Stane:
Za celo leto
K 15 —
za Cetrt leta     .....«    3"80
za  1 mesec......«    1'30
Posamezna Stevilka 30 vin.
UredniStvo   in •upravnigtvo  je   v
Ptuju, hi§a zdravnika dr. Stuheca.
Rokopisi se ne vrnejo.
Telefon St. 46.
Politično gospodarski tednik.
Sokolski dan v Cakovcu.
Po petih, skrbi in muke polnih letih so izleteli zopet nasi Sokoli. Zredcile so se vrste, mnogi bratje so zaspali vecni san : padli so v boju, ki ga je vsilila svetu nemSka oSabnost.
Vendar jepriletelovstaroslavnistolnigrad jugoslovanskih miie onikov Zrinskega in Fran-kopana do 1000 ponosnih in odlocnih bratov Sokolov v kroju ; toliko in se vec je bilo naraSCaja in drugih brez kroja. Sokolice so tvorile v sprevodu krasno, do 300 neznih glavic brojeee krdelo. Tega dne je Sokol prvic stopil na plan kot Sokol-bojevnik.
Pred sprevodom so jezdili vojaki Srbi; za njimi je korakala Maistrova godba ; nato dve stotniji pehote; za njo sokolski jezdni odsek na krasnih konjih, njim na celu trije bratje, noseci vsak po en prapor naSega trojedinega naroda.
Sokolski konjenici so sledili Sokoli v krojih, uvrSCeni ne glede na druStva in zupe po ve-likosti tako, da so v Stiristopih korakali Slovenec, Srb in Hrvat. Za temi je korakal narascaj, mocan po Stevilu, cvrst v nastopu. Njim so sledile brhke Sokolice s proznim korakom, na to Sokoli brez kroja. To krasno kito je zavrSeval oddelek strojnib puSek in topnistva z ovencanimi konji in orozjem.
Z okna okrajnega glavarstva je pozdrav-ljal pohod zagrebSki nadbiskup dr. Bauer.
Pred okrajnim glavarstvom je pozdravil Sokolstvo poverjenik za Medjimurje dr. Novak, (iovoril je o trpljenja polnem suzenstvu Medjiraurcev do dne osvobojenja. Zahvalil se je Sokolom za obilen prihod in rotil jih je, naj ostanejo zvesti cuvaji svetih jugoslovanskih pokrajin. „Glejte", je dejal, „se nebo se veseli z narni. Kako praznicno cisto in jasno je danes; z vso gorkoto nas obseva zlato pomladno solnce."
Ives, krasen dan je bil. Kakor so raz-oearanih obrazov gledali madzarski in svab-ski zidje na nasefivrste vrste, tako je bilpoln ve-selja medjimurski narod obojega spola in vsake starosti.
Po pozdravnem govoru je korakal spre-vod med zvoki slovanskih koracnic po glav-nih ulicali eakovskih na grad slavnih Zrin-skih. Tam je obrazlozil g. Solski nadzornik Cajkovec v kratkih besedah zgodovino Zrin-skih in Frankopanov in njih zaslug za Medjimurje. Pevci so zapeli Zrinsko-Frankopanko.
Po govoru so odvedli vodniki Sokole in gosto k obedu. Tam se je razvila zivahna zabava.
Popoldne se je vrsila na prostranem travniku za pripravnico javna telovadba.
Otvoril jo je slovenski Sokol s prostimi va-jami. Gledalcevje bilo do 15.000. Slovencem
sta sledila cakovski in varazdinski narasCaj, 1G0 gibkih Sokolicev. Izvajali so na sredini krasne skupine v piramidah, na Stirih krajnih qdsekih pa proste vaje s palicami.
Burno pohvaljeni so odkorakali Sokolici. Nastopila je vzorna vrsta Srbov v prostih vajah s palicami. Vaje so tezk e in lope. Kot marmorni kipi se ti zde bratje, kadar miru-jejo v najrazlifinejSih polozajih; potem zopet sledi z bliskovitim gibom promena.
Tej skupini so sledile vaje na bradlji, konju in mizi. Telovadili so Hrvatje in Srbi. Telovadci so bili sigurni v nastopu in vaje so pokazale dovrsenost sokolske telovadbe.
Niso Se zapustili poslednji telovadci te-lovadiSca, ze si opazil nekak nemir med gledalci. Cuti je bilo Sepet: „Sedaj nastopi ljubljanski Sokol z Vidmarjem". Godba zaigra in proznih korakov prihaja vzorna ljubljanska vrsta. Bad bi pisal od teh krasnih telovad-cih, pa ni mogoce; prozralicne so bile vaje in predovrSeno izvajanje.
Vrsta je odkorakala mirno, kakor je nastopila, nam v ponos in diko.
A kaj znaci to ? Tam za vhodom se ne-kaj giblje, kakor belo cvetje na jablani. Bahlo zibaje prihaja blizje ; vse je napeto; toliko, da se gledalci se upajo dihati. Tu so. Povelje brata nacelnika — vrsta se Siri in daljSa — zopet povelje —inna mestu so, kakor cvetke po ravnem polju   razvrScene.   A   niso
—    2    —
to cvetke, jugoslovanske vile so. Samo glej, ne treni z ocesom, da cesa ne zamudiS. Godba zaigra in vile Sokolice zarajajo krasen p]es, naprej, nazaj, odskok v levo, v desno, prozijo se bele rocice, tekajo drobne nozice, vitki stasi se klanjajo in vzravnavajo kot mlade breze.
„Ne Se proc, ostanite se", vzklikal je narod, „kam se vam mudi ? Se bi radi gle-dali." Toda ni mogoce; niso smele ostati, odkorakale so  na povelje.
Minilo je prehitro kakor san. Toda iz naSih duS ni izginilo, tudi ne iz duS Medji-murcev in vem, da so Sokoli marsikomu vlili poguma ; kajti videl je, da ima nasa svobod-na kraljevina Se mnogo krepkih hSera in sinov.
Da pa se krdela teh junakov in juna-kinj pomnoze, pridite vsi in vse v telovad-nico, pridite pod okrilje Sokola, da nas bo mnogo v uri potrebe in da se nas bodo bali neprijatelji.                      Ptujski brat Sokol.