Politični ogled. ¦?¦_*¦¦.b?* -^smm^ -*y;is^ •*¦***-1 DRŽAVA SHS. Dne 10. t. m. so se sestali v Zagrebu javni delavci inleleklualci iz cele države, da se posvetujcjo, kako )ji se našel izhod iz vseslransko tcžkega in nevarriega položaja, v katerega nas je zavedel današnji režim. Vsem je jasno, da je vladna politika prepojcna s pohlepom in nepoštenostjo in da se je v tem duhu vse doslej postopalo ter da je tako tudi ustava sestavljena in sprejeta, vsi vedo, da se mora nepoštenost odpraviti, javna vest zbuditi, ne vedo pa, kako naj se to stori in doseže, ker nimajo pravega programa in med seboj, knizhajajo iz najrazličnejših strank, tudi ne prave slogc. Ker je že spoznanje z željo po poštenosti in odporora proti korupciji mnogo vredno, zasluži zagrebški zb:r i-aše pozdrave in našo podporo. Ker se je zborovanja udeležil tudi predsednik damokratskega kluba Ljuba Davidovič z drugimi treznejšimi dcmokrati, je razkol med demokrati gotova stvar. Pribičevič se bo oklenil Pašiča in ta dva ostaneta glavna stebra dosedanje, splošno obsojene vladne politike. Minislii, koliko jih je sploh v Beogradu, so .sklenili da se skliče zakonodajni odbor dne 1. oktobra, parlament pa pet dni pozneje. V Beograd so dospeli odposlanci Bleerovc skupine iz Amerike, da proučijo, kako bi se Beograd zvezal z morjem. Bleer sploh ne misli dati finančnemu ministru dolarjev, temveč samo družbi, ki bo gradila beograjsko-jadransko železnic«. Poštni niinister je tudi izdal ostro naredbo pro'i nerednostim, ki se danes dogaiajo na pošti. Zagrozil je s strogo kaznijo, če se bodo poštne pošiljatve še naprcj izgubljalc in kradle. Ostalo bo seveda samo pri papir- nau aaredbi, kakor so tudi batine ostale, ko jih je pjlicajminister prepa\redal. V političnih krogih se je zopet zbudila zahteva po parlamentai-nem nadzorstvu zunanje politike. Seved.i bo ta želja in zahteva neizpolnjena, ker Pašič še nikdar ui trpel nadzorstva. REKA PROTI ITALIJI. Rcška javnost je.zclo razburjena, ker Italija omalovažuje vse dogovore in pogodbe. Listi zahtevajo, naj se tudi Jugoslavija kot drugi pogodbenik pripusti, da sodelu je pri ustanovitvi reda in gospodarstva reške države GRŠKA je po polomu svojega samovoljnega in predrznega vojnega pohoda proti Carigradu doživela tudi vladno krizo. Sestavil se je nov kabinet in najbrž se bo moral tudi kralj Konštantin umakniti in Venizelos se bo vrnil iz inozemstva. — Naša vlada še vedno po vsej sili podpira in zagovarja grško politiko. Grško, ki tako strašno tlači Jugoslovane na svojern ozemlju, podpira, proti Turški, ki ima loliko simpatij od naših diiavljanovmuslimanov, pa hujska. ZVEZA NARODOV. Na seji tretje komisije je predložila Anglija po svojem zastopniku te-le predloge: naj se pri vseh vladah posreduje glede znižanja vojaških sil in vojnih proračunov in sicer bi se moralo to posredovanje ponnviti vsako leto, naj se sestavi posebna komisija, lu b*> vršila pregled razoroževanja ter vodila o njem točne podatke, naj bi Zveza narodov sklicala posebno konfereaco, ki bi se pečala samo z vprašanjem razorožitve in na to konferenco naj bi se povabila tudi Amerika gledj dogovora o odpravi fabrikacije in trgovine orožja. KMETSKI PRAZNIK NA BLEDU. <Kmetijski list» sc je ustil na dolgo in široko, kakšna velikanska reč bo na Mal Šmaren na Bledu, da bo velko sjajnejša od lanske itd. Gospod minister Pucelj je naročil dva posebna vlaka, izbral nebroj fermanov in izgrabil tudi Kmetijsko družbo, katcra je razpisala premovanje živine, dočim kmetijska družba ni imela svobodnih rok ter so imeli prignati živino samo slabostojneži. Krajnci zaupniki SKS so dobili ukaz, tiskan v «Spiegelschrift. od vodstva SKS, da sme dobiti priglasnico samo živina SKS ter da morajo priglašeno zival zaupniki prejc ogledati. Vsak posestnik pa dobi odškondino v znesku 80 kron in še nagrado za žival kot tako posebej, kolikor točk se ji bo priznalo. 2ivine so prignali še prccej, tudi gospod Pucelj je prišel pogledat, ker pa volov ni bilo, je kmalu odšel. Popoldanski shod je bil pa kaj klavern. Vlaka, katera je naročil gospod minister, sta pripeljala komaj 200 ljudi (drugi je bil razen sprevodnikov popolnoma prazen). Kdo bo pla-  čal? Država, kaj ne?! Z drugimi vlaki, kateri vozijo redno ob praznikih se je pa pripeljalo le malo samostojnežev,  kajti gospod minister je lahko prepričan, da na Mali Smaren pride vedno veliko ljudi lia Blcd, ker je stara navada  kranjskega ljudstva, katcro je na ta dan romalo na Rrezje in ua Blcd in še bo, ko samostojnih praznikov ni bilo in jih ne bo! Slavnostno (?) zborovanje je otvoril Medved iz HraS ter je podal besedo gospodu ministru, kateri ni povedal  nič novega, zagovarjal se je nanireč radi volov, o katerih je izjavil, da je dobro naredil (!), da jih je prodal in radi drugih lumparij. -- Obljubil ni nič druzega kot to, da 1)Q  za naprej Se ravno tako delal za kmetsko ljudstvo. Za njim je govoril poslanec Rajcr, dobrorejen možicl, kmetu prav nič podoben ter je jamral, da je težko radi strankinega glasila ter da se, ti presneti <samostojneži> v parlamenti na vso moč bojujejo in da le težko kaj dosežejo  za kmeta, da pa zase lahko, tega ni povedal. Potem je klobasal Mrmolja take stvari, da ga je že mi-  nister grdo pogledoval in rekel, da mu je bilo težko zapus-  titi plug te riti v parlameut. Ljudje so pa uvideli, da le klo- bastl ter so se muzali. Govoril je tudi, da jih klerikalci na- padajo, to pa le takral, kadar delajo (?) in sc mučijo v parla- mentu za svobod«? kmeta, o katerem je potem fantaziral, da je svoboden, da mu sije svobodno solnce in da še nikdar ni bilo tako dobro za kmela, kakor sedaj itd. Nato je pozdravil zborovalce v imenu srbskih Imetov, neki kmet iz Požarevcu. ,j Jledved je konečno predlagal rsolucijo, katere sg propadle, ker bi lahko dvignjene rokc na prste na roki (levi) in na nogah preštel, pa bi Se kak prst ostal ler je bedastočano zaključil zborovanjc. Po zborovanju je bila dirka fijakerjev in jahačev. Ljudi ,je bilo 5—6000 radovednežcv kmetov, obrtnikov, delavcev, blejske gospode ter uradnikov. Zanimanja nobenega. Ugovarjati ni hotel nikdo, kcr ni vredno mlatiti prazne slame in so gg. govorniki vsaj enkrat nemoteno govorili; v narodni nošah jih "je bilo okoli 20 in eden sam okrašen voz. Po dirki so ljudje odšli iz Zake, le kakih 600 ljudi je ostalo na zabavališču, ki so postali v noč res slabostojni (škandal v Lescah). Ljudje so pa rekli, da ne gredo nikdar več slabostojnega zborovanja gledat, da ni za «mujo». da bi jih za Pucljevce imeli. —