkazano zaupanje in sodelovanje in vodstvo izročil novoizvoljeni predsednici Mariji Keržičevi; ona se je pa za zaupanje lepo zahvalila in priporočila vsem za čimvečje sodelovanje, da bo Dom ostal res prava slovenska trdnjava.
SLOVENSKI KOTIČEK
Radijska oddaja Slovenski kotiček v Argentini bo od sedaj naprej vsako soboto od 12 d’o 13.30 na LR9 Radio América. To soboto, 9. januarja, bo prenašala čestitke ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja po ljubljanski televiziji.
Sporočilo: Počitniška kolonija se bo vrnila v torek 12. januarja ob 8.20 uri z vlakom Rayo de Sol na postajo Retiro.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 100; pri pošiljanju po pošti A 120; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TALLERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
PRAVNA POSLOVALNICA
V poslovni ¡pisarni Mutuala SLOGA, Moreno 129 (v pritličju poslopja SLOGA) v Ramos Mejia, bo od 1. marca 1988 enkrat tedensko delovala pravna posvetovalnica.! Vodil jo bo slovenski |odvetnik dr. Jože Dobovšek. Prvi posvet glede nepremičnin, zapuščinskih, trgovinskih, civilno pravnih, delovno pravnih in upravno pravnih ¡zadev, bo Za tnaše člane brezplačen. O delovanju «posvetovalnice bomo Še poročali.

NAŠ DOM	SAN JUSTO
Pustna veselica
v soboto, 13. februarja	v nedeljo, 14. februarja
Vsem znancem sporočamo žalostno vest, da je v Sloveniji na Vrzdencu dne 18. decembra 1987 umrl naš brat
Pavel Slovša
Priporočamo ga v molitev in blag spomin bratje in sestre: Peter, Vilko, France1, Janez, Jože ter Ivanka, Pavelca, Roza in Jožica; vsi z družinami.
Argentina. Slovenija, Nemčija, Hrvaška, Anglija.
BaasaBBBBBB»iaiBaBaBaaBBBBBBBaEBB*BBaaBBaaBafl^acaaBaBBsaBBBaBaBBBairBaBBaBB«B ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■ BBaaaaBBaBaBBaaBBaaaaBaaDaariaBaaaaaaaBaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBBaaaaaaaaraaaaBBaaaaaaBaBaBBaaaaaBBaaiBaBaaaaaaBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaa
Emil Cof
(D
Društvo Slovencev - Zedinjena Slovenija
1948 — 1962 — 1988
ZEDINJENA SLOVENIJA, ki predstavlja slovensko demokratično, skupnost v Argentini pred oblastmi in pred predstavniki drugih narodnih skupin, bo 25. januarja praznovala 40. obletnico svojega obstoja.
Ustanovni občni zbor DRUŠTVA SLOVENCEV, ki se je pozneje preimenovalo. v ZEDINJENO SLOVENIJO, se je vršil v nedeljo, 25. januarja 1948. leta popoldne v dvorani župnije Santa Julia na aveniji Juan Bautista Alberdi 1195 ob navzočnosti 110 slovenskih beguncev in begunk. Pričel ga je predsednik pripravljalnega odbora g. Janez Hladnik, ki je med drugim povedal:
„Delo za slovenske begunce se je pričelo šele konec leta 1945, ko so prišli prvi klici slovenskih beguncev v Italiji na pomoč. Do takrat slovenska kolonija v Argentini sploh ni bila pravilno informirana o dogodkih, ki so se dogajali doma med vojno. Zaradi neinformiranosti in propagande komunistično usmerjenih slovenskih izseljencev se ni čuditi, da je stara slovenska kolonija v veliki večini zavzela napačno stališče do slovenskih beguncev. V začetku leta 1946 se je predsednik pripravljalnega odbora na podlagi podatkov
in prošenj moral takorekoč odcepiti od stare slovenske kolonije, da se je mogel posvetiti delu za omogočanje preselitve slovenskih beguncev iz Evrope v Argentino. Vse delo je moral vršiti sam osebno in uspelo mu je doseči dovoljenje za vselitev. V veliki stiski je bil, kam z ljudmi, ki so pričeli prihajati v Buenos Aires Gospod inž. Vargas, njegov osebni prijatelj, je dal za prvo silo beguncem na razpolago prazno hišo v ulici Austria 2307, kasneje pa je izposloval pri upravi Inmigrantskega hotela dovoljenje za začasno bivanje slovenskih beguncev v hotelu. Z dotokom novih beguncev je naraščalo tudi delo in pritegnil je nekaj sodelavcev, ki so tvorili pripravljalni odbor za pripravo slovenske begunske organizacije. Ta organizacija naj bi se izvedla, kadar prispe večje število beguncev v Buenos Aires.“ Na njegov predlog je bil izvoljen za predsednika občnega zbora g. Lado Lenček CM, pod čigar vodstvom je bilo sprejeto ime „Društvo Slovencev“, kakor tudi društvena pravila. Na volitvah pa je bil izvoljen prvi odbor društva kakor sledi: Predsednik Miloš Stare, 1. podpredsednik inž. Albin Mozetič, 2. pod-
predsednik Jože Albreht, tajnik Anton Skubic, blagajnik g. Lado Lenček CM, gospodar inž. Avgust Vivod, odborniki: dr. Bojan Ribnikar, inž. Jože Brodnik, Stanko Škrabec in Marija Petelinova. Kasneje sta bila še kooptirana Joško Krošelj in g. Anton Orehar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Vinko Zorc, dr. Milan Komar in dr. Janez Janež; v razsodišče pa dr. Franc Mihelič.
Občni zbor je tudi izrekel posebno zahvalo predsedniku pripravljalnega odbora g. Janezu Hladniku, za vso njegovo požrtvovalnost, ljubezen in skrb za našo usodo in ga imenoval za častnega predsednika Društva Slovencev.
V društvenih pravilih so bile podane sledeče smernice: nuditi članom gospodarsko in moralno oporo; združevati vse slovenske begunce v Argentini ; pomagati slovenskim beguncem pri vselitvi v Argentino; gojiti verske, kulturne in moralne vrednote.
Prvi sedež društva s pisarno je bil v hiši v že preje omenjeni ulici Austria št. 2307, kjer so tudi nekaj časa stanovali prvi priseljenci, vse do 16. junija 1948, ko so se vsi morali izseliti, ker je lastnik hišo prodal. Pisarna se je preselila v hišo v ulici Victor Martinez 50 (imenovali smo jo „na Martincu“), katero nam je po končanem občnem zboru 25. januarja 1948, dal brezplačno na razpolago župnik pri Santa Julia, g. Ra-mon Figallo, ki nam je bil zelo naklonjen.
V	okviru društva so nastale razne organizacije kot na primer Igralska družina Narte Velikonja, Pisateljska družina France Balantič, Pevski zbor Gallus in drugi, ki so se pozneje osamosvojile, pa vendar vedno ostale v prijateljskih odnosih z društvom.
V	hiši na Martincu so dobile svoje prostore tudi druge organizacije: uredništvo in uprava Svobodne Slovenije, Dušnopastirska pisarna, u-redništvo in uprava Duhovnega življenja in Oznanila. Svoje sestanke so imeli: Slovenska dekliška organizacija (SDO) in Slovenska fantovska zveza (SFZ); slovenski dijaki in a-kademiki; Slovensko katoliško akademsko starešinstvo (SKAS) in Družabna pravda.
Odbor je moral računati z velikimi začetnimi težavami. Materialna sredstva je dobival predvsem od članarine, ki je bila na občnem zboru določena v višini enodnevnega zaslužka odn. ene tridesetine osnovnega mesečnega zaslužka. Odbor je z največjo požrtvovalnostjo izpeljal sledeče akcije: Od slovenskega socialnega odbora v Rimu je prejel 6.719 prošenj za vselitveno dovoljenje za Slovence v Italiji; iz Avstrije je prejel 5.098 prošenj iri preko 800 iz Nemčije. Vsem je posredoval vselit-vena dovoljenja, katera je odposlal bodisi v Rim, bodisi naravnost na pristojne konzulate. Poleg tega je izposloval na podlagi individualnih prošenj manjše število vselitvenih dovoljenj za naše begunce v Švici
in Španiji. Sprejemal je skupine, pa tudi posameznike, ki so prihajale z raznimi ladjami. Dajal jim je prva navodila glede iskanja dela in stanovanja. Mnogim je tudi posredoval stanovanje in zaposlitev. Pomagal je pri ustanovitvi slovenskih kolonij v San Luisu in Mendozi. Prevzel je varuštvo nad več kot 30 mladoletniki, ki so prišli brez staršev odn. varuhov, in z intervencijami in materialno pomočjo rešil 19 bolnikov, ki jim je od strani inmigracijske o-blasti grozila vrnitev v Evropo. S pomočjo društva je preko 80 slovenskih dijakov in dijakinj ter drugih inteligentov napravilo izpit čez tukajšnjo osnovno šolo kot prvi pogoj za nadaljnji študij.
To delo ni bilo lahko. Potrebne so bile neštevilne prošnje in intervencije: na predsednika Republike Argentine, generala J. D. Perona (v zadevi izstavljanja vselitvenih dovoljenj, v zadevi prevoza „sivih“, za sprejem invalidov); na zunanjega ministra dr. J. A. Bramuglio; na ministra za javna dela generala J. Pistarinija; na vodstvo Centralne banke in na argentinske cerkvene o-blasti. Posebne vloge so bile vložene na glavni stan IRO; na Vatikansko emigracijsko pisarno; na kardinala Griffina za pospešenje odhoda iz Evrope, tako tudi na lorda Pa-kinghama, angleškega ministra za Nemčijo; na poveljstvo zavezniških čet v Avstriji in na avstrijsko zunanje ministrstvo.
(Se nadaljuje)