13. Štev. Poanto« Ptotana»aotovliH. y Ljubljani, sobota 29. marca 1924. 1>c»affleniašie»Hmi-50pin. | ,,f() yj GLASILO NARODNO - SOCU ALISTKNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. . . . —- Telefon štev. 77. ——::r— — Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za Inozemstvo 6 Din. Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene ■ ■ v oglasnem delu. —......... Naš zbor. »Tretjič sem danes na vašem zboru, a noben me še ni tako zadovoljil, kot današnji,« je prostodušno zatrdil naš češki brat Šole v svojem nagovoru. In res, takega zbora naša stranka, kateri demokrati dan na dan zvone zadnjo uro. še ni imela! Pa ne samo po številčni udeležbi, temveč,’kar je glavno, po notranji vrednosti razprav. Na zboru smo govorili o položaju, ki ga zavzema naša stranka v političnem življenju v državi, če tudi posamezni pristaši motre politično situacijo iz različnih vidikov, se je po vsestranskem in temeljitem razgovoru pokazala popolna soglasnost, ki je izzvenela v tem, da mora stranka ohraniti akcijsko svobodo. V politične zveze se naša stranka ne more spuščati, posebno v take ne, v katerih bi lahko utrpela razvojna možnost narodno-socijalističnega programa. Pogrešno bi billo, če bi se stranka brez potrebe in koristi vezala na bloke, ki so od danes do jutri. ' Vsi današnji bloki temelje na dogovorih strank, ki skušajo spraviti v sklad različna naziranja o državno-pravnih vprašanjih. Preko teh vprašan se še ni dvignila naša notranje-politična situacija. Ne zanikamo, da je za enkrat najvažnejše, da se državno-pravni spor v naši državi že enkrat spravi z dnevnega reda. Vendar nas državno-pravni spori ne smejo spraviti iz ravnotežja, če. so še tako važni za presojo notranje-poli-tičnih- razmer. Naša stranka nima zastopstva tam, kjer se odločuje o državni upravi. Če pa stranka aktivno ne more poseči v izpremembo državnega ustroj-stva, je tudi neoportuno, da bi se izpostavljala za bloke, ki so vzeli v zakup reševanje plemenskih in pokrajinskih nesoglasij. Temmanj. ker nobeni izmed nastopajočih skupin ne more pripisovati zmožnosti, da izvede to, kar propagira. Na letošnjem občnem zboru smo točno označili svoje stališče glede ustavnega vprašanja. Tako jasno, da ne preostaja nobenih dvomov več, kaj pravzaprav hočemo. Kakor smo si pa na jasnem v ustavnem vprašanju, tako tudi verno, da nobena izmed današnjih strank ne more dati garancij, da bi se naš ustavni program izvedel. Kajti naš program ni samo upravnega in kulturnega značaja. Naš program zahteva vse več. Zahtevamo ureditev države na socialističnih principih. Šele po uveljavljenju socijalizma je pričakovati, da bo pričelo jugoslovansko delovno ljudstvo živeti življenje svobodnih državljanov. Še-le potem bo konec izkoriščanju Šibkejših od močnejših. Če pa že polagamo poglavitno važnost na korekturo ustave v socialističnem zamisleku. potem smo lahko prepričani, da vladajoče meščanske stranke v tem pogledu ne bodo nikdar prav popravile ustave. Edino socijalistični blok bi bil zmožen vsaj v glavnem izvesti naš ustavni program. Seveda je pa pot do socialističnega bloka, žal, še dolga. Prvič se še tako kmalu ne bo našel skupni akcijski program med socialističnimi strankami, drugič pa socijalisti tudi ne bodo čez noč tako močni, da bi odločevali v državni politiki. Enkrat bo gotovo prišlo do vlade, v kateri bodo odločevali socijalisti: naš razredno organizirani mali kmet in delavec. Takrat šele imamo pričakovati boljših časov. Za uresničenje te lepše dobe pa moramo delati prav vsi, ki stojimo v vrstah delovnega ljudstva! V idejni propagandi socijalizma je rešitev ustavnega vprašanja, rešitev bednih izpod jarma modernega kapitalizma. Naš strankin zbor je pokazal, da je v naših vrstah veliko idealnih in navdušenih delavcev. Pokazal je, da gremo svojemu cilju nasproti in naj nas nasprotniki še tako omalovažujejo in psujejo. V nas je mlada, sveža moč, ki bo gotovo v bližnji bodočnosti premagala stari in ustvarila novi sVct. Z navdušeno apostolsko besedo pojdimo med ljudstvo v zavesti, da je bodočnost naša! Potek V. rednega strankinega zbora. V petek 21. t. m. popoldne so prispeli čeikd delegati, bratje poslanca Emil Špatntf in Jindfich Trnobransky, podžupan v Kraljevih Vinohradih, Jifi Pichl in centralni tajnik čeh-oslov. nar.-soc. stranke Antonin Šole, da tudi letos, kot običajno, prisostvujejo nagemu občnemu zboru. Sprejel jih je na kolodvoru strankin načelnik z močno odborov© delegacijo. V restavraciji »pri Slonu« je priredilo zvečer strankino načelstvo z zastopniki ljubljanskih krajevnih organizacij milim gostom prisrčni pozdravni sestanek. V $oboto 22. t. m. ob 3. url se je vršila seja osrednjega izvirševalnega odbora, na kateri so bili poJnoitevimo zastopani vsi zunanji, delegatu Na štiriurni seji so se sklenile in uredile važne strankine zadeve načelnega pomena za bodoči strankin razvoj. Ob 8. uri zvečer se je pričelo delegatsko zborovanje, ki je trajalo do 1. ure po polnoči. Navzoči so bili delegati iz vseh naših postojank v Sloveniji in iz Zagreba. V nedeljo, 23. t. ni. je načelnik tovariš Ivan Deržič,*o pol 10. uri otvoril zbor ter pozdravil v veliki dvorani Narodnega doma zbrane tovariše. Med njegovim pozdravnim govorom vstopijo burno aklamirani bratje Cehi. Na pozdrav tovariša Deržiča se pri-gšasi k besedi podžupan in predsednik osrednje delavske šole, brat Jifi Pichl: Mili branje in sestre! Zahvaljujem se vam za prisrčne pozdrave ter vam jih vračam v imenu kulturnih organizacij češkoslov. soc. stranke, katero sem poverjen zastopati tern zboru. Vaši jasni in odkriti pogledi, polni navdušenja, mi pričajo, da govori v teni trenutku vaše srce, polno ljubezni do ideje hi dela za zmago naših skupnih ciljev. Pri vas_ se je narodno-socijalistični pokret pričel pod istimi pogoji kot pri nas, Narodne stranke niso imele nika-keg» smisla za potrebe proletariata, socialistične stranke pa ne razumevanja za narodne težnje, ker so bile pod vplivom nemških voditeljev. Radi teh nedo-statkov je iz nujne potrebe nastala na-rodno-socijalistična stranka. Tudi naši boji ob in po rojstvu stranke so bili težki, zlasti ker nismo imeli lastnega dnevnega tiska niti ne gmotnih •sredstev za propagando. Ko pa smo po- kazali, da je pri nas sila v ideji, ljubezni in delu, so vstali vsi proti nam, da naš pokret zaduše. Ni jim uspelo! Danes smo ena najmočnejših strank češkoslovaške republike ter odločujemo o usodi naše države. Tudi vašim nasprotnikom se ne bo posrečilo zatreti vas. Kakor smo postali močni mi, tako postanete tudi vi močni in odločujoči faktor v svoji domovini. Vaša misel sama je tako velika, da ne more pasti. Za kaj nam gre? Hočemo izpremembo današnjega krivičnega, kapitalističnega družabnega reda v pravični, to ie socijalistični red; hočemo, da uživaj delavec, bodisi duševni, kakor manuelni v polni meri plod svojega dela. Ni pa naš cilj nasilna, krvava revolucija, pri kateri nosi običajno vso težo trpljenja in izgub le sam proletarijat. Hočemo duševno evolucijo, ustvariti hočemo novega Človeka, ki bo znal ne le razbiti okov kapitalizma, ampak oprostiti tudi sam sebe svojih slabih lastnosti, katerih korenina je sebičnost. Vzgojiti hočemo plemenite, značajne in odločne somišljenike s trdnim političnim prepričanjem. Le ti bodo zmožni osvoboditi tudi človeštvo. Kaj nam koristijo slabiči, na katerih sigurnost v odločilnem trenutku ne moremo računati! Prihajam k vam kot zastopnik kulturne organizacije, osrednje delavske šole, ki spada pri nas med prve vzgojne institucije. Nad 2400 naših bratov in sester sedi vsak večer samo v Pragi v 48 raznih kurzih. Nad 2400 delavcev si po napornem dnevnem delu išče v naši šoli vsak večer popolnitve svoje izobrazbe. Kulturno delo je pri nas v stranki najvažnejši faktor in potrebno je, da tudi vi posvetite vso pažnjo in skrb duševni izobrazbi delavstva, če boste kulturno delali, postanete v doglednem času najmočnejša stranka v Jugoslaviji. In to vam želim iz vsega srca! Ni še potihnilo dolgotrajno ploskanje, ko izpregovori narodni poslanec, brat Emil Špatn£: Slavni parlament jugoslo- venskega proletarijata! Pozdravljam vas v imenu kluba češkoslovaških socialističnih poslan- cev. Nisem prvič ined vami. 2e pred vojno nas je spajala skupna ideja, ko smo v Trstu in v Pulju v Narodni Delavski organizaciji položili temelje narodnemu socijalizmu im slovanskem jugu. Z navdušenjem se spominjam časov, ko smo skupno spodkopavali temelje avstrijskemu režimu. Vi in mi smo se morali boriti proti Nemcem in Italijanom. Spominjam se pri tej priliki vaših neosvobojenih bratov v Primorju in Korotanu. (Te besede brata Špatntfja so tako silno vplivale, da je nastal gromovit aplavz ter je ves zbor nadaljni njegov govor poslušal stoje), Pulju, Rekiv Gorici, Ajdovščini, Nabrežini, Vipavi, Celovcu in Beljaku! Nobena dTžava ni na mirovni konferenci tako nesrečno uspela, kot Jugoslavija, ki je izgubila toliko čisto narodnegn teritorija. A ml verujemo, da pride čas, ko se bo ta krivica popravila in bodo vsi ti bratje osvobojeni. V preteklosti smo imeli skupne interese, imamo jih pa tudi v bodočnosti. Mi in vi se borimo proti kapitalističnemu izkoriščanju delavskega razreda. Mi in vi hočemo državo, v kateri vladaj narod, to je delavsko ljudstvo. Tudi naša stranka ni bila vedno tako močna, kot je danes. Tudi mi smo bili zasmehovani. preganjani, brez dnevnika, a kljub temu nismo obupali. Velikokrat smo bili poraženi. Sam Klofač je petkrat propadel, predno je bil izvoljen. Tembolj je rasla naša energija, tem intenzivneje je bilo naše delo, tem po-žrtvovalnejše smo šli v boj. In rasli smo! Tako boste rasli tudi vi. V skupnem boju, oprti drug na drugega, se bomo borili proti skupnim sovražnikom, v skupnem boju bomo gradili boljšo bodočnost slovanskemu proletariatu! (Živahno pritrjevanje.) Nato pozdravi zborovalce centralni tajnik, brat Antonin Šok: Bratski zbor, cenjeni bratje! Prinašam vam pozdrave osrednjega izvrševalnega odbora češkoslovaške socialistične stranke. Storim to vrlo rad, ker vidim uspehe vašega dela. Tretjič sem danes na vašem zboru, a noben me še ni tako zadovoljil, kot današnji, ki je dokaz razmaha in napredka narodno - socijalistične misli med vami. Nič pa bi me bolj ne razveselilo, kakor če bom mogel prihodnje leto na vašem zboru bratsko stisniti roko številnim somišljenikom iz Srbije, Hrvat-ske, Bosne, Dalmacije in drugih krajev vaše lepe domovine kot delegatom novih, trdnih narodno - socijalističnih organizacij. Prav na vaših tleh bi bilo potrebno, da zraste velika narodno - socialistična stranka. Kaj bi to pomenilo za politični napredek v državi — narodu, kakšno vrednost "bi to imelo za razvoj socijalizma! Bratje in sestre! Za ta cilj je treba delati, za prevrat duševni in socijalnit, za prerojenje človeka. Ne propagiramo revolucije, marveč naše udejstvovanje naj bo globlje, v duševnem razvoju in kulturnem delu. Le to bo osvobodilo proletarijat in človeštvo. V slovanskih državah naj bi bila glavna ideja socijalna enakopravnost. Za propagando našega pokreta na ne zadostuje finančna sila, če ni podrobnega požrtvovalnega dela. 'Danes, ko vidim vaše navdušenje in čutim vašo ljubezen do proletarijata, ki predstavlja vaš narod, sem prepričan, da je narodni socializem na zmagovitem pohodu v Jugoslaviji. Današnji zbor naj bo mejnik v vašem razvoju! Naj živi vaša stranka! Želim, da se nam posreči z vzajemnim delom, z roko v roki razširiti narodno - socialistično misel v vseh slovanskih državah! Za bratom Šolcem dobi besedo posla--nec, brat Jindfich Trnotoransk#: Mili bratje In sestre! Pozdravljam Vas v imenu gospodarskih organizacij češkoslovaške soc. stranke v nadi, da bom čimpreje mogel enake pozdrave izraziti rta ustanovnem občnem zboru centrale vaših gospodarskih organizacij. Ta nada se mora uresničiti, da realiziramo misel osvoboditve delavskega razreda izpod kapitalističnega vpliva. Hočemo nov, nov gospodarski proizvajalni sistem, ki se opira na zadružništvo. Zadružništvo je ona velika sila, ki vodi k zmagi socijalizma. Želim, da bi se čimprej oživotvorila taka organizacija tudi v Jugoslaviji pod okriljem vaše stranke. Pri tem delu in stremljenju vas hočemo vsikdar podnirati. Nazdar! Vsi govori čeških bratov so vzbudili pri zborovalcih veliko navdušenje. Predsednik, tovariš Deržič se zahvali bratom Čehom za prisrčne in bodrilne besede ter sporoči, da se je, kakor vedno, spomnil tudi letošnjega zbora naš voditelj in prvoboritelj, senator brat Vaclav Klofač, ki je poslal sledeče pismo: Bratje! Strankin zbor je manifestacija misli. Ideja vaše stranke je naša ideja. Zato je vaša manifestacija, tudi naša manifestacija. Naša ideja je bila aktualna pred vojno, a je aUualna tudi po vojni, ki nas je osvobodila političnega in narodnega robstva. Drevo raste od spodaj, iz korenine, a korenina narodov in držav je ljudstvo. Sila in bodočnost naših narodov in držav sta v zadovoljstvu najširših ljudskih vrst, zato mora biti zdrava narodna podtika demokratična in socijalna, zato je naš narodni program: narodni socijalizem. Ljubimo svoj narod in zato ljubimo svoje ljudstvo in zato delamo za njegovo gospodarsko, socijalno in kulturno povzdigo. Naš socijalizem ni destruktiven, on je konstruktiven, ni to le boj za en razred, marveč za ves naTod, ki mu služimo in za čegar srečo obstajamo kot stranka. Nikdar ne pozabimo, da je od Nemcev vladana internacijonala med vojno izdala nas Slovane! Tako Dunaj, kot Berlin. Nova, druga internacijonala, kakršna je sedaj, je za nas le nemška internacijonala, obvladana od nemških političnih tendenc. Slovanski narodi in mali narodi sploh se morajo najprej združiti sami, da ne bodo nikdar več igrali inferiorne vloge v rokah katerekoli tuje organizacije, in če bi bila ta še tako velika; kajti že to je značilno, da v vodstvu II. internacionale ni niti enega Slovana. V socijalizmu zaznamujemo napredek. Očiščujemo ga od zablod in predsodkov. Nočemo nove cerkve in slepe vere v dogme, naš novi socijalizem raste iz življenja in je praksa in delo. To ni tehnična revolucija, revolucija surove sile, zakaj socijalizem ni tehnični problem, marveč je predvsem moralni problem. Naš socijalizem ni le emancipacija, osvobojenje izpod pritiska velekapitala. marveč tudi osvobojenje od lastnih slabosti, je notranja revolucija, zmaga člo-večanstva in plemenitosti nad vsem, kar je nizkotnega in sebičnega v nas samih. Novi človek le temelj nove, boljše človeške družbe, zato je naš socijalizem realističen in etičen, socijalizem moralnega preporoda, ki Iz dogmatičnega, cerkvenega, papirnatega starega socijalizma ustvarja socijalizem vzajemne ljubezni, solidarnosti in pravega bratstva.. \ Za ta veliki cilj delate vi in mi. Iz tega dela se odziva slovanski duli in bije v njem slovansko srce. Zato se naša stranka tako veseli vašega organizacijskega dela in zato v dokaz solidarnosti pošilja na vaš zbor svoje delegate. V imenu osrednjega izvrševalnega odbora češkoslovaške socijalistične stranke pozdravljam vaš kongres in kličem nadaljnjemu razvoju narodnega socijalizma, ki bo v okrepitev narodne, državne In napredne misli na bratskem in slovanskem jugu, s katerim nas spaja toliko težkih in krasnih trenutkov v preteklosti, naš češki: Na zdarl Vaclav Kloiač. (Živijo Klofač! in burno ploskanje po celi dvorani.) Tovariš Juvan predlaga, da se odpošlje iz strankinega zbora bratu Klofaču in češkoslovaški nar.-soc. stranki pozdravna brzojavka, kar se enoglasno sprejme. Pa še nekdo, kogar smo, žal, morali letos pogrešati, se je zglasil s pismom. Naša mila sestra, Meta Dudova, nas je pozdravila — kakor ponavadi — slovensko: Praga, 20. marca 1924. Dragi bratje in sestre! Današnjemu vašemu kongresu, ki se ga žal ne morem osebno udeležiti, pošiljam naj-prisrčnejše pozdrave z željo, da čim sijaj-nejše uspe v prospeh narodnega socijalizma. Iskreno pozdravljam borce za narodni socijalizem s prošnjo, da bi se istotako borili tudi za žensko vprašanje, ki ima prav poseben pomen za narod, še večji pa za socijalizem. Naša je bodočnost, zato naj živi in raste narod no-socijalistlčna stranka v Jugoslaviji! Iskreno pozdravljam vse in sem v duhu z vami. Na zdar! Meta Dudova 1. r. Predsednik izrazi željo, da bi vsaj pri-, hodnje leto mogli zopet v svoji sredi pozdraviti drago nam sestro ter upa, da bodo tedaj zastopane med nami že tudi žene, za katerili pravice se v prvi vrsti bori sestra Meta. Prosi še navzoče brate Cehe, da ji prineso v zlato Prago naše pozdrave, potem pa preide na 2. točko dnevnega reda, ki je bil potem izčrpan točno po programu. Poročila posameznih referentov bomo podajali sukcesivno. Volitve, ki so se vršile, ko je bil načelstvu enoglasno podeljen absolutorij, so izpadi« sledeče: NAČELSTVO. Načelnik: Deržič Iv., I. podnačelnik: Juvan Rud., II. podnačelnik: Roglič Iv. Člani načelstva: Tavčar Ivan, Rupnik Franc, Ambrožič Jos., dr. Peterlin V., Urbančič Karl, Bavdek Vekoslav, Juh Leopold. Nadzorstvo: Šaiehar Franc, Jarc Janko, Pelan Vlado, Petek Ivan, Gobec Dragotin. Osrednji izvrševalni odbor: Podpac Rudolf, Šircelj Anton, Korošec Blaž, Est Rudolf, Žorž Leo, Sever Hrabrosiav, Velepič Rudolf, Koprivec Ivan, Tomc Albin. Setničar Ivan, Hiter Ivan, Verbič Ivo, Stopar Davorin, dr. Politeo Ivo iz Zagreba, Zorčič Slobodan iz Beograda, Žnuderl Konrad iz Maribora, župan Blažek iz Ptuja, dr. Vesnik Slavko iz Murske Sobote, Žabkar Drago iz Celja, Bizjak Luka iz Litije, Hočevar Janko iz Zagorja, Uderman Andrej iz Novega mesta, Ančik Josip iz Ribnice, Hudovernik Ivan z Bleda. Namestniki: Podbevšek Ferdo, Tomc Stanko, Zupan Joško, Pleničar Pavel, Hafner Mirko iz Ljubljane, Tumpelj Rudolf - Maribor, Bari Ivo - Celje, Šetor Henrik -St. Pavel, Letnik Josip - Trbovlje, Globočnik Andrej - Jesenice, Gabrovšek Anton -Kranj, Kervin Franc - Kočevje. ŠIRŠI IZVRŠEVALNI ODBOR. Ljubljansko okrožje: Bavdaš Janko, Jeras Ivan, Fratina Ludovik, Leder Jakob, Est Joško, Safošn'k Ivan, Vran Anton, Jesih Joško, Pip Uroš, Bitenc Ivan, Rifelj Franc, Plečko Franc, Vidmar Janko, Zorko Karl, Nosan Fran, Šiidenfeld Rudolf, Sedej Rajko, Jardas Ivan, Furlan Josip, Dražil Ivan, Malgaj Janko, Vrabec Ferdo, Rus Ludvik, Kovač Jože, Žagar Fran, Malgaj Anton, Rozman Alojzij. Jermol j Josip, Pust Lud vik, Kozinc Brank?«, Volan Ignacij, Poropat Josip, Leeb Adolf, Rožanec Josip, Pirc Fran, Hloušek Karl, Kocjančič Karl, Ivčevič Mate, Šinkovec Josip. Gorenjsko okrožje; Lavrenčič Vekoslav in Gabrovšek Jože iz Kranja; Marolt Jože, Kapus Janez, Prešeren Martin z Bleda; Božič Lojze, Ferbežar Lojze, Smrekar J. z Jesenic; Kos Peter, Čop Matej, Artnik Josip m Blefcke Dobrave; Rekar Simon rz Radovljice; VonČMia Jože, Loštrak Jakob iz Žirov. Dolenjsko okrožje: Meršol Simon, Krajger Ivan, Bukove: Fian, Podkrajšek Rudolf iz Novega mesia; Ličen Alfonz, Krajšek Josip, Kamariiki Alojz, Perič Jože iz Kočevja; Jereb Jože, 11 VlltiniTTVfTTTffTfnTIIVfvn •IIIIIIIIHIWI11| MlUU.UV Po časnikih povsod se bere, da ..Zlatorog" zamorca pere — ko brata Čuk sta to seznala, po milo koj se podala. (Dalj« sledi-^ Češarek Tome, Čampa Ivan iz Ribnice; Jelnikar Anton, Krblikar Niko, Zajc Ivo, Mtuga Paivel iz Litij«; Ržišniik Tone, Jelnikar Matevž, Umek Fran, Bos tič Drago iz Zagorja; Buzea Ivan iz Trebnja. Cettsko okrožje: Dofoovišek Rudolf, Kavs Fran, Vidmar Fran, Bervar Dolfe iz Celja: Bukovec Fran, Pristan Fran, Habjan Fran te Št. Pavla; Brandboer Fran Iz Sevnice; Puncer Albert, Marčič Fran, Zupančič Janko, Debeljak Alfonz te Slovenjgradca; Hoibauer Ivan iz SoStanja; Cekada Josip, Schonlieb Pavel. Dornik Pavel iz Trbovelj; Brezovuik Ivan ilz Mozirja. Mariborsko okrožje: Dobravec Ferdo, Selinšek Fran, Cimerman Jakob, Verlič Srečko, S a je vic Zlaitko, Dekleva Ivan te Maribora; Lenarčič Fran, Gomzi Anton, Šerona Vinko iz Ptuja. Občni zbor je sprejel sedem resolucij, ki jib podajamo na drugem mestu. Ob 2. uri popoldne je predsednik, tov. Deržič, zaključil nadvse sijajni občni zbor in iz več kot 400 grl je zadonela po dvorani >1 .epa naša domovina«... Krasno uspeli zbor ne bi mogel biti lepše zaključen, kakor se je to zgodilo z naravnost izborno uspelo akademijo, ki Jo je priredilo »Bratstvo« ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Ne samo izbrani program, temveč njegova Izvajanja so žela vseobčo, zasluženo pohvalo. Vladina Pašičeva vlada' Je padla in sicer prej, kakor je bilo pričakovati. Prihod Radieevcev v Beograd je takoj zapečatil eno epoho našega mladega državnega življenja. Prihajamo v drugo fazo, kajti brezdvomno se bo naša notranja ureditev, naša notranja politika preokrenila, pa naj bo ta ali ona vlada na krmilu. Opozicijonalni blok je izvršil ono delo, ki smo mu ga pripisovali. Ali mu bo uspela vsa njegova ostala taktika ter bo mogel izvesti svoj načrt, to je pa vprašanje, o katerem tudi še danes dvomimo. Pribičevič je izstopil iz demokratskega kluba in je že vstopil v novo vlado, katero bodo podpirali tudi slo- kriza. venski demokrat je s poslancem Reisner-jem, dasi so bili doslej v najhujšem boju z radikali Zdi se, da je Pašič na tihem pridobil tudi Nemce in Turke. Opozicijonalni blok pa kaže resno razpoloženje in je z izstopom Pribiče-viča pridobil na svoji veljavi. Nova vlada Pašič-Pribičevič je sestavljena. Koliko časa ji je usojeno življenje se ne ve, najbrž bo kratko. In potem — volitve! Nam je vse eno! Naše stališče je opredeljeno. Naše mnenje smo povedali že davno, zato lahko mirno čakamo na razvoj dogodkov. Kralj podpisal Imenovanje nove vlade. Pašič-Pribičevičevo vlado, ki je sestavljena iz radikalov In 4 demokratov je kralj potrdil. Nova vlada ima nalogo sprejeti proračun, verificirati Radičeve mandate In izvesti najnujnejše zakone — ako bo šlo. Akc bodo verificirani Radičevi mandati, stojimo tik pred novo krizo. Ako ti mandati ne bodo verificirani ki se zbornica od godi ali raz- pusti pa nastane kaj mučna situacija za naše parlamentarno življenje. Potem bo opravičeno zavladalo ogorčenje med ljudstvom, ki mu bo dalo duška pri novih volitvah. — Vsekakor si Pribičevič bi naši demokrati s svojim izstopom iz dem. kluba ni* napravili prav posebne usluge. Slovenski demokrati prvi za korupcijo. Izvoznice, batine, šikaniranje urad-ništva in korupcija na vseh koncili in krajih so bile signatura zloglasne radi-kalno-demokratske koalicije pred dobrim letom dni. Ko je bila mera zločinov polna, je izbacnil Pašič verolomne demokratske pajdaše na gnojišče ter pričel vladati sam. Jezica zavrženih demokratskih koristolovcev je bila brezmejna in skozi leto dni nismo čuli dru-zegav nego najstrupenejše napade nehvaležnost demokratskih, pri nas mladinskih zajedalcev na njihove nekdanje radikalske dobrotnike. Še včeraj si lahko čital najbesnejše napade na korupt-no radikalijo. Danes pa oznanjajo no-vine celemu svetu, da sta padla načelni Pribičevič in častivredni zastopnik ljubljanskih hišnih posestnikov in uradnikov v objem dosedanjemu koruptnemu režimu in švabskim privandrancem. Zgodovina politične taktike pozna najčudovitejše skoke. Nima pa zlepa pri- mere tako brezvestnega varanja javnosti, kot si dovoljuje ta odmeček bivše demokratske stranke pod patro-nanco batinaša, ki je padel zavratno svoji lastni stranki v hrbet. Ker se pja nasilna vlada te čudne družbe le nje da tako zlahka vpostaviti, so si čedni zastopniki jugoslovanskega naci-jonalizma menda zagotovili tudi pomoč svojih starih nemških zaveznikov in prijateljev, seveda proti primerni odškodnini. Odslej bodo imeli Nemci mir pred Orjuno. — Lieb’ Vaterland. magst ruhig sein! — Tudi kulturnih in administrativnih koncesij v Sloveniji dobe polne koše na račun Slovencev. To je bilo že preje domenjeno v Stinneso-vem koncernu in upravnem svetu Sla-venske banke. Stvar poštenih Slovencev pa bo, da bodo s to verolomno mladinsko - švabsko navlako temeljito pomedli. „Jutro,a laže, kot ponavadi. »Jutro« je prineslo 25. t m. poročilo o našem delegatskem zborovanju 22. t. m. in o strankinem zboru 23. t. m. Ker naš verifikacijski odsek, ki je zboroval pri obeh zborovanjih ni prezrl demokratskih špijcnov in njihovih časnikarskih poročevalcev, kateri so morali oditi z dolgimi nosovi, so skovali poročilo o naših zborovanjih v redakciji »Jutra«. Pa tudi tz-ffieda po tem! Da bo vsa javnost še bolj spoznala njihovo zlobo, ugotavljamo: 1. Seja izvrševalnega odbora ni trajala od 8. ure zvečer do 3. ure zjutraj, ampak od 3. ure popoldne do 1. ure ponoči. 2. Ta seja ni Mia prav nič burna in se vodstvu stranke ni ničesar očitalo. Vse debate so bile stvarne in dostojne ter bi se demokrati od naših delavcev lahko marsičesa naučili. 3. Nedeljskega strankinega zbora se ni udeležilo okoli 200 oseb, ampak Izkazuje prezenčnu Usta, ki jo je vodil verifikacijski odsek, 462 oseb. 4. Iz bratske Češke nista bila navzoča samo brata Špatnv in žolc, ampak tudi brata Tarnobransky in Pichl. 5. Načelstveni tajnik Ivan Tavčar je« povdarjal, da le stremljenje sicer za zbli-žanje s sorodnimi socijalističnimi strankami, da pa to ne izključuje, da bi stranka v slučaju potrebe iz taktičnih razlogov sem in ne nastopila drogače. 6. O kakih 50.000 čk podpore od strani Čehov se je jutrovcem seveda tudi sanjalo. 7. Potvorjeno je poročilo o novem načelstvu, ker Šalehar, Jarc, Pelam in Gobec niso v načelstvu. 8. Tov. dr. Politeo se je izrazil čisto jasno in je podal ustavni referat v smishi sklepa ustavnega odseka, ki si ga naj ju-trovei prečrtajo na drugem mestu. 9. Sklepe glede »Narodnega dnevnika« je »Jutro« sploh sfantaziralo. 10. Glede brezplačnega obeda, ki ga omenjajo jutrovcl ugotavljamo, da nas sodijo po sebi 11. Akademija »Bratstva« se ni vršila pri pogrnjenih mizah in je bila sijajno obiskana in krasno uspela prireditev. Edino to je, da se niso stepli, kakor je navada pri demokratih. Skratka: Vse naše pri/reditve so bile izraz velikega navdušenju, ki so ga dele-gatje ponesli iz Ljubljane širom naše domovine. In to navdušenje bo rodilo nadove, pa naj demokrati še tako vpijejo in lažejo. „3utrovcem“ — In dr. Kalanu v albumi »Jutro« je 22. t. m. poročalo, da je bila v Zagrebu obsojena neka Nemka Blanka Schaffer iz Gradca zaradi žalitve naših narodnih državljanov na tri mesce zapora. — Potem pa dostavlja: »Naj bo ta razsodba memento vsem onim tujcem, ki ne spoštujejo našega naroda, med katerim žive.« — Vprašamo jutrovce: Ali velja to tudi za one tujce Nemce v naši državi, ki preganjajo našega delavca, in za one demokratske od-vetnike-oriiuiaše, ki pred sodiščem zagovarjajo te Nemce proti slovenskemu uredniku, ki zagovarja interese slovenskega delavca? Ali velja ta memento tudi onemu slovenskemu advokatu, ld je kot zastopnik oholih Nemcev spravil slovenskega urednika v kazen? Govorite točno! Politična kolobocija, To je zares pravi izraz demokratske politike, ki jo servira svojim ubogim čita-leljem »Jutro« in tudi »Slov. Narod«. — Nas sicer dosti ne briga pisanje demokratskih listov, zlasti še lažnjivega »Jutra«. Vendar se blatiti 'm smešiti ne bomo pustili! To naj st dobro zapomnijo prav vsi demokratski prvaki. Ako hočejo miru, naj nas puste s svojimi neslanimi opazkami v mitu. Sicer bomo zopet ustvarili zanje posebno rubriko in v njej priobčili najprej ono aferico, ki doslej javnosti še ni znana, a je še bolj delikatna, kakor tista o koroškem svincu. — Smo politična stranka z Isto eksistenčno pravico, kakor demokrati! — Gosp, dr. 2erjav naj to vzame na znanje! Svetovni pregled. Vprašanje na demokratske pristaše. Se li spominjate, kako so demokratski voditelji še pred par tedni vpili v demokratskem časopisju proti radikalom, proti radikalni vladi in proti korupciji? Se li spominjate, kako so demagoško v da riali na decentraiistlčni boben? Kako so zavrača« srbstvo? Se li spominjate, kako so hujskali železničarje in napadali to ministrstvo? Se ti spominjate, kako so nam podtikali zveao z radikali ki da nam vzdržuje naš list? Kako so napadali našo stranko m njene funkcijonarje in pristaše? Gotovo se spominjate, ker ste sami zatrjevali, da je tako početje ogabno! In danes? — Danes so se vašt demokratski prvaki zveza« z radikali kar jim ml sicer ne očitamo. — Sama ugotovitev! — Danes je poslanec Reisner v radikalni družbi. Oni Reisner, ki ljubljanskega mandata dr. Ravniharju zato ni oddal ker bi Ravnihar šel med radikale! Danes Je radikalni režim dober, danes je centralizem svetost, danes ni več korupcije! In demokrati so zahtevali in dobili garancije za pokritje primanjkljaja pri tiskanju demokratskega časopisja iz državne k ase, iz naših davkov! Državna kasa bo Izplačevala Prlbičeviču stroške za novi list »Reč«. Državna kasa bo plačala demokratom volilne stroške za bodoče volitve. In kaka bo pri tem volilna »svoboda«? In novi demokratski železniški minister bo »takoj odpravil« vse zlo. Železničarji bodo čez noč vkovani v nebesa, v raji? Ne predbacivamo demokratom teh korakov, oni morajo vedeti kaj delajo in nočen*) vračati nemilega za zlobnost. Rečemo, pa, gospodje, drugič nas pustite v mlTu! Z demagoštvom si n« boste pridobfli pristašev! Za nas je vse to samo veliko zadoščenje. Tudi v bodoče bo naša stranka šia po svoji poti toda tenorskih udarcev se bo bra-nila Jn vsak naval na naše ljudi kvitirala, in to povsem brezobzirno. Na demokratske zagovore za vstop v vlado, ki bodo sledili v njihovem časopisju prihodnje dni, nam ne bo treba dosti odgovarjati, ker si je o "lih naprav« sodbo že vsakdo. Napredni blok. Z ozirom na novo nastalo situacijo v Beogradu, z ozirom na zopetno zvezo naših demokratov z radikali, je pričelo demokratsko časopisje z dTugim tonom. »Slov. Narod« propagira zopet »Napredni blok«, združitev vseh »naprednih« strank. — Nas to zelo veseli. Napravili bomo tako, da bo prav, ima- mo proste roke In časa tudi. Seveda bi gospodom svetovali vnaprej, da ne poskušajo zopet loviti kalinov s svojo »narodnostjo« in »državotvornostjo«, ker bi zopet nastala nepotrebna časopisna diskusija. — Z demagoštvom ne pridete tikamo*- več! t MINISTER TUŠAR. 22. t. m. je umrl v Berlinu čehoslo-vaški poslanik in pooblaščeni minister Tušar, ki je pripadal socijalno-demo-kratski stranki. — Mož je bil znan že v avstrijskem parlamentu, kjer je 1. 1918 v septembru v svojem govoru povda-ril da je ponosen, ker je revolucijonar — izdajica avstrijske monarhije. — Po prevratu je postal takoj zastopnik Če-hoslovaške na Dunaju in potem za dr. Kramafem ministrski predsednik. Pokojnik je bil splošno priljubljen In konsiljanten mož. — Smrt ga je ugrabila v najlepši moški dobi 47 let DIPLOMATSKE INTRIGE. Nemška diplomacija je potom svojega časopisja vrgla med svet veliko senzacijo proti Češkoslovaški in Franciji. Nemci zatrjujejo, da se je zaključila med Francijo in češkoslovaško tajna vojaška pogodba, ki ima namen pritisniti Nemčijo popolnoma ob tla. Predvsem je ta senzacija naperjena proti Franciji da bi svetu dokazala pomen vseh dosedanjih akcij proti Nemčiji, zlasti zasedba Porurja. Na drugi strani pa hočejo očrniti pred svetom Češkoslovaško, zlasti pa zunanjega ministra dr. Beneša, ki igra važno vlogo v Zvezi narodov. — Težko je o taki delikatni stvari izrekati kako sodbo, posebno Še, ker je vsemu svetu znano, kako se razne države kosajo med seboj za nadvlado in premoč. Toda eno je, mi dr, Benešu tega ne pripisujemo, ker je skoraj nemogoče. Nemcem dere voda v grlo, zato porabljajo vse svoje mojstrske metode, da bi si olajšali svojo žalostno usodo, ki so si jo zapečatili sami. Kot socijalisti bi jim ne smeli, a kot Slovani jim privoščimo malo pokore za njihove grehe, ki jih imajo na svetovni vojni. — Sicer pa ravno zaradi tega v danem slučaju tudi mi kot Jugoslovani ne bi prav nič povpraševali Nemcev, kake pogodbe naj sklepamo ali ne, dasi smo v principu zoper vsako tajno diplomacijo, posebno še zoper tako, ki bi ogrožala mir. KUSMANEK - HOETZENDORF znana bivša avstrijska generala sta nevarno obolela. FRANCIJA. Volitve v Franciji bodio 11. maja. Ministrski predsednik Poincarč je po- »Zmede na vseh koncih in krajih.« •ribKevfč v koaliciji z radikali, Pribičevič pretepu z radikalijo. — Pribičevič v opo-Ictjotratoem bloku, Pribičevič proti demo-ratom. — Pribičevič v objemu z radikala, PrfMBevK v precepu. — Pribičevič za mHdJo t Nemci, Orjuna proti Nemcem. Mukapolna je pot častivrednega zastop-flea uradnikov in hišnih posestnikov! Pro-eaor ta poslanec Reisner bi bil rad pri Da-'Moviču, rlavni urednik »Jotra,« dr. Kraner pa ga vleče k Priblčevfču! Nekje bo že avl — Možje kremen It ega značaja, li vodi tel D Pomenljiv sklep. Nemci na Polzeli In pa njihovi demokratski prijatelji so sklenili, da se v slovenskih novinah ne sme nič več pisati o Nemcih, ker tako pisanje ogroža skupne interese nacionaliziranega kapitala in preveč vznemirja demokratski narodni ponos. Novi minister pravosodja v kabinetu Pribičevič—dr. Kraft ima točna navodila, da z vso strogostjo zatre vsak protinemški po-kret obiestne in nadute slovenske žurnali-stlke. dal demisijo kabinetu. Njemu bo poverjena najhrž zopet sestava nove vlade. Francija želi, da se sporazumno z Anglijo kmalu reši reparacijsko vprašanje. Zdi se, da bo Francija nap ram Angliji odnehala. — Nemčija se bo lahko smejala v pest. ITALIJA. Tam se vrše samo priprave za volitve, vse drugo je stopilo v ozadje. Nemški listi poročajo o grozovitem na-silstvu fašistov. Gode se stvari, ki bi jih človek sploh ne mogel verjeti — in to v »visoko kulturni« državi. NEMČIJA. Porurska komisija je pristala na državnozborske in občinske volitve v zasedenem Porurju pod garancijo, da se mir ue bo kalil. ANGLIJA. V Angliji so stavke na dnevnem redu. Komaj je poravnan na' eni fronti spor, se že pričenja zopet drugje. Sedaj so v mezdnem gibanju nastavljenci cestnih železnic in omnibus-podjetij. V stavko stopi okoli 20.000 delavcev. — Macdonaldova vlala ima trajno, jako težavno stališče. — Tudi v Angliji se ne cedi med! ŠVEDSKA. Švedska je priznala sovjetsko Rusijo in ž njo sklenila pogodbo. bamo pri nas tega ni in ni mogoče! Kdo je kriv? Ali Wrangl? GRČIJA. V narodni skupščini je bil odglaso-van predlog vladne večine, da se takoj odstavi sedanja dinastija in proglasi republika. TURČIJA. V Turčiji dobe ženske volilno pravico. — Pač velikanski skok iz sužnosti v tako svobodo. Točenje alkohola, ki je bilo sedaj prepovedanp, se zopet dovoli. Pivo in vino je že dovoljeno. Sploh pa nameravajo uvesti državni monopol za alkohol. ŠE EN POLET OKOLI SVETA. Angleži za Amerikanci nočejo zaostati. Zato so se odločili takoj za Amerikanci odposlati svojo zračno ekspedicijo. Potovanje bo trajalo 3 mesce. Poročila z dežele. Kranj. Pri tukajšnji tvomici gumijevih izdelkov »Vulkan« so zaposleni poleg domačinov tudi tujci — Nemci. Nimamo nič proti temu, če so zaposleni tujci kot taki kvalificirani delavci, ki jih sami nimamo. Nikakor pa ni upra-vičljivo, dasejeprotežiralpri tem podjetju kot strojni mojster — Nemec brez strokovne izobrazbe in kvalitativno še celo slabši od domačinov in odjedal na ta način nad dve leti kruh našim ljudem. Inšpekcija rada je, kakor smo dognali, dvakrat intervenirala, naj se ta tujec nadomesti z domačinom, a obakrat brezuspešno. Ta Nemec je bil gg. pri vodstvu tvornice tako pri srcu, da so ga odpustili še le sedal ko Je pri- šel z njimi osebno navzkriž. — Vsak narodno in socijalno čuteči človek bi pričakoval, da bo vodstvo tvornice z ozirom na veliko brezposelnost in dejstvo, da domačini kvalitativno nič ne zaostajajo za importiranci, vsaj sedaj nastavilo na to mesto domačina. Toda to se ni zgodilo, kajti še predno je prvi tujec zapustil tovarno, je bil že drugi na njegovem mestu. Ni čudno, če brezposelnost narašča, ko nastavljajo podjetja, ki hočejo biti »čisto domača«, rajši tujce, kakor domačine. Apeliramo na merodajno oblast, da se v tej zadevi bolj natanko informira in odpravi krivico, ki se godi domačemu delavstvu. Narodna zavednost kranjskih demokrar tov-Orjunašev. — Dosledno svojemu programu so se zavzeli kranjski demo-kratje-Orjunaši za prej omenjenega tujca, ki je bil le radi osebnega spora z vodstvom tovarne »Vulkan« odslovljen iz službe. Ta Nemec je našel sedaj zavetje v tiskarni »Sava«, katere solastniki so goreči demokrati, navdušeni »Orjunaši«, predsedniki narodno - kulturnih društev, člani Sokola itd. Iz tega se vidi jasen dokaz, da je narodna zavednost tem gg. pojem, katerega ali nočejo ali ne morejo razumeti. Merodajni faktorji naj torej poskrbe, — če nočejo tudi sami nase prevzeti del odija, ki zadene kranjske Purgarje — da bo ta zagrizeni Nemec, ki preseda po svoji nadutosti vsakomur, ki je Imel z njim opravka (samo kranjskim Or-junašem ne), prav kmalu izginil tja kamor spada. Zagorje. Trboveljska premogokopna družba ima 20 upravnih svetnikov, med katerimi so le štirje Jugoslovani, vsi ostali so Nemci in Francozi, sicer med seboj krvni sovražniki, a v znamenju zlatega teleta podajajo tudi Francozi Nemcem roke. Razume se, da je tudi večina delnic v francoskih in nemških rokah, in da gre potemtakem večji dei ogromnega dobička v inozemstvo. Pri delavcih pa družba štedi in stiska, rie daje jim primerne mezde, ne stanovanja, samo da imajo tujci več dobička. Tako se javno dela pred očrni vlade, ki se ne briga ne za koristi države, ne za delavstvo. — Vsled zmage pri stavki samozavestna, postopa ta družba proti delavcem vedno bolj brutalno. — Ravnatelj v Zagorju ne sprejema de-lavcev-domačinov, tudi takih ne, ki so prišli od vojakov, pač pa je sprejel v zadnjem času v delo vsaj 50 kmetov, katerim smrdi kmetsko delo. — Tako se kvalificirani delavci odrivajo, nekvalificirani pa sprejemajo v delo. V tukajšnjem »Sokolskem društvu« hudo vre, prepiri so dosegli vrhunec. — Zadnji praznik je bil izredni občni zbor, ki je zelo burno potekel in je starosta, Grčar, odstopil. — »Sokolski dom« je bil pred 14 leti zgrajen od resnično idealnih, navdušenih in požrtvovalnih rodoljubov, a danes je to društvo pozo-rišče strastnih bojev med JDSarji in orjunaši. Tako veliko in krasno poslopje je danes brez pravega pomena in željno pričakuje — kralja Matjaža. Upamo, da pride. Kdo je kriv draginje? To vprašanje si je nedvomno stavil pogosto že vsak proletarec, ter pri tem navadno osumil producenta živil — kmeta. Obratno zopet misli poljedelec, da draži življenjske potrebščine industrijsko delavstvo, železničaistvo etc. s tem, da zahtevajo vedno večje plače. Toda nobeden od njiju ni pogodil pravega. Predvsem je treba ugotoviti, da je draginja v vseh državah, ki pa se razlikuje v toliko, v kolikor so razlikujejo njihove vlade druga od druge. Dejstvo je, da so v prvi vrsti knvi draginje nesposobni ministri, ki ne znajo štediti z dTžavnim premoženjem* ki so preko-modni uvesti strogo nadziranje državnih uradov, ki nočejo ščititi lastne valute, (ker imajo naložen svoj zasebni kapital v tujih valutah —), ki se sami po tretjih osebah udeležujejo verižni-ške trgovine, dajejo verižnikom milijonska brezobrestna posojila* mesto da bi podpirali in pospeševali zadružništvo, s katerim bi se izločilo vse nepotrebno trgovsko posredništvo (prekupčevanje). Kajti skozi kolikor rok »rajža« .blago, tolikokrat se mu zveča cena. To pa radi tega, ker vsak posredovalec priraču-na k nakupni ceni; a) prevozne stroške; b) kalo (izgubo na meri oz. teži); c) obresti v blagu založenega kapitala: č) vse raznovrstne davke in takse; d) vso svojo eksistenco ali eksistenco svojcev; e) običajno razkošnost, ki je pri ljudeh te vrste — nikdar ne manjka. V tem leže glavni vzroki draginje. So sicer še drugi vzroki, ki pa ne pridejo toliko v poštev. Naloga poljedelskega in industrijskega delavstva bodi, spraviti na drž. krmilo boljše in sposobnejše ljudi, ki bodo s sočutjem do malega in dosedaj tlačenega človeka izločili nepotrebno modtrgovino, ter znali štediti z državno imovino, ki je last nas vseh, ki jo ustvarjamo z našim delom. Delujmo vsi za vzgojo boljšega človeka, izobražujmo se v pravem soci-jalističoem duhu, da postanemo zmožni izbrati poštene kandidate, jih voliti na vsa državna vodilna mesta, potem pa tudi kontrolirati njihovo delovanje. Ce smo enkrat dosegli to, smo osvojili glavno postojanko srečnejših dni. — K. 2. RARO-čevlji MARIBOR, Koroška c. 19. Poravnaite naročnino. PršBosa it $eew. 13 »wa. čitamo zgodovinske letopise in jih pT&šcimo svet, dobimo drujj v stiku z nižjo stoječo delavsko plastjo. Srednji stan pride s časom tam v delno odvisnost od plemstva, nmogokje pa si zna obvarovati gotove svoboščine. Pri vsem tem pa nam pt odstavlja staroko-pitnejši del družbe, ki se vse bolj krčevito drži svoje tehnike in svojega gospodarstva, kakor plemstvo, ki je vobče bolj dostopno napredku. V to svrho pa potrebujejo aristokrati čimdalje več delavnih sil, ki jih priključujejo družinam in obratom. Velika dela zahtevajo navodil in vodstva modrih im močnih ter zdravih udov ubogljivih in poslušnih. Le tako se morejo doseči pomembni politični in gospodarski uspehi. Zlasti pa je veljalo to pravilo v dobi priproste kulture. Delitev dela^ je neizogibno potreben člen v verigi družabnih razlik v svrho gospodarskega napredka. Ta delitev dela se kaže že od vsega početka v družini sami. 2ene, sinovi in hčere, večkrat tudi oženjeni otroci in sorodniki, pozneje hlapci in dekle so delali, družinski glavarji pa ukazovali. Kjerkoli pa se je množilo premoženje, niso zadostovali delu družinski člani in redki prosti posli. Treba je bilo vedno več delavskih sil za vzdrževanje gospodarstva, vedno več ljudi je prihajalo v odvisnost. Tako je nastalo na eni strani premožno plemstvo, na drugi strani odvisno podložništvo. V še vs« večji meri pa opazujemo pojav v zemljah, kjer so tekmovala različna plemena in JjucLsiva mgd seboj in kjer je za- gospodovalo eno pleme nad drugim. Tam se je izcimila še vse hujša odvisnost med gospodarji in podjarmljenci, kakor med pripadniki enega im istega roda. Tako je nastal povsod poseben razred poslušen aristokratskim krogom in uslužen njihovim organizacijam. Družabni in gospodarski položaj služilnih krogov je našel svoj pravni izraz v sledečih ustanovitvah: 1. V suženjstvu, 2. v nevoljništvu in 3. v prostem delu. Suženjstvo ima svoj izvor že v družini, pozneje pa se je v povečanih obratih še poostrilo. Nevoljni-štvo izvira deloma iz'delitve dela med skupinami enega in istega roda, deloma pa nastopa kot posledica podjarmljenja drugih plemen ter se kaže kot izpopolnitev zemljiškega gospodarstva. Osebno prosto delo proti plačilu je uspeh novodobne osebne prostosti, pravne države, ki si jo je izvojevalo delavstvo po dolgih, nevarnih, žrtev-poLnih bojih ter tvori temelj modernim podjetjem. (Nadaljevanje sledL) Priloga k Stav-13 „Mo"«ra Pravde^ Tajinstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) »Prav Imaš, Molly. — Da, ona tega ne ve, toda prišlo ji bo na uho. Prebujenje lz ljubezenskih sanj bo zanjo grozno razočaranjem Ravno Ji hoče Moliy odgovoriti, kar vstopi Edvard v sobo. Prijazno pozdravi obe deklici ter ju obvesti, da naj se čimpreje podasta na Terror, ki bo črez nekaj časa že odplul, zlasti še, ker mož s krinko zelo priganja k odhodu. Bessy tudi Edvardu razodene svoje strašne sanje in slutnje, toda njegovi zgovornosti se kmalu posreči potolažiti svojo zaročenko. Z naglico spravita deklici najpotrebnejše stvari skupaj ter se nato podasta na Terror, Edvard pa odide k Jaku, da dobi nadaljnja navodila. Dobro uro nato stopata tudi masklra-nec in Edvard po stopnicah, ki vodijo v obokano klet, kjer se Terror mirno ziblje na vodni gladini. — Kot vedno, tako je bilo tudi sedaj vse potrebno pripravljeno za daljšo odsotnost Ellza in njen zanesljivi čuvaj sta edini osebi, ki ostaneta v zagonetni hiši. Pozorno motri mož s krinko svojo čudovito ladjo in iz oči mu žari ponos. Poda se na krov, kjer že čaka nanj Edvard. Zaklopna plošča se zapre za njima in s šumenjem se skrije Terror pod vodno gladino. Tedaj pa se ponovno odpro vrata, ki vodijo iz obokane kleti. V odprtini sc prikaže lep, toda ®d strasti strašno spačen dekliški obraz. Bila je Eliza. Na kamenitih stopnicah stoje dvigne preteče svojo roko, lz oči ji sije maščevalno zadoščenje: »Hahaha,« dani grozno iz njenih ustnic, »TeTror je odplul naravnost v žrelo smrli. Le še par ur, na odprtem morju, ko prično delovati sesalke, čaka njega in njegove potnike neizprosna smrt In vsi, ki sem jih naravnost strastno sovražila: Edvard, Bes-sy, Tom, Molly, predvsem pa mož s krinko, zapadejo strašni smrtim-------------- »Tudi Jim! — Ah, — čemu mislim nanj! Sedaj sem svoji maščevalnosti zadostila. Ellza, doslej priprosta služkinja, se bo kopala v zlatu in razkošju: brezskrbno bo potekalo njeno življenje! Saj me vendar čakajo milijonski zakladi, ki postanejo v nekaj urah moja last!« Hardyjeva lokavum. Se predno Je odplul Terror, je baron Hardy s svojim pomagačem Cliffordom odpotoval na Škotsko. Po svojem špijonu je baron dognal, da je William Morris za dalj časa odšel iz Londona. To novico je seveda takoj sporočil detektivu Davisu, s katerim ima sedaj zelo živahne zveze. Ne da bi čakal na Davisov odgovor, odpotuje s Cliffordom na Škotsko, detektivu pa sporoči svoj novi naslov. Ko dospe baron Hardy na cilj, sc nastani zopet v hiši, kjer je prebil svoj oddih tekom poletja, ki je radi dobljenih udarcev z bičem zanj končal precej neslavno. V tej hiši torej baion prav nestrpno čaka na nadaljnji potek dogodkov. Ker se sam ne upa prikazati v okolici, odpošlje že takoj prvi dan svojega lopovskega pomagača v bližino Elleninega posestva na poizvedovanje. Zlasti mu ostro zabičuje, da mora predvsem skušati izvedeti, če se William Morris že nahaja v grajščini. Pozno na večer šele se vrne Clifford s svojega izleta. »No, kje pa ste se potikali ves dan?« neprijazno sprejme vstopivšega Clifforda. »Ali /ne veste, kako željno in nestrpno čakam vaših poročil?« »Seveda vem, vaše blagorodje, pomislite pa, da se ml je šele zvečer nudila prilika govoriti z enim od služabnikov in še to sem mogel doseči le z velikim trudom.« »No?« vprašuje baron nepotrpežljivo. »Do sedaj gospod Morris še ni dospel semkaj.« »Kaj pravite? To je vendar nemogoče, kje pa naj bi bil?« »Pa menda vendar ne mislite, gospod baron, da se mladi mož vozi edinole na Škotsko in da na kako drugo potovanje ne more oditi?« odvrne Clifford jedrnato kot bi bil že pripravljen na tako vprašanje. Baron za hip osupne — seveda na kaj takega še mislil ni. »Ta je pa lepa, potem nama pač ne preostaje drugega, kot da se vrneva v Lon-ion,« izpregovori konečno baron vidno nejevoljen. »Nikakor ne, vaše blagorodje, gospod Morris gotovo pride semkaj, le kedaj, tega mi služabnik ni mogel povedati. Pač pa mi je rekel, da so sobe zanj že pripravljene, iz česar je sklepati, da bo njegovo bivanje trajalo tukaj deli časa.« »Ah,« vzklikne Hardy in se globoko oddahne, čuvšl Cliffordovo novico, »zakaj mi tega niste takoj povedal!, Clifford!« »Mogoče je, d", poteče še nekaj časa, predno dospe mladi Morris semkaj,« odvrne Clifford s hlinjeno udanostjo. »Dobro, potem počakava tukaj,« odloči baron. »Ne zamudim itak ničesar, in če vi,« — glas mu postane nenavadno irilodoneč — »dragi Clifford, slučajno naletite na lepo kmečko deklico, ne bom prav nič nejevoljen, ako bo tako ljubezniva, da pride za ur k meni na obisk. Tu na Škotskem se menda vendarle ne boste bali zagonetnih zasledovalcev?!« »O ne, pred temi me tu ni strah. Vse bom podvzel, da vašemu blagorodju pripomorem do nekaj res lepih večerov.« »Pokažite torej, kaj znate. Postopajte pri svojem poslu previdno, da ne obrnete pozornosti nase! Ne maram, da bi se tu kdo spodtikai nad najinim početjem!« Tako si je naša vse časti vredna dvojica sestavila načrt za svoje bodoče delovanje, ki naj bi celo ta tihi gorski kotiček spravilo iz njegove •enoličnosti. Naslednjega dne prejme baron Hardy pismo iz' Londona. »Ah — gotovo ml je pisal detektiv Davis,« dč baron in takoj odpre pismo. »Prav radoveden sem, kaj mi poroča.« Nestrpno prične čitati: Spoštovani gospod baron! Vaše pismo, s katerim ste ine obvestili, da je gospod Morris nenadoma odpotoval, sem prejel. Ker mi hišni oskrbnik, pri katerem sem se še enkrat oglasil, ni hotel ali ni vedel povedati, kam je odšel njegov gospodar tako nenadoma, in ker tudi gospod Morris ni upošteval moje prošnje, da naj ne odide preje iz Londona, predno ga še enkrat zaslišim, se je odločila policijska oblast za aretacijo gospoda Morrisa. Prosim vas, spoštovani gospod oa-ron, da takoj skušate dognati, če se nahaja gospod Morris na posestvu svoje sestrične. V tem slučaju ga dajte takoj aretirati in s pomočjo najbližje javne straže privesti v London. Pričakujem nujno Vašega poročila. Z odličnim spoštovanjem E. Davis, detektiv. Sedaj se je izpolnila njegova že toliko časa tleča želja. Da dobi lepo Ellen Morris v svoje roke, je samo še vprašanje časa. Kakorhitro pride mladi Morris, se takoj izvrši njegova aretacija in potem ni nobene ovire več, da izvede svoj pretkano zamišljeni naklep. Seveda pa mora Clifford odslej neprestano opazovati življenje na Elle-ninem posestvu, da ga more takoj obvestiti o prihodu mladega Morrisa. Hardy takoj odpiše Davisu in mu sporoči, da William Morris doslej še ni dospel, da ga bo pa o njegovem prihodu taisoj brzojavno obvestil- Pa tudi Ellen z mrzlično nestrpnostjo pričakuje svojega ljubimca. V svoji brezmejni radosti pač najmanj stokrat prečita pismo svojega Williama, s katerim jo obvešča, da naj v nekaj dneh pričakuje njegovega obiska. In Ellen s hrepenenjem čaka na njegov prihod. Topot ga ne bo pustila tako hitro oditi, trdno uverjena, da bo njeni očarujoči ljubezni uspelo, da ga pregovori k daljšemu bivanju ob njeni strani. Sladek, srečepolni smehljaj ji pri tej misli kroži okrog rožnato rdečih ustnic. Morda ostane celo za vedno pri njej — na tako veliko srečo si skoro ne upa misliti--------------. Zopet jo najdemo na njenem tako priljubljenem prostoru v romantični vrtni lopi, odkoder zamišljeno zre v deročo reko. Tedaj zasliši bližajoče se korake. Ko pogleda kvišku, stoji pred njo upravitelj njenega posestva, star, častitljiv mož, katerega radi njegovih dobrih lastnosti zelo visoko ceni. 2e njen stari stric ga je imel za svojega zaupnika. Ellen se pogosto in rada razgo-varja z njim. Tudi sedaj ga prijazno povabi k sebi v lopo. »V prav posebni zadevi prihajam danes k vam, milostna gospica,« prične upravitelj po uljudnem pozdravu. Ellen se zdrzne. »Ali se je kaj nenavadnega pripetilo, gospod upravitelj?« »Kakor se pač vzame,« odgovori stari upravitelj. »Včeraj zvečer sem na nekaj prišel, kar me ni malo osupnile).« »Ali mi morete kaj bolj točnega povedati?« vpraša Ellen vznemirjeno. »Da, gospica, saj radi tega prihajam. — 2e nekaj dni se mi je vedenje služabnika Joba zdelo nekam čudno, zlasti pa je mojo pozornost vzbudilo njegovo ponovno povpraševanje pri ostalih uslužbencih, kdaj dospe gospod William!« Ellen na lahko zardi, dočim upravitelj nadaljuje: »Naravno, da sem postal vsled tega pozoren nanj. Moja nezaupljivost se je še povečala, ko mi kočijaž pove, da je videl Joba pogovarjati se z mestno oblečenim gospodom, Pri tem se je menda vedno na skrivaj oziral okrog sebe, da kočilaž ni vedel, kako naj' bi si tolmačil njegovo skrivnostno vedenje«. Ellen posluša upravitelja z vedno večjo pozornostjo. »Takoj sem vse potrebno ukrenil, da se Joba opazuje. In tako sem se včeraj zvečer sam podal na prežo ker je Job vedno ob določeni uri odšel iz gralščine. In res! Ne traja dolgo, ko pride Job iz gradu in se pri stranskih vratih splazi iz parka. Seveda sem mu sledil in ko sem se za grmovjem na tihem približal, sem res videl, da se Job živahno razgovarja z majhnim, dobro rejenim gospodom«. »Res čudno!« ga nehote prekine Ellen. »Seveda sem se takoj odločil. Ko se je hotel Job zopet skrival priplaziti v grad, sem ga pošteno prijel in mu tjavendan rekel, da sem ga zasačil pri njegovem lopovskem početju. Začetkoma je javkal in se hotel na vse mogoče načine izgovarjati, ko sem mu pa zapretil s takojšnjim odpustom iz službe, se je udal ter mi, kot sem uverjen, povedal golo resnico.« »In kaj je rekel?« vpraša naglo Ellen. »Job mi je povedal, da je tujemu gospodu, ki ga pa ne pozna po imenu, predvsem ležeče na tem, da takoj to izve, ko dospe gospod Morris v grad. Jobu je obljubil visoko nagrado, če ga takoj obvesti o prihodu milostnega gospoda.« Mlada deklica prebledi Težke misli ji roje po glavi. Da se tukaj nekaj plete proti Williamu po dobro zasnovanem načrtu, o tem si je Ellen po vsem, kar ji je povedal upravitelj, docela na jasnem; toda kaj? Zvijačnost barona Hardyja ji je dobro znana. Gotovo se hoče na kak način maščevati za udarec z bičem. »Gospod upravitelj, vprašajte Joba, koliko mu je tisti tujec obljubil, če mu prinese zaželjeno poročilo. Obljubljeno nagrado dobi Job od mene, če se zaveže, da tujemu gospodu ničesar več ne pove. Tudi je vse ostale uslužbence opozoriti da se s tujimi osebami ne spuščajo v razgovor o zasebnih zadevah. Vsaka nepokorščina v tem pogledu se bo kaznovala s takojšnjim odpustom iz službe.« Upravitelj se spoštljivo prikloni svoji gospodinji. »Takoj bom potrebno odredil, milostljiva gospica. Nepoklicane osebe niti besedice ne smejo več izvedeti!« Ellen je zopet sama. Toda sedaj ni več na lepem obrazu srečnega in blaženega smehljaja, težke skrbi ji polnijo prsa. Uverjena je, da so skrivni sovražniki neprestano na delu, da ji iztrgajo njenega Williaraa za vedno in da potem tudi njo zapletejo v svoje nevidne zanjke. Kaj neki prinese šc bodočnost?— Terror se potaplja! Prihod tajinstvenega moža na Škotsko so znane nam osebe, na eni strani iskreno ga ljubeča Ellen in njena mati, na drugi pa njegov sovražnik baron Hardy, nestrpno in željno pričakovale, če prav so jih navdajali povsem različni občutki do njega. Podmornica, čudovita ladija, v kateri je tajinstveni mož nastopil svojo pot v družbi udanjh mu tovarišev, se nahaja še v vodah reke Temze, kjer vozi zelo počasi in previdno pri medli dnevni svetlobi. Radi velikanskega prometa na reki se naši potniki svoji vožnji ne morejo posluževati električne razsvetljave, ker bi luč pod vodno gladino mogla obrniti pozornost na čudovito ladijo. Kot navadno sedita tudi sedaj mož s krinko in Edvard pri mizi v veliki kabini, kjer na podlagi morske karte dajeta smer podmornici. Od časa do časa dajeta povelja krmarju Tomu. — Obe deklici, Bessy in Molly, se nahajata v svoji kabini, dobro vedoč, da ne smeta motiti naših dveh znancev pri njihovem odgovornem poslu. Ravnokar da mož s krinko po govorilu Tomu novo povelje. Takoj nato prične podmornica hitreje voziti. Temno valovje pa razsvetljuje daleč na okrog električna svetloba. »Dospeli Smo na morje« dč tajinstveni mož Edvardu. »Sedaj more Tom ladijo sam voditi, saj so mu morske proge ravnotako znano kot nama. Najino delo prične zopet, ko dospemo k izlivu reke Tayne v morje.« Še enkrat se ozre na pripravo, ki kaže, kako globoko pod morsko gladino vozi Terror. »Saj bi mogli nekaj višje pluti,« reče nato Edvardu, ki ravnokar pospravlja z mize morske karte in inštrumente. »Sesalke naj delujejo, dokler ne dam zopet znamenja!« se glasi povelje tajinstvenega moža, stoječega pri govorilu. Takoj nato se začuje monotono delovanje sesalk, ki odstranjujejo vodo iz zračnih celic. Ko izpregovorita še nekaj besed z Edvardom, stopi tajinstveni mož zopet k pripravi, ki kaže globino, v kateri vozi podmornica. »Kaj pa pomeni to?« zakriči naenkrat tako silno, da se Edvard ves strese, »Terror pada vedno globlje!« Edvard stopi takoj k instrumentu. Res, instrument kaže, da se nahaja podmornica že več kot sto metrov pod vodno gladino. »Sesalni stroji naj delujejo s polno silo!« zakliče sedaj mož s krinko v govorilo. Ladja se giblje, kot bi jo zibala orjaška roka nevidnega velikana. Cviljenje in ječanje električnih strojev postaja vedno močnejše. — Tajinstveni mož zopet stopi k instrumentu za merjenje globine. Edvardovemu pogledu ne ostane prikrito, kako se tajinstveni mož pri tem zdrzne, potem pa z vso silo udari z nogo ob tla. »Nahajamo se že tristo metrov pod morsko gladino. Tenor Ima razpoklino — shrambe za zrak se polnijo hitreje z vodo kot jo morejo sesalke izmetatL« Še enkrat vzame., govorilo v roke. »Vse stroje sklopiti s sesalkami, tudi rezervne kotle!« zakriči v prostor za stroje. Ladja se vsled delovanja vseh strojev tem močneje trese. Tajinstveni mož že zopet opazuje instrument Nato se obrne k Edvardu in naglo izpregovori: »še se pogrezamo, toda zelo počasi — sesalke sedaj dozdevno izmečejo toliko vode kot jo udere skozi razpoklino v ladjo.« »Toda —.----------—« Edvard se zaveda, da preti strašna nevarnost »Toda------------« prične nehote znova. »Terror se ne sme še dalje potapljati,« dč mož s krinko z glasom, ki prestraši Edvarda, »še nekaj sto metrov globlje in —« Mož s krinko obmolkne. Edvard upre vprašujoče vanj svoje oči. »In Terror ne pride nikdar več na morsko površino,« se glasi zamolkel odgovor tajinstvenega moža. Tudi Edvard sd je takoj na jasnem o preteči nevarnosti. »S plavanjem se moremo rešiti, saj hitro dospemo na površino. Tam naletimo na ladije, zlasti še, ker nismo daleč od brega,« odvrne Edvard naglo. Čuden nasmeh kroži okrog energičnih ust zagonetnega moža. »Dragi Edvard, že sedaj pritiska teža vode z mnogimi meterskimi stoti na podmornico. In ni je sile, ki bi bila v stanu odpreti pokrov nad vhodom v njeno notranjščino. Samo skozi prostor, določen za potapljače, bi bilo mogoče oditi iz ladije, pa tudi ’ to je izključeno, ker bi preje vtonili, predno bi se nam posrečilo odpreti vnanja vrata.« »Torej nam preostaja--------------« »Samo nada, da najdemo razpoklino in da se nam posreči zamašiti jo,« odvrne mož s krinko hladnokrvno. »Če nam to ne uspe, potem se potopima na dno morja. Tam moremo še nekaj dni živeti, dokler ne porabimo zraka v Terror ju in potem------------------------« »Potem?« ponovi Edvard. »Potem se .zadušimo!« zaključi mož s krinko svoj grozni govor. Smrtne srage stopijo Edvardu na lice, vendar pa ostane miren, pripravljen na vse. »Bessyne slutnje!« dč tiho. Mož s krinko postane pozoren. »Ali sc je vaša nevesta izrazila, da ima zle slutnje za to vožnjo?« »Da, navdajala jo je neka vznemirjenost, katere si ni mogla raztolmačiti.« Mož s krinko stopi zopet k inštrumentu, potem pa reče Edvardu: »Sedaj moramo pričeti z delom. Takoj pošljem moštvo v prostor za potapljače. Če je pa, česar se zelo bojim, razpoklina direktno v shrambah za zrak, potem-------------------------------- Naslednjih besedi ne izpregovori, toda Edvard ve dovolj, potem ni nobene rešitve več. »Ostanite tukaj, dragi Edvard, in opazujte v manjših presledkih instrument za merjenje globine. Notirajte si, za koliko smo se medtem potopili, dokler se zopet ne vrnem.« Mož s krinko hitrih korakov odide iz kabine, kmalu nato začuie Edvard glasove in glasno šumenje na hodniku. Ko stoji pri instrumentu in si notira globočino, se odpro vrata, ki vodijo v sosedno kabino. — Mrtvaško bledega, toda odločnega obraza stopi Bessy v kabino. »Edvard,« izpregovori Bessy z glasom, kot je mladi mož še nikdar ni slišal govoriti. »Edvard, vse sem slišala-------------« »Ah, Bessy!« vzklikne Edvard osupnjen. Bessy stopi tik k njemu. »Da, dragi Edvard, moja slutnja, me ni varala, sedaj moramo umreti!« »Ne izgubi upanja. — Rešitev je še vedno mogoča!« »Ne, dragi Edvard, vem — izgubljeni smo. Vendar pa ne tarnam, saj bova našla skupno smrt.« »Bessy---------------------------------- »Da,« nadaljuje Bessy prisrčno, »kljub bližajoči se smrti sem srečna: v tvojem objemu se ločim s sveta, na tvojem srcu, ljubček moj, bo zadnjikrat udarilo moje srce.« »Oh, da bi bil vendar vstrajal pri tem, da bi bile vedve z Molly ostali doma,« vzklikne mladi mož napol obupan. »Jaz se ne bojim smrti, ampak da bi ti, dragica, tako lepa in mlada, že morala umreti, to me skoro spravi ob pamet.« »Edvard, kako moreš tako govoriti! Ali misliš, da bi mogla ali hotela brez tebe živeti? Ako se ne bi vrnil ti, potem bi šla sama v smrt, to ti prisegam pri vsem, kar mi je sveto in drago!« Edvard vroče poljubi svojo Bessy na tresoče se ji ustnice in stiskaje jo na svoje srce, pozorno motri globinsko merilo. »Sedaj se zelo počasi pogrezamo v globino. Zato te rotim in prosim, Bessy, ne obupuj! Saj poznaš neukrotljivo energijo in odločnost tajinstvdhega moža — on še ni izgubil upanja na rešitev!« Biserno svetle solze se sedaj prikažejo na licu lepe Bessy, ki tako krčevito objem- 'J lje svojega ljubljenega Edvarda, kot da bi ju že v nekaj sekundah za vedno ločila neizprosna smrt »Kje je Molly?« vpraša črez nekaj časa Edvard. »Kot jaz je tudi ona slišala grozno vest Blagodejna omedlevica jo je položila na divan.« »Pojdi k njej. za naše življenje za enkrat še ni nevarnosti. Zraka imamo še dovolj na podmornici; zadostoval nam bo še več dni za življenje. Idi, dragica, mislim, da se zagonetni mož vsak hip vrne.« V svoji skoro divji strasti Bessy vroče poljublja ustnice svojega zaročenca, nato pa omahuje in tarnjaje odide v svojo kabino. Edvard ne ostane dolgo časa sam. Mož s krinko vstopi v kabino, ter z naglico preleti Edvardove beležk«. »Nisem se motil; neprestano se pogrej zamo v morske globine. Sedaj sem izgubil' vsako upanje na rešitev.« Lahek vzklik zadoni iz sosednje kabine. »Ah —,« vzklikne mož s krinko s strahom, »deklici, — oj —, ali vesta za strašno nesrečo?« »Da, vaše blagorodje, govoril sem z Bessy, ona je docela hladnokrvna in na vse pripravljena!« »Da, Bessy je res pogumna deklica!« odvrne mož s krinko, »toda vsa odločnost nas ne more obvarovati smrti. Potapljače od katerih ravnokar pridem, izjavljajo, da je nemogoče obdržati se ob straneh ladije ter razpoklino zamašiti. Da je to docela izključeno, uvidim tudi sam, ker ob gladkih železnih stenah ne more noben človek plezati, brqz nad na rešitev bi se potopi) y neizmerno globočino!« »Jaz hočem poskusiti,« vzklikne Edvard po kratkem premisleku — »da, hočem to storiti, saj je to edina možnost za rešitev.« Iz sosedne kabine je zopet slišati zamolkel vzklik in ropot, kot da se je nekdo zgrudil na tla. Vendar pa Edvard tega ne opazL »Samo enega moža potrebujem še kot pomočnika in nekaj žičnih vrvi, ki jih imamo itak na podmornici. Vrhtega vzamem s seboj železno ploščo in kavčuk. To bo zadoščalo, da zamašim za silo razpoklino, dokler ne najdemo primernega mesta za popolno reparaturo.« »Kako? — Edvard, izvršiti hočete nemogoče, kar si nikdo ne upa, to hočete poskusiti?« »Da, samo enega tovaTiša potrebujem,« odvrne kratko, a odločno Edvard. »Od strojev ne morem proč,« dč mož s krinko bolestno, drugače bi šel takoj t vami, toda kak pogrešek pri strojih more vse ugonobiti, — toda — jaz--------------—« »Tu je mož, ki ga iščete,« zadoni nov, glas med vrati. »Jaz grem z gospodom. Edvardom, če je potreba tudi v pekel!« Iznenadena se obrneta tajinstveni mož in Edvard proti vTatom, med katerimi »tod Tom — Terrorjev krmar. Grozno in nevarno podvzetje. Edvard se približa mlademu krmarju, in mu stisne roko. »Prav veseli me, da ml hočete nuditi svojo pomoč pri reševalnem delu. Toda sedaj hitro naprej — niti trenotka ne smeva izgubiti — takoj si morava nadeti potap-ljalsko obleko!« Ko mlada moža že odhajata skozi vrata. kliče tajinstveni mož za njima: »Edvard, plošče, ki jih potrebujete, da' zamašite razpoklino, bom takoj pripravil. Pridete nazaj — predno sl nadenete potapljaško čelado — saj morate tudi _________________ Ne da bi končal, obmolkne mož s krinko. Edvard in Tom izgineta že pri vratih. »Kako blage in plemenite ljudi imam pri sebi,« šepeče mož s krinko sam pri sebi; ko odpira z vso naglico različne predale, »z veseljem se žrtvujejo za moje koristi, mirne duše gredo v smrt — oh, če jima skoro neverjetna rešttev vendarle uspe — kraljevsko ju hočem nagraditi za njuno brezprimerno požrtvovalnosti« Iz predalov vzame nekaj jeklenih plošč, ki so na eni strani na debelo prevlečene s kavčukom, jih položi na mizo in nato vtakne v platneno torbo. »Tako — to je vse, kar potrebujeta. Medtem moram pa paziti na stroje — proti smrti se hočem boriti do zadnjega hipa. Ce se nam rešitev ne posreči, potem postane Terror naša skupna grobnica, v kateri bomo za vedno počivali v temnih morskih globočinah.« Sedaj se približa vratom, ki vodijo e, sosednjo kabino. »Pozabil bi bil skoraj na deklici. Slovo morata še vzeti od svojih zaročencev. — Saj ne vem, če bosta imela dovolj odporne sile proti groznemu pritisku vode. — Strašna usoda! Ubožicama morda niti ne ostane upanje, da umreta v rokah svojih zaročencev!« Nalahko odpre vrata. Molly sloni v svoji omedlevici na divanu. Pred njo kleči Bessy in krčevito objemlje svojo prijateljico. »Vsaka tolažba je tu zaman,« dč tajinstveni mož pri tem prizoru sam sebi in se tiho otistrani od vrat »Toda vrl bogu prisegam, da sam poiščem trupla svojih zvestih tovarišev, Če se ne vrneta, da počivata poleg svojih izvoljenk — to je moj trden sklep!« Iz hodnika se čujejo bližajoči se koraki, — Edvard in Tom vstopita v okorni potapljaški opremi s čudno oblikovanimi čeladami v rokah. 2e stoji mož s krinko pred njima. »Terror se le še zelo počasi potaplja vzemita slovo od svojih zaročenk, kajti -«• Dasi ne konča stavka, sta mlada mož* razumela, kaj je hotel reči mož s krink«, »Jaz grem k strojem.« nadaljuje taita» stveni mož, »zdrava ostanita, Edvard in tudi vi, vrli Tom — vajina požrtvovalno«! mi je dokaz, kako blago, plemenito src* vama bije v prsih. Zbogom — plemenita, pogumna tovariša!« Edvarda pritisne na prsa — Tomu seže v roko in mu jo krepko stisne, potem g« hitrih korakov odide iz kabine.------------ »Sedaj pa urno, Tom — le par minut v slovo najinima zaročenkama — potem g* na delo!« Resolucije sprejete na W« rednem strankinem sboru NSS, ki se le vriSS 23. marca 1924 v Ljubljani. r. Narodno-socijalisiična stranka u&otav-„