Dopisi in novice. — Iz Radoljskega okraja. Učitelji tega okraja imeli smo svojo letno skupščino dne 18. julija v šolskem poslopji v Begunjah. Spored bil je sledeči: 1. Opazke c. k. okraj. Sol. nadzornika. 2. Jezikoslovni nauk v ljud. šoli, da se z njim zadosti minist. ukazu dne 5. aprila t. 1., št. 5316. 3. Praktična sestava pvedpisanega šol. inventara. 4. Volitev poslanca v dež. uč. skupščino. 5. Volitev stalnega odbora in bukvarničnega odseka. 6. Samostalni nasveti. K zborovanji dožli so vsi učitelji (10) razun enega in 5 pomožnih učiteljev; a iz med duhovščine ni došel nobeden, akopram nekateri namestujejo uCitelje. — Skupščino sta tudi sc svojim dobodom počastila c. k. okrajni glavar g. J. Dralka in en učitelj iz Kranjskega okraja. — Da je gosp. glavarju na šoli obilo ležeče, in da se za njo zanima, pokazal je so svojim jako podbudnim govorom, kterega hočom pozneje kolikor moč omeniti, in tudi s tem, da je bil ves čas zborovanja navzoč. Gospod c. k. nadzornik odpre zborovanjo točno ob 9 uri dopoludne s kratkim, toda jako jedernatim nagovorom in prijaznim pozdravom do zbranih. — Voli si na to namestnika g. J. Trojar-ja, a skupščina voli g. g. Medica in Ribnikarja za perovodji. Gosp. nadzornik prestopi potem k pervi točki sporeda, ter naznanja svoje opazke pri nadzorovanji blizo tako-le: Kar napredek zadeva, kaže se, da šole napredujejo, a vendar je scm ter tje marsikaj pomanjkljivega, kar bode treba odstraniti in zboljšati; posebne pomanjkljivosti so pri uredovanji (spisovanji) uvadnih (šolskih) spisov, posebno zapisnika (matrika), tednika in inventara omeni, da pri eni šoli ni dobil nič uradnih spisov, še celo šol. zapisnik (katalog) ponavljavne šole se je pogrešal; on priporoča prav živo, da se v prihodnje vse one pomanjkljivosti odstrand, ko je če.stokrat na uradnih spisih mnogo ležeče. Kar razdelitev učencev v oddelke zadeva, pravi, da naj se gleda bolj na sposobnost,- nego na starost učencev, kajti so slabo razdelitvijo si učitelj sam trud pomnoži, napredek ovira in tudi svojo sposobnost (?) kaže. — Nadalje priporoča snago v šoli in pri učencih, na kar se tu in tam premalo gleda. — Petje, pravi, da je v enih šolah dosti dobro, v enih slabo v enih se pa celo nič ne vadi, in dotične učitelje opominja, da naj skerbe, da v prihodnje tudi v tcm predmetu zadoste. Jezikov nauk, pravi, da se premalo uči, in da je kar ta predmet zadeva samo s 6 šolami zadovoljen, ko v teh je dobil, da uže učenci I. oddelka izpisujejo v posebno knjižico jezikoslovne naloge, on priporoča na jezikov nauk posebno paziti. Slednjič priporoča še, da naj pazimo, da bode vsaka šola v kratkem oskerbljena z vsimi predpisanimi učnimi pomočki. 0 II. točki poroča g. J. Trojar. On naznanja in kaže važnosti, korist in nanen jezikoslovnega nauka v ljud. šoli, a kako naj se uči in vadi, da se željeni smoter hitreje, lože in gotoveje doseže, tega nam ni omenil. On pristavi h sklepu, da nima kaj druzega omeniti, ker mora to vsak znati, kako se ima ta predmet učiti, in da ima vsak svojo in drugačno metodo, ki mu naj bolje ugaja, a kaj in koliko se ima jezikov nauk učiti, je določeno v učnili čertežih. A jaz mislim, da, ako se kaka točka obravnuje, treba je naznaniti navod, po katerim poročevalec uči, ali misli, da je naj sigurneje, kajti z obravnavo in svojo izjavo da poročevalec priliko, in uzbudi tovariše, da tudi oni potem svoje misli in navode naznanijo, kajti nihče ne more terditi, da je ta ali ona metoda popolnoma, da bi se ne dala izboljšati, akopram znabiti se doseže z njo željeni smoter, in za to se tudi take točke v spo.-ed stavijo, ki so obravnave in razprave potrebne, da se kolikor mogoče enako povsodi uči, a ne vsak po svoje. — 0 tretji točki poroča g. Ant. Gogala. On kaže dejansko na šolsko tablo, ter pojasnuje in kaže predal za predalom, kaj in kako se ima kaka šolska last v dotične predale zapisovati. A ko g. poročovalec en predal v obrazclh dodati hoče, mu g. Thuma kar naravnost oporeka, in pravi, da on ne pozna in tudi ne sprejme nobene svojevolne doklade predalov in spremembe, in zahteva od g. poročevalca, da ostane natanjko pri obrazcih, ki so nam od c. k. okraj. šol. sveta došli, in v rabo priporočeni bili. Nadalje, ko je g. poročevalec rabil pri razlaganji preveč ptuje, nam nerazumne besede, opominjal ga je zopet g. Thuma, da naj ne rabi nerazumnih španskih izrazov, ampak da naj nam po domače stvar pojasni in razloži. — Ko si pa učitelji nismo mogli takoj vsega nataujko za- v pričo otrok iz ust ušla kaka beseda v napačnem pomenu ali spačeno zrečena (Ante omnia ne sit vitiosus sermo nutricibus. — Has primum audiet puer, harura vnrba cffingero hnitando conabitur. — Non assuoscat ergo, ne dum infans quidem est, scrmoni, qui dedisccndus sit. Quintil. lib. 1. cap. 1.); zato da bi pervi vtisi otrok ne bili k navadi, ktera je druga natora, in ktero je sčasoma skorej nemogoče preraeniti (Mnlta linguan vitia, nisi primis eximuntur annis, inemendabili in posterum pravitate durantur. Ibid. cap. 2.). Rimljanje SO sicer otroke najpred začeli učiti greškega, pa kmalo za tim so jih učili latinskega, ino pa oboje v štrici. Za gregovščino ino latinščino — za vsako posebcj so imeli druge učenikc. Ako so izmed obeh jezikov kterega kaj bolj obrajtali, je bil domač tisti, ker so ga edinega pri očitnih opravilih rabili (A sermone graeco puerum incipere malo. — Non longe latina subsequi dcbent, et cito pariter ire. Ibid. cap. 2.). Rimljanje bi bili, celo ob časih skupnovladanja, kmalo mislili, da so svojeinu narodu storili kako nečast, ali ga zaničevali, če bi bili s ptujci, bodisi v Rioiu ali sicer po njili deželah, kako drugači kot latinsko rabili (Illud magna cum porseverantia costodiebant, ne Graecis unquam, nisi latine, rcsponsa darent. — Quo scilicet latinae vocis bonos per omnos gentes vcnerabiliter diffundcretur. Noc illis deerant studia doctrinae: sed nulla non in re pallium togao subjici debero arbitrabautur; indignum esse existimantes, illecebris et suavitate litterarum imperii pondus et auctoritatem domari. Val. Max. lib. 2. cap. 2.). Plutark opomni v življenji Katona Censorja, da je bilo narareč vskupuo vladanje tega Rimljana po opravilih poslalo k Atenjanom, in da je pri tej priložnosti mislil, nič drugače jih ne sme ogovaijati kot, po latinsko, dasi jo ravno dobro znal greško (Cicero v svojih spisih: .,Od starosti" pravi, da je Kato od sebe djal, da je bil vže star, ko se je greškega izučil [litteras graecas senex didici]. Vendar pa še ni iniel petdeset let, ko je storil pot, od ktere je tnkaj govorjcnje). Ciceronu SO celo očitali, da je s samimi Greki po greško govoril. Verrin. 6. n. 147. Pavel Erail je res s peržanskim kraljem, kterega je bil premagal, govoril greško, pa to je menda storil iz spoštovanja do njega, zlasti pa še zato, ko ga je nesrečnega vidil. Liv. lib. 45. n. 8. Oh, nam še dosti in dosti manka, da bi bili tako vneti za svoj domači jezik in da bi toliko zanj storili, kolikor so Rimljanje za svojega storili. Ako se od ptujcev vsega radi učimo, učirao se od njih, še enkrat rečem, (to) svoje toliko obrajtati, kot oni še zdaj (to) svoje obrajtajo. Še dandanašnji ravno tako, kot nekdaj Rimljanje, vsi izobraženi narodi, Nemci, Anglezi, Francozi, Lahi in tako dalej po svoje govore, pojdi jih poslu^at že v njih mesta, ali če so kje drugej. Vse mogoče si prizadevajo svojo besedo čistiti, lišpati, obogatiti, po svetu razširiti. Za najboljši učene izdelke svojega jezika obetajo iu plačujejo velike darove, da tako bolj vnamojo gorečnost. Kako se je pa pri nas godilo in se še godi? Če pri nas prideš y mesta ali gradove, najdeš nas Slavence podobne slavčikom, ki svojo prerailjeno lepo pesem pozabljujejo ino med sabo tako ragljajo in reže, kakor slišijo srake ali šoge po svetu. če se kdo vloti kacega razdelka domače književnosti, se mu nekteri posmehujejo, za besedno zalogo ali slovar mu svoj bližnji kraj Slavenskega odločijo, da naj s timi malo besedami, ki so tukaj in pa dandanašnji med prostim ljudstvom znane, po slavensko pa ptujcem kos piše. Za plačilo ga pa nazadnje zasmehovanje čaka, ker ni v stanu vsem vstreči, ko vsak svoje hočejo. Za nekterega je dosti, da ga boš razžalil, čc li začneš okoli naše slavenščine kaj berskati in prah od nje trebiti. Pa kaj born odgrinjal zastarane rane, ker vem, da jih nismo v stanu ne jaz, ne kdo drugi ozdraviti! Kaj ne, ljubi moji, da bi bili nespametni, kdor bi vojake tako dolgo spoštovali, dokler bi le-ti v desko streljali ali od ptujih kraljev najeti se serčno vojskovali; ko bi pa za našo domovino, za našega ccsarja orožje zgrabili, bi se jim smejali rekoč: ,,Ko druzega ne vedo delati, se pa za doinovino potegujejo". Lih nekako tako bi bil nespameten, kdor bi koga zavolj ptujih znanj spoštoval, zavolj domačih bi ga pa zaničevati začel. Nekteri bo rekel: Kaj bi se ukvarjal z domačim književstvom, saj se nimam iž njega nič naučiti, ker ni raznih bukev; za silo pa me že Ijudje umejo, kar jim pravim. Tacega opomnim pomisliti, da je podoben kmetu, kteri obdeluje ptuje polje, svoje vinograde, njive, travnike in vert pa zapusti. Ako mu kdo reče: Ljubi moj, ti bi bil bolj pameten, če bi svojo zemljo obdeloval, mu le-ta odgovori: Kaj hočem s svojo zemljo; terte semtertje redko stoje, po njivah je vse s travo in plevelom preraščeno, po travnikih so rujave, gole terišča, na vertu so še nektere stare, vse polomane drevesa: mar hodim sosedom pomagat; tu pšenico in ajdo žanjemo, sadje pobiramo, sena celc kupe napravimo, grozdje tlačimo, vino pijemo, jesti dobim in še kaj zaslužim. Kaj nc — tako kratkovidnemu revežu je tak nauk dati: Ti svojega zemljišča ne zapusti, nograd zasadi, otrebi, pognoji, obdelaj; njive pognoji in obsej, ter daj setev opleti; travnike tudi pognoji, vodo na nje napelji, s travnimi semeni jih potrosi; verte zasadi, divjake pocepi, staro drevje omaži. To bo za te najlepši čast, najboljši dobiček. Tebi in tvojim otrokom sčasoma ne bo treba k sosedom hoditi si z naiemščino kruhek služit; vam bo domača zemlja obilno živeža dala. — Tistim, ki po inostranem književstvu svojega prida iščete, ravno tako rečem: Trudite se po polji ptujega književstva; med tim časom pa obdelajte tudi domače književno polje, vsak po svojem stanu. Natoroznanci, botanikarji, modroljubci, lekarji, pravičarji, duhovni in vsi svoje domače književno polje obdelujte. Tako boste vi in vaši nastopniki uazadnje iz domačega sveta spravljali obilni sadež. Vse presodke na stran pustite in po pameti s hladno kervjo presodite, ali ni res, kar pravim. Saj veste, da Francozi, Anglezi, Nemci enoglasno g. g. Sadar in Kuster. Med tem dospel je skupščini telegram iz Oernomelja od strani blagega sobrata in prihodnjega šmartinskega učitelja gosp. Nikolaja Stanonik-a, ki je s toplimi izrazi vnšil skupščini dober vspeh. Gosp. pervosednik je telegram gla&no predbral. Za tem piestopil je na 111. točko dnevnega reda, govorivši o postavab in zakonih, ki so izšli med letom. Djal je, da po večjem so znani že po okrožnicah; specielno je vender še omenil dveh ministerskili ukazov, onega namreč od 5. aprila 1878, štv. 5316, ki graja preslabi napredek v jezikoslovju, slovenskem in nemškem, ter določuje, kako naj učitelji postopajo posebno v oziru na one učence, ki nameravajo prestopiti v srednje šole. Diugi ukaz je od dne 7. aprila 1878, in govori o določilih sprejetja učencev v pervi (nižji) razred srednjib šol. IV. točka dnevnega reda obsegala je opazke g. pervosednikove o priliki nadzorovanja posamesnih šol. V obče izrekel nara je svojo zadovoljnost, ker so njegove opombe o zadnjej konferenci rodilc dober vspeh, in je v obče šolstvo po vsem okraju napredovalo. 0 .šolskem obiskovanji je omenil, da je tu in tam še vedno pomankljivo, kar je že stara nadloga; zato nam je pa govoril na serce, naj stariše za šolo vnemamo; pa naj tudi skerbimo, da poduka nikdar ne opustimo, kar ljudstvo koj zapazi, in ima to potem glede šolskih zamudeb za pretvezo, ceš: saj učitelja tudi ni vselej doma. — 0 Solskih poslopjili je omenil, da so tu in tara slaba. Se ve, da za to ni delal nas odgovorne. — Kar zadene uxne piipomočke, se je g. nadzornik položil, da so o tem marsikje dovolj na slabem. Vsaj najpotiebnejše stvari, n. pr. zemel.jno oblo, računski stroj, potrebni zemljevidi, termometer in enake stvari naj bi se pri vsaki šoli omislile, za kar naj učitelj dotične predstojnike, pa tudi premožnejše stariše pridobiti skuša, da šoli take stvari preskerbijo. — Zarad klopi je bilo omenjeno, da imajd malokje tintnike vdelano, kar naj se omisliti skuša; — tudi šolski vertovi so malokje, kar naj se tudi zboljša; — vertovi pa naj se rabijo povsod v pervi versti za poduk v sadjereji; oziroma Solskib spisov priporočana nam je bila posebno natančnost in popolnost; pri sostavi zaznamka naj giedamo na to, da se priimki pišejo pravilno slovenski, kerstna imena pa naj se ne rabijo hervaška ali serbska, n. pr. Franjo, Vekoslav, Srečko, Miroslav i. t. d., ampak domača slovenska, ker je tako gotovo tudi starišem naj bolj po volji. Knjigo o odpustu nam je g. nadzornik tudi priporočil, naj ,jo rabimo v to, m kar je, in naj vsaki otrok, ki zapusti šolo, dobi svojo odpustnico (Entlassungazeugnis). 0 šolskem poduku govoril je g. nadzornik prav obSirno in tudi zelu temeljito. Pred vsem povdarjal je, da je disciplina v šoli perva podlaga dobrega napredovanja, ona je nji »conditio sine qua non«. Priporočal nam je skerb za disciplino s toplo besedo. 0 privaji pazljivosti govoril je, da bi bilo bolje, ako bi se v pervih 2 — 3 tednih v šoli tudi prav nič druzega ne podučevalo, ampak se le na to gledalo, da bi se otroci reda, poslušnosti, pokojnosti in pazljivosti privadili, kar je glavna podlaga dobrega napredka. Za vzbujenje in vzderžanje pozornosti od strani otrok nam je g. nadzornik priporočal, naj vselej vprašanja prej zastavljamo, in še le potem pokličemo učenca, kateri naj na to odgovarja. — Potem je prestopil g. nadzornik na opazke pri posamesnih podukih. Pred vsem nam je povdarjal natančni učni red, in veleval, naj se učni čertež (Lehrplan) gotovo vselej o pričotku šols. leta okr. šolskemu sovetu predloži v pregled in poterjenje. Glede ukov nam je bilo priporočeno, da naj imamo posebni pozor na glavne predmete: branje, računstvo in pisanje. Bere naj se glasno, ter naj se berila (t. j. berilni predmeti) obravnavajo rečno (saclilicli) in slovniško (gra- matikalisch). Neraška berila naj se poslovenjujejo, da otroci umejo, kaj berejo; pri onih pa, ki so nemšdne že bolj zmožni, naj bo terminologija nemških berilih nemška. — Pri vačunstvii naj se pazi na to, da zdelujojo učenci naloge vsi, in naj se ima pri nalogah po.sebni ozir na djanjsko (pniktičuu) življenje. — Pri pisanji naj se gleda strogo na to, da otroci prav sede; priporočevale so se nam osobito Musil-ove pisanke, vender se pa niso izklučile tndi PokorniLesar-jeve pisanko, ker so zarad predpisov v zgornjih vorsticab pripornčila vredne. (Gosp. pcrvosednik izrekel je tu misel, naj bi so pri deželni uč. konferenci tudi o tej stvavi kaj govorilo). V ozirn slovnice nam je bilo priporočeno, naj bi se po ljudskih šolah bolj natančno gnjila, in naj se ne obravnava samo le uk o samostavnikili, prilogih in glagolih, kcr to jc premalo. — Kar zadene realije (zemljcpisjo, zgodovino in naravoslovje), rečeno nam je bilo, naj se to ne uči prcobširno iu v posebnih urah, ampak naj se vpleta med branje in med kazavni uk, ker to na taki način te predmeto nckako mikavne dela. Kolikor je moč, naj se ti uki poočitujcjo sc slikami. Zemljovidi naj sc rabijo le taki, katere dovoljujejo sl. šolsko oblastnije. Pri zgndovirii naj so oziramo le na avstrijsku pnvestnico. — Za pravopisjo (diktando) nam jo bilo priporoueno, naj se za narekovanje nalog jemljejo tiiki predraeti, ki so jih otroci žo prej brali. — Ker je telovadba v šolali po doželi glede orodja prctežavna, piiporočevale so se nam le bolj proste telcsne vaje, ki naj nc terpijo predolgo; dobro pa je, ako se lolovadi vsaki dan po kakih 10 — 15 ininnt, in sicor med 2. in 3. uro. (Po lTiojili mislih prav moder sovet. Pis.) Gledo petja se j« izrekla pohvala, da je povsod dovolj dobio; zarad uka o kmetijstvu pa je bilo povedano, da se le malokje goji; sadjereja tudi le tu in tam, toraj nam je bilo priporočeno, naj se za te nauke bolj vnamemn. — Knnečno nam je gosp. nadzornik naznanil, da bomo potnino letos prec po konferenci izplačano prejoli, kar smo mcnda vsi radi slišali. — Po opazkah gosp. nadzornika spoznali smo laliko, da njegovo oko od leta do leta bistrejše postaja, kar je lahko vsakemu učitelju skrivni opomin, da naj v svoji šoli zboljša, kar je pomankljivega. Vsak, kdor hrepeni po napredku, take opazke rad in pozorno posluša, in si jih obrača v prid. S tem rešena je bila IV. točka. (Konec prihodnjič.) Iz seje e. k. dež. šl. sveta za Kranjsko dne 9 avgusta 1878. Dnevni red je bil: Deželni odbor se iraa naprositi, da izdela prihodnji sesiji kranjskega deželnega zbora postavo, ki se tiče plače, katero imajo dobivati učitelji, vojaki, dokler so v vojaški službi. Za šolo vDovskem je bilo privoljenih 700 gl., azašolo vČatežu 300 gl. iz normale šolske zaloge. Ker se ima v Kočevji ločiti vodstvo dokliške šole od vodstva deške šole, se iraa obravnati z normalno šolsko zalogo zastran stanarine za nadučiteljico, a z deželnim odborom, da se zviša plača tretjemu iti četertemu učitelju. Na Studencu (Briindl) se ima prihodnje šolsko leto pričeti nova iola, in določila se je plača učitelju. Začasni nadučitelj Jernej VrančičvMoravčah je imenovan s stalnim. Ljudskemu učitelju v vojake poklicanemu se je odločila mesečna podpora. Poročilo okrajnega šolskega sveta, da se ima dati ljudskemu učitelju pokojnina iz milosti, se je napotila deželnemu odboru. znamovati, obljubil nam je g. okrajni glavar, da bo pustil načert po g. Gogalo-vom inventar« prepisati, in bode krožil pri vsih učiteljili, da si ga slednji natanjko ogleda in prepi.sc; kar je bilo vsim jak<> po volji. A gosp. glavar sam omeni, da ovi obrazci niso šc v rabo odobreni, ima pa upanje, da bodo. *) Pri volitvi poslanca v dež. uč. skupščino bili srao pa zelo nesložni, akoravno nas je bilo inalo štovilo, komaj 10, kteri smo imeli volitveno pravico, in vsled nesloge bilo je treba dvakrat voliti, kajti pri pervej volitvi ni nihče nad 3 glaso dobil, pri drugi pa je dobil g. J. Trojar 6 in M. Kovšca 4 glase; tedaj je g. Trojar bil izvoljen. V stalni odbor pa so bili voljeni: g. g. Thuma, Kovšca, Medic in Eibnikar. V bnkvaruični odsek pa: g. g. Medic, Thuma, Trojar, Kovšca in Eibnikar. Pri samosUlnih nasvotih oglasi se pervi g. Klopčič in omeni premembo šolskih knjig, a beseda se mu pristriže, s tem, da bode gotovo dež. uč. skupSčina o toj reči pretresovala. Drugi se oglasi g. Eibnikar in stavi predlog, da naj sc okrajni šolski svet prosi, da za letos sklcp šolskega leta na 7. scpteinbra določi, da bode učiteljem, ktere bi bila volja, mogoče vdeležiti se kot poslušalci dež. učit. skupščine. Ta predlog jo bil enogksmo sprejet, **) (a okrajni šolski svet ga ni poterdil, ampak, opozore učitelje na §. 31. šol. in uč. reda zavcrgel). Ko so nihčc več ne oglasi, poprime gosp. okrajni glavar besedo, ter s krepkim in gladkim govorom učiteljetn prav živo priporoča, da svoj važni in iraenitni stan vestno in natanjko spolnujerao. — On priznava, da imajo učitelji nasproti kraj. šol. svetu in občinarjom čestokrat težavno in situo nalogo, a pravi, da v takih slučajih, kedar gre za korist šole, treba je pogumuo in odločno postopati. — Nadalje daje nasvete, kako naj ravnarao in postopaino pri sestavi »Kazala« šolskih zamud in pri kazenskih nasvetih, kako imamo skerbeti pri sestavi proradina za šol. potrebščine, da šola dobi, česar potrebuje pri učenji, ob pravem času. H sklepu pa se posebno živo priporoča, da na vso moč skerbimo, da bode mladina imela pravo Ijubezen, udanost in pokorščino do presvitlega vladarja. Pri tem priporočilu oziral se je v blaženo — Nemčijo iu omenil, kam pripelje strast celo izobraženega človeka (gotovo je mislil na cesarjeve napadnike), ako se mu žo v mladosti ne vcepi v serce ona potrebna Ijubezen in udanost. — V to sverlio posebno priporoča, da si vsaka šola omisli priraerno podobo presvitlega cesaija, in tudi bi bilo želeti, da bi zraven podobe presvitlega cesarja, tudi podoba presvitle cesarice kinčala šolske stene. Na to sklene svoj jako podbuden govor s 3kratnim »slavo« klicom na presvitlega cesarja. Ko se nato g. Thuraa g. glavaiju iu g. nadzorniku v imenu skupščine zahvali in vsakemu posebej »živijo!« zakliče, se zborovanje skleue ob 3/tl2 ure. Po zborovanji podali srao so nekateri k g. Šturmu v Poliče, da smo tudi želodec zadovoljili, a Drflinci podali so se takoj v Lesce, da so se potem s *) Jaz ne umojem, kako, in čemu sc more ena reč v rabo priporočevati, ali celo zahtevati, da se rabi, dokler ni v rabo odobrena. Ali ne bodo to popolnoma prazno delo, ako vlada te obrazcc kaj predrugači, ali celo zaverže? Imamo li učitelji še premalo nepotrelme pisarije brez plačila? A tudi, obrazci naj se dado tiskati enako dosedanjim, da ne bodo še z mudnim čertanjem imeli učitelji nepotrebnega dela! Pis. **) Omeniti moram, da je okraj. šol. svet določil, da se ima letošnje šol. leto še le 11., 12. ali 13. septembra skončati; toraj ravno dobro pred, kakor se drugod šole uže zopet pričenjajo. — Zakaj tolika razlika proti drugod, to mi ni znauo. Pia. — (Okraj to lahko sklene. Vr.) pervim vlakom odpeljali domu. Toliko za zdaj. Drugi pot še kaj, ako je drago. — (Prosimo. Vr.) X. — Iz Vojnika. »Učiteljsko družtvo celjsko« imelo je dne 1. avg. v mestnej dekliškej učilnici svoj osmi letošnji redni shod. Navzočih bilo je le 20 udov, ker je baš ta dan bila na Laškem okrajna konferenca, ter so tako vsi udje ovega okraja zaderžani bili vdeležiti se shoda. Po odpetji nekojili pesen prične družtveni predsednik g. Bobisut zborovanje ob 11. uri dopoldne. Zapisnika (slov. in nem.) zadnjpg-a shoda se prečitata, ter brez ugovora sprejmeta. G. predsednik naznani nam dopise družtvenemu vodstvu: a) Direktorij štaj. učit. zveze vabi dmžtvo, vdeležiti se v obilnem številu občnega zbora te zveze, koji se če letos dne 6. i 7. sep. v Gradci obhajati, in družtvo naj voli, kakor po navadi dva zastopnika (delegata) k temu zborovanju; b) redakcijski komite graške »Piid. Zeitschrift« vabi družtvo, ka naj tudi ono kako svotico doda k premiranju najbnljšega pedagogičnega spisa v ovem listu; c) družtvo notranje-avstrijskih stenografov vabi, boteč letos prirediti svoj občni shod, učit. družtvo k gmotni in duševni podpori. Ti dopisi so se sledeče režili: Ad a). Za delegata uč. družtva celjskega volita se g. g. B o b i s u t in B r e z o v n i k. Ad b) in c). Družtvenemu vodstvu se odda, da pri prihodnjem zborovanju o njih poroča. Nasledoval je za tem govor g. V. Jarc-a »o začetnem navku slovniškem« kot nadaljava govora pri zborovanju dne 4. jul. t. 1. Danes razmotrava gosp. govornik spol in število samostavnikov, prosti stavek in osebek ter dopovedek, podpiraje svoje nazore in razvijaje z obilico praktičnih zgledov in nalog. — Družtvo se mu za njegov govor zahvali. Ker je poročevalec drugega predmeta »učni črteži za telovadbo« g. Tisch radi bolezni zaderžan bil se shoda udeležiti, odložila se je ta točka na prihodnji občni zbor dne 7. nov. t. 1. a. B. — Iz Kranjskega šolskega okraja, 3. avgusta. (Učiteljski shod) Dan vsakoletne učiteljske skupščine je učiteljem menda biez izjembe povsod težko pričakovan, zato pa tudi prijetin in blag. V pervi versti ponudi namreč ta dan ukaželjnemu učitelju marsikaki koristen nauk, kako naj se v šoli, in tudi zunaj nje vede; kaj naj posnema, ali česa naj so izogiblje i. t. d. Služi pa ta dan tudi nekako v oddih, zlasti ako se konferenca določi tako (kakor se je to zgodilo v Kranji že ponovljeno), da se more človek naslednji dan (v nedeljo) od popotvanja odpočiti. Svoje ljube in zveste prijatle pa človek vsako leto vsaj enkrat tudi rad vidi in jih osebno pozdravi, toraj ni čudo, da se človek tega dneva veseli. — V Kranji veršila so je skupščina za to leto 20. julija, in slavno mestno županstvo prepustilo je tudi letos dvorano svojega občinskega doma za uč. zborovanje, za kar naj mu bo s tem izrečeno javno priznanje. 0 napovedani uri snidili smo se vsi učitelji iz okraja, ki se po postavi konference vdeležiti morajoj en učitelj (g. Fr. Petrič iz Zalega Loga) zaderževan je bil po hudi bolezni; drugoga pa (g. J. Bezlaj-a iz Kranja) zadela je britka osoda, da moral je zapustiti drago domovino, ter oditi kot vojak, kamor ga je poklical najvišji glas. Ko je c. kr. okr. nadzornik gosp. gimn. profesor Henrik Pirker kot pervosednik konference nazoče s prijaznim ogovorom pozdravil, izrekel je svojo zadovoljnost, da srao se v tako polnem številu snidili; omenil je dalje namena učiteljskih skupščin, da bi se namreč v pervi versti doseglo soglasje v učnih metodab. Temu je sledila volitev dveh zapisnikarjev, in voljena sta bila skoraj Določilo seje, koliko imajo na gimnaziji dodati k učilnemu pripomočku. Prošnja gimnazijskega ravnateljstva, da smejo namestiti suplente na učiteljska mesta za učiteljo v vojake poklicane, se je predložila slav. ministerstvu s primernim nasvetom. Prošuja gimn. učenca za ponavljatije izpita so je zavergla. V Hrenovcah (okraj Postonj.) se ima upeljati poldneven p o d u k. Prošnja pomožnega učitelja za dopustitev k učiteljskeniu izpitu se je predložila slavn. ministerstvu. Pozivi zoper kaznivne razsodbe o šolskih zamudah, prošnje za nagrado in denarno pomoč so bile razrešene. — V Velikiti - Laščah, 10. avgusta t. 1. Ta dan obhajal se je pri našej dvorazredni Ijudskej šoli slovesen sklep letošnjega šolskega lcta. 0 9. zjutraj bila je zahvalna maša in »Te deum«, a potein zbrali smo se vsi v prostorncj, z mnogoterimi učilnimi pripomočki lepo okinčanej šolskej sobi, ktera je bila ta dan zaradi mnogobrojne šolske dece veudar le tesna. Na inizi razstavljena bila so razna šolarska dela, katalogi i. t. d., in na dveh mizah posebej polno ročnih del učenk, česar pride v zaslugo našej udteljici. Nazoča bila je najodličnejša gospoda iz Velikih-Lašč, med njo tudi gospa Hočevar-jeva iz Ljubljane, gospa Martinak-ova, mati našega velecenjenega g. c. k. sodnika tudi iz Ljubljane in nekoliko domačih. Najpoprej se je veistil kratek govor, s kterem se je otrokom razložil pomen današnje slovesnosti, ter posneli so se v malem obrisu predmeti, kteri so se prodnašali, in lepi nauki, kterih so se mnogo uči.; za svoje prihodnje življenje. Ker je šola vert potrebnih naukov in koristnih znanj, a učitelji in otroci nja vertnarji; pokazali so otroci potem tudi dejansko svoje piidelke. Bili so vedno mirni, tihi, poslušljivi in odgovarjali so razumljivo in točno. Eazlagali so novo mero, posodu in težo, navedli mnogo prihitljejev, ki se potrebujejo pri naglem raCunstvu in rošili so več primernih nalog iz številjenja. Prednašali so razne pesnice, razlagali pregovore ter natančneje pojasnovali s primernim deklainovanjem. Tako se je n. pr. pri pregovoru: Koka roko umije, prednašalo : »Vrabec in konj«; pri: Visoko obraz, nosi prazen klas: »Žitni klas« iu pri drugih enako primernih: »Hrotnec in slepec«, »Zlati čas«, »Lenoba« i. t. d. Pri predmetu »Ptice« povdarjalo se je med drugim posebno njih kurist, zaradi česar naj bi jenjali lnidobncži preganjati najboljše prijateljice naše, ki neprestano narn poniiigajo pieganjati in pokončevati obilo požrešnega, tolikanj škodljivega merCesa. Ko so med drugim več znanih ptičic na pamet popisovali, so zopet najprej deklamovali putem pa tudi peli: »Siničja tožba«, »Deklica iu tica«. — Pri predmetu »Domovina« razlagali so najprej rojstveni lu-aj, potem luaterno deželo in naposled Avbtiijsko-Ogersko deržavo. Naštevali so poglavitna mesta, gnre, reke posameznih dežel ter popisali pridelke in obilno bogastvo te deržave. Ko so imcnovali najvišjcga oblastnika Avstrijsko-Ogerskega presvitlcga cosarja, ki z očetovsko Ijubeznjijo skerbe za nas in vse svoje podložnike, zapeli so navduaeno Hribarjev kanon: Bog ohrani nam cesarja svitlega i. t. d. Potem, ko se je zopet priraemo vpletalo, doklatnovali so najprej, pa tu'" pozneje peli so pesnice: »Moj dom«, »Popotnik«, »Moja Avstrija«. K sklepu, ko se je otrokom priporočevalo in pokladalo nekoliko potrebnih vodil, kterc naj nikdar ne zabijo, zapela se je pesen: »Počitnice« in pri zahvali g. g. cesarskim kr. uradnikom, ki so naniestniki našega svitl. cesarja F. J. I. zadonela je iz polnili gerl priljubljena cesarska pcsen: Bog ohrani i. t. d. Kazdelivši šolska naznanila in ko so bili že prej prejeli lepe spominke, podali so se otroci mirni tihi, pa tudi veseli svojim potom proti domu. Zapisniki so kazali, da je to leto obiskovalo vsakdanjo in ponavljavno šolo skupno število 307 otrok; precejšnje število za dve učiteljski moči. Gosp. J. A. Grebeuc; poklonil je šoli lepo in bogato zbirko metuljev, ki so se priredili našej zbirki rastlin in zaželk v nalašč zato pripravljeno škrinjico in je lep kinč šolske sobe, za kar zasluži omenjeni gospod spodobno pohvalo in zahvalo. Čast in hvalo izrekam javno častitim gospem in gospodom c. k. uradnikom kakor vsem, ki so bili prišli, da so povzdignili slovesnost in s tem pokazali svoje mladinoljubje, a šolam prijateljstvo in naklonjenost. Bog jib živi! Jož. Pavčič. — S slovenske»:l Štujera. Že dalje časa imam namenjen dopis za naš edini slovenski šolski list, kateri se žalibog od naših učiteljev zelo premalo čita, toda človek ne ve prav, o čem bi pisal, dasiravno morebiti dneva ne omeni, ko se česa dogodi, o čemur bi bilo vredno pisati. Ali večinoma so zadeve, o katerih naj bi se pisalo, precej delikatne naiave, in bi se nad priobčenjem ta ali ona osoba spodtikati utegnila. Ali nekatere splošne opazke si vendar le dovolim napisati. S svojim materijalnitti stanjem so učitelji sedaj v obče zadovoljni, t. j. ne čuje se v tej zadevi pritožeb in lamentiranja. To poslednje je sicer tudi radi tega umolknilo, ker nima učiteljstvo, zlasti ono slabše datirano, čisto nič upanja, da bi mu deželni zbor kaj priboljšal. Sicer pa more redno in varCno živeči učitelj s sedanjimi dohodki že izhajati. V prejšnjih letih so sicer učitelji enorazrednic večkrat pošiljali prošnjo deželnemu zastopstvu, naj bi se tudi jim opravilna doklada dovolila, a letos baje tega brezvspešnega koraka ne nameravajo storiti. Tudi v tej zadevi se je že čestokrat koledovalo, da bi se starejšim učiteljem 5 let službe iz stare šolske dobe pri pokojnine ne vštevala za 3. Ta korak je sicer bil in bo še v bodoče brez praktičnega pomena, ker naša deželna šolska postava itak nema določnega števila let, katero bi bilo predpisano za dosego cele pokojnine, marveč odločuje o tem, kedaj naj dobi učitelj celo pokojnino, edino le c. kr. deželni Solski svet. Ko že govorim o gmotnem stanji štajerskih učiteljev, naj omenjam, da bi 10 % starostne doklade imele učiteljeve dohodke pomnoževati, da si ravno postava jasno govori, pa dohaja takovo povišanje plače vsakemu učitelju, kateri služi skozi pet v zadovoljstvo, vendar se te kvinkvenije le nekaterim učiteljem podeljujejo. Poznam veliko učiteljev, katerim ae je na 1. in 2. prošnjo to doplačevanje odreklo, in na 3. pa morebiti še odgovora ne dobe. Tudi potnine (diete), katere so si učitelji z udeleževanjem pri okrajnih učiteljskih konferencah zaslužili, ne izplačujejo se učiteljem redno; znani so mi slučaji, da so se učitelji morali do nauonega ministerstva s pritožbo obrniti prej, nego so se jim zaslužene dnine izplačale. — Ali ta gmotna pitanja v obče ne bi bile še pri nas vzrok pritožbam, ako bi bilo barem v druzih, važnejših obzirih vse v redu. Toda pritožbe čuješ, kamor koli se obrneš. Tu ti toži učitelj nad krajnim šolskim svetom, da ničesa več za šolo ne stori, tam čuješ zopet nepovoljne glasove o naredbah druzih šolskih gosposk. Res je, navdušenje za šolski napredek se je zelo ohladilo. Zato se le malo čuje, da bi si katera občina novo šolsko poslopje zidala, dasiravno bi ga tako trebala, kakor >riba vodec Ali novcev mnogo manjka poedinim, zato si skoro nobeno šolsko svetovalstvo ne upa še občino z novimi nakladami obloževati. Največ pa slovenske učitelje in narodno možje to žali, da se daje nemščini povsodi prednost, da se povsodi le nemško uraduje, da se le nemške knjige priporočujejo i. t. d. V c. kr. šolski zalogi v Beču so prišle na svitlo nove nemške čitanke v 8, v 5 in v 3 delih ter nove nemške slovnice v 4 delih; nove slovenske čitanke so nam bile od g. deželnega šolskega nadzornika tudi obljubljene, da jib dobimo o veliki noči že, a kakor se kaže, ne dobimo jih še s priliodnjim šolskim letom ne. Zelo so bili učitelji vslcd toga vznemirjeni, ko so se jim iz šolarskili knjižnic nekatere slovenske bukvice konflsciralo; na pritužbo od strani okrajnih šolskih svetov je bilo pa to ugrabljenje zavrženo. Večkrat dohajajo ukazi takega zadržaja, da jili je težko izvesti; no, imamo pa iz izkušnje to tolažbo, da so nekatere dane norme precej elastične, kajti na uloženi ugovor se je to pa ono pravilo že skrčilo. —- Zdaj proti koncu šolskega leta so pri nas okrajne učiteljske skupščine. Na dnevni red se postavljajo večkiat take reči, katere so bile že večkrat dobro premlatene, kar se nam ne zdi prav. Za te konference se pri nas zahteva, da bi si učitelji v »častno dolžnostc šteli, izdelati pismeno nekaj danih vprašanj. Zgodilo so je pa, da nekateri učitelji tega niso storili; bili so na to preiskovani — a vspeh in nasledek teh preiskovanj mi ni še znan — menda ne bode nikakošen. — Na Štajerskern je še mnogo praznih učiteljskih mest. Domačih izpitanih moči ni dovolj, iz sosednih dežel se ne jemlju radi, a neizprašanih nečejo postavljati, kajti še sedanje neizprašane namenijo odstaviti. Odstavile so se tudi vse tiste učiteljice ženskih ročnih del, katere nimajo za to izpitov, dasiravno so bile v tej službi le malo časa. Izpitane učiteljice za to stroko, katerih je sicer še zelo malo, dobe pa tako majhno plačo, da ne morejo pri njej ne živeti in ne umreti, ako nemajo za moža učitelja; kakor je to v navadi. Še bi imel veliko pritožiti se »Učitelj. Tovarišu«, pa za danes naj te vrstice zadostujejo; morebiti pri priliki zopet kaj. — (Prosimo. Vr.) — Deželna učiteljska sknpščina (9. t. m.) ima določiti učno pot (Lehrgang) pojedinim naukom. Šolski in učni čertež stavi smoter in cilj, ki se ima doseči, učna pot pa pelje do namenjenega cilja. Odsek, ki pripravlja gradivo bodoči konferenci, je uže sestavil tako pot za vsak nauk posebej. Potem imajo tudi vravnana biti berila in slovnice za slovensko - nemške šole (perva, druga in tretja nemška slovnica) in monla dobomo potem drugačna berila. Tako piše »L. Schulztg.« 10. avgusta v vvoduem članku: »Zur Landes-Lelirerkonferenz.« Ali bodemo pa kedaj dobili slovenska bcrila vzlasti III. berilo za 4. in 5. razred, od tega nam nSchulztg." nič ne pove. In vendar bi bilc šole slovenskih beril veliko bolj potrebne, kakor uemških, katerih imajo na zliiranje, iii tu in tam prav dobrih. V ,,S1. N." sicer beremo, dne 21. avgusta, da dobomo v kratkem za slovcnske ljudske šole nov nAbecedmk" in ^Pervo berilo" oboje v jednem zvezku, ki pride v c. k. zalogi šolskih bukev ua svitlo. — Abcceduik ta, ki ga imamo, ni napačen, 1. in 2. bcrilo tudi ni napačno, treba bi bilo nckoliko prcdelati uji po šolskih in učnih čertežih, 3. berilo naj bi bolj obširno razpravljalo, kar bi 1. in 2. začelo. — Kako lahko in kako hitro bi se to speljalo  — Iz seje deželnen-a odbora 10. avgusta. Deželni odbor je pritrdil predlogu, da se dvorazredna ljudska šola v Velikih-Laščah razširi v trirazredno, in da se placa 3. učitelja postavi na 400 gld. — Na dopis zarad posojila iz deželnega ali normalno-šolskega zaklada, ki ga potrebuje občina šmartinska pri Litiji za popravljanje podrtih stropov šolske liiše, ki je bila še le pred 1 letom dodelana (!), sse deželnemu šolskemu svetu odgovori, da je za tako posojilo treba dovoljenja deželnega zbora. — Omenilo se je, da vredništva tukajšnih časnikov tudi zamorejo prejcmati darove v podporo rodbin reservistov in jih izročati deželnemu odboru. — iVa koperskcill UČitcljiŠČi je delalo menda letos 25 kandidatov maturo, se ve da Slovencev in Lakov skupaj, mej katerimi je bilo tudi nekaj ek- sternistov. Izmoj teh 25 je 13 dobro dostalo izpit, 12 je bilo vrženih. Slovenskih kandidatov je bilo letos v 4. letu 6, izmej kojih sta dva padla. »S.« — V Rlidolfovem sta voljena v dež. uči. skupščino g. g. J. Kancilija iz Žuženberka in A. Jerše iz Trebnega. Poročilo prihodnjič. — — Evropska Tlirčija jc iuiela pred zadnjo vojsko 6517 Q]milj in okoli 10 milijonov stanovalcev; Čeniagoia, Serbija in Ruraunija tukaj niso štete. Po 13. juliju t. j. po berolinskem miru, je neposrednje podložnih balkanskih dežel »Vzhodna Rumelija«, (Bolgarija na južni strani Balkana) 630 ?milj in okoli 1 milj. ljudi, druge Tnrčiji ostala dežele merijo 3876 Qmilj in stanovalcev je 6 in pol milijonov. — Černagora pred vojsko 78 ?mil.j iu 170.000 stanovalcev, sedaj ko je dobila pomorsko mesto Bar in nckaj od Hercegovine ima 158 Qmilj 220.000 ljudi, prirastka je 80 ?milj in 50.000 ljudi. — Serbija je imela pred vojsko 783 nmil.i in 1,360.000 ljudi, sedaj pa ima 993 ?milj in okoli 1,640.000 duš, prirastek je 210 ?milj in 320.000 duš. — Runiunija, odškodovana za Besarabijo, katero je odstopila Rusom, dobi Dunavovo ustje (delta), Kačje otoke in Dobrudšo — oddaje 150 ?milj in 135.000 duš, a dobiva 240 ?urilj in 175.000 duš, pred vojsko je iraela 2.201 ?milJ in 5,073.000 duš, a sedaj ima 2.290 ?milj in 5,110.000 duš, tedaj ima več 89 ?milj in 37.000 duš.