ilinašnja šfavigka 2 Di». V Ijuhüani, v nedeljo 16. septembra 1923. pa^rialErana Leto I. Štev. 192. Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12-—, inozemstvo Din 20‘“ Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubijana**. UPravnišivo: Marijin trg št 8. — Telefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Boj za Reko v novi fazi. Nadaljevanje pogajanj med' Beogradom In Rimom. današnja številka obsega 12 strani. Fašistovske avanture. Politični dogodki se navadno presojajo le s stališča državnih interesov in /trezne logike. Toda na nje mnogo vpliva psihologija, celo psihoza politikov in včasih tudi osebnosti državnikov, ki Imajo v odločilnih trenutkih krmilo v ‘rokah. To moramo upoštevati, ko presojamo italijanske dogodke. Mussolini se je polastil vlade na čelu fašistovskih tolp, (katerim je obljubil novi in sijajni raz. voj domovine. Res je pomiril socijalno gibanje, toda v času, ko je ,komunizem že sam na sebi propadel. Temu faši-'.stovskemu »puču« je mnogo pripomogla sama vlada, ker je smatrala fašiste ,za zavezniške v boju proti komunistom ‘in je ubogala Mussolinija: brez odpora. To j’e bila le glediška revolucija, ki se je odigrala samo zato, da imponira prebivalstvu. Ta inscenerija je mnogo vplivala tudi na Evropo in mnogo se je pričakovalo od nove vlade. Toda v današnjem državnem redu se ne da ničesar improvizirati: treba je mnogo državne znanosti, trdnega delovanja, tradidjo-nalne izkušenosti in upoštevanja prejšnjih zvez in mednarodnih odnošajev. Glavna točka pa je gmotni položaj, finančno stanje države, ki se ne da izboljšati samo z besedami ali z avanturami. Mussoliniju se ni posrečilo uresničiti ničesar novega v državnem redu Ita-lije. Obsojal je parlament, ki ga je ubogal in je s tem še bolj povdarjal svojo ničvređnost. V faišstovskl stranki so se začeli prepirati in pretepati, kar je prisililo vodstvo do strogega nastopa proti .svojim članom. Ljudska stranka je izgubila vsako neodvisnost, ko je Musso-prisilil njenega voditelja don pturzo preko papeža, da odstopi. To nikakor niso zdrave razmere za državo, kjer v javnem življenju ni nobene resne trdnte moči razen enega moža in njegovih privržencev, pa najsi je teh tudi pol milijona. Glavna točka Mussolinijevega programa je bila ureditev financ. Primanjkljaj italijanske države izvira deloma iz prevelikega števila uradnikov, deloma iz slabega gospodarstva v državnih Podjetjih, zlasti na železnicah. Toda Mussolini, ki je premagal parlament, ni mogel ovreči birokracije, in število uradnikov se ni zmanjšalo v taki meri, da bi se vzpostavilo ravnovesje proračuna. Še slabše je na železnicah. Mus-'Solini je izdelal načrt, da se izroče vse Privatne železnice v zakup privatnim družbam. Toda ta načrt je iz raznih vzrokov zadel na odpor in tako stoji danes vlak še vedno tam, kjer ga je sprejel Mussolini. Mussolini ni umel navdahniti narodu novega ideala, postaviti mu zdrav in tesen cilj. Zato ga skuša preslepiti s sanjami in bajkami, to je z imperijalizmom. Ker Italija ni tako močna, da bi mogla diktirati svojo voljo drugim velesilam, poskuša to z malimi državami. •Treba je doseči nekaj uspeha, četudi je Popolnoma brez vrednosti, kakor oku-Pacija Tripolisa. Mussolini ve, da ni weba resne koristi), da bo zadovoljen h j egov narod: ko so bile Italijanke čete hapodene iz Albanije in ko so same zbežale, da se umaknejo resnemu boju, ?So jih vendar sprejeli doma kot zmagovalce. Bržkone izgleda napad na Krf ^ Italiji bot sijajna zmaga. Beograd, 15. septembra. (B) Po informacijah, ki jih je dobil naš dopisnik na službenem mestu, je naša vlada pristala na poslednje predloge italijanske vlade glede Reke. Potemtakem se bodo pogajanja nadaljevala neposredno med Rimom m Beogradom. Našemu diplomatskemu poslaniku v Rimu so se poslale podrobne instrukcije. Vaš dopisnik je tudi doznal, da se paritetna komisija ne bo več sestajala. Kar se tiče registriranja rapallske pogodbe pri Društvu narodov, se mora naglasiti, da ta vest še ni službeno potrjena. V naših političnih krogih se misli, da je g. Mussolini pristal za nadaljevanje pogajanj vsled francoske intervencije, do katere je prišlo po razgovoru g. Pašiča z g. Poincarejem v Parizu. Vašemu dopisniku so izjavili v ministrstvu zunanjih del, da so vse vesti o kakih naših vojnih pripravah na italijanski meji popolnoma neresnične. Rim, 15. septembra. (K) Včeraj so semkaj dospeli člani jugoslovanske delegacije v paritetni komisiji za rešitev reškega vprašanja in so imeli danes sejo. V italijanskih in jugosloven-skih krogih se izražajo optimistično o reštvi problema. Seja ministrskega sveta. Beograd, 15. septembra. (Z) Danes opoldne je bila seja vlade, na kateri se je razpravljalo o notranji in zunanji situaciji, zlati glede na reško vprašanje in na ukrepe proti defeti-stom. Avdijence. Beograd, 15. septembra. (B) O priliki svojega današnjega obiska pri g. Gavriloviču je italijanski opravnik poslov g. Summonte, kakor se doznava, protestiral proti registrovanju rapallske pogodbe pri Društvu narodov. Po tem razgovoru z g. Gavrilovičem je bil g. Summonte zelo razjarjen. Beograd, 15. septembra. (Z) Danes je dospelo semkaj večje število ameriških, angleških in francoskih novinarjev, ki so pričakovali za danes začetek vojnih zapletljajev med Jugoslavijo in Italijo. Vse dopoldne so se neprestano obračali na zunanje ministrstvo in na tiskovni urad, da bi dobili poročila o zadržanju naše vlade. Izjava dr. Ninčiča. Rim, 15. septembra. (B) Ženevski dopisnik milanskega lista »Corriere delia Sera« se je razgovarjal z g. dr. N i n č i ć e m o reškem vprašanju. G. dr. Ninčič mu je izjavil, da pričakuje brez vsakršnega strahu nadaljni razvoj stvari. Rešitev se da doseči samo z neposrednimi pogajanji. Nato je izrazil isto željo, kakor italijanski državnik, namreč naj bi se pogajanja o reškem vprašanju čhnprej dokončala. Beograd, 15. septembra. (Z) Zaradi važnega stanja, v katerem se nahaja sedaj reško vprašanje, je vlada pozvala zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki se sedaj nahaja na zborovanju Društva narodov kot naš zastopnik v Ženevi, naj se čimprej povrne v Beograd. Dr. Ninčič pa je med tem sporočil, da mora ostati še dva dni v Ženevi, da bi se mogel sestati z italijanskimi delegati, nakar se takoj odpelje v Beograd. Izjava dr. Markoviča. Posebno poročilo »jutr. Novostim«. Ženeva, 15. sept. (DN) Jugoslo-venski delegat pri Društvu narodov dr. Laza Markovič je podal dopisniku »Gazette de Lausanne« važne izjave glede spora z Italijo. Med drugim je izjavil, da se bo rešilo reško vprašanje brez arbitraže švicarskega predsednika, kar bi prišlo v poštev le v slučaju preloma pogojev z Italijo, ki je v splošnem izpolnila santmargheritski dogovor. Najvažnejše in to je razmejitev in notranja organizacija Reke še ni rešeno. Težkoče je povzročila Italija s svojo zahtevo, da mora ostati Baroš pri Reki. Dasiravno so Reko zasedle italijanske oblasti in čeprav živi Zanella v Jugoslaviji, to še ne pomeni preloma rapallske pogodbe, ker zadeva še ni definitivno rešena. Francoski glas. Pariz, 15. septembra. (B) »Echo de Paris« posveča članek reškemu vprašanju. List misli, da bo paritetna komisija razpuščena. »Echo de Paris« zaključuje, da je edini način za dosego sporazuma nadaljevanje pogajanj in obojestranska dobra volja. Zanimiva vest. Beograd, 15 septembra. (B) — Radiogram iz Berna javlja: Poroča se, da je Italija izjavila kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, da je voljna odstopiti Zader in otok Lošinj, ako bi se odrekla zahtevam do Reke. Beograjska vlada je ta predlog odbila. Ženeva, 15. septembra. (DN) Rimska vlada je sporočila švicarski vladi, da odklanja v reškem sporu arbitražo zveznega predsednika, ker bi se sicer mogli poslabšati odnošaji med Italijo in Švico. Rim, 15. septembra. (K) Iz Berna se poroča, da je imel švicarski zvezni svet sejo, v kateri se je razpravljalo o reškem vprašanju, neda bi bila padla kaka odločba. Milila Ir rešiti problem. Posebno poročilo »Jutr. Novostim«. X Pariz, 15. septembra. ^Manchester Quardtan* zagovarja v uvodni-u stališče beograjske vlade in pravi, da so bile italijanske zahteve skrajno nesrečne. Italijanski ministrski predsednik živi v fantastičnem ozračju in ne pozna dejanskih razmer. Mussolini je spremenil celokupno italijansko časopisje v vladna propagandna sredstva. List svari Mussolinija pred nadaljnimi avanturami. X Pariz, 15. septembra. Skoraj vsi londonski listi so v reškem problemu na strani Jugoslavije. Iz tukajšnjih diplomatskih krogov se je zvedelo, da je italijanski poslanik v Londonu protestiral radi »protiitalijanske kampanje« angleškega tiska. London, 15. septembra. Posebni poročevalec »Daily Maila v Rimu poroča, da je odklonjena vsaka nevarnost takojšnje krize v reškem vprašanju. Italija kakor Jugoslavija sta edini v tem, da naj bi se začela direktna pogajanja. Minister Ninčič bo v pondeljek dospel iz Ženeve v Beograd in prinesel ministrskemu predsedniku Pašiču po^ drobnosti novega italijanskega predloga, nakar bi se začele direktne razprave med Jugosalvijo in Italijo. (W) Otvaranje odra, kjer hi mogel igrati (Mussolini vlogo junalca in naglasiti, da ‘ic Italija na potj k vspostavitvi velikan-^oga rimskega imperija, je opasen na-do vsake avanture. Toda nobena italijanska avantura ne more biti resnega pomena, če naleti na resen od-hor. Italijanski narod je razočaran radi Posledic svetovne vojne in nima pogu-.ta za novo vojno-. Imperijalizem ni MoŠno hrepenenje, kakor v Nemčiji, in Eeslo: »Adriatico mare nos tro« nima hlčesar privlačnega za narod. To je fantazija samo enega dela inteligence. Narodu, tako buržoaziji, kakor delav-. stvu* je treba tujih trgov, izvoza izdelkov — toda za trgovino je potreben mlr- Italija ima preveč prebivalstva, Nendar nista niti Albanija niti Jugosla-^ia prikladni za kolonizacijo. Prostor ha zemlji je-ze zaseden po starih vele-pah ki niti Nemci niso mogli prodreti im matij bi bila tega Po prevratu na Španskem. Razpust parlamenta, — Konec vojne v Maroku. — Akcija proti separatistom in komunistom. Posebno poročilo »Jutr anjim Novosti m«. X Pariz, 15. septembra. Nova vlada je razpustila parlament. X Pariz, 15. septembra. Gene- ral Primo de Rivera je izdal proglas, v katerem napoveduje skrajni boj komunistom in separatistom. X Pariz, 15. septembra. Nova vlada je uvedla strogo cenzuro za tisk, Italija. Italijani niso bili nikoli zmožni takega močnega poguma, ker imajo od rimljanstva samo staro prestolico. _ S takim narodom bi se lahko pogodili in bi živeli v dobrem sosedstvu, če bi ne bil zapeljan od svoje inteligence, M SS&J nima nobgngga dela jf pošto in brzojav. Vkljub temu se je moglo zvedeti, da je kralj na strani generala de Rivera, ki je proglasil obsedno stanje v vsej državi. Kralj odobrava prevrat. Nova vlada namerava nemudoma odpoklicati čete iz Maroka. — domovini, od svoje vojaščine, ki nima izgledov za karijero v mirnem času, od politikov, ki se nočejo pokoravati resnici in ki nočejo razumeti, da Italija sploh ni prava velesila in da je njen obstoj odvisen predvsem od njenih od-nošaiev s sosednimi državamL Pred zasedanjem narodne skupščine Razveljavljenje Radičevskih mandatov. — Položaj na Hrvatskem. —- Akcija dr. Korošca. — Džemijet z radikali. Beograd, 15. septembra. (B) Takoj po sestanku narodne skupščine se bo sestal verifikacijski odbor, radi razveljavljenja mandatov Radičevih poslancev in sicer iz dveh razlogov: ker niso zaprisegli niti prihajali v skupščino in pa radi protidržavnega delovanja Radiča in njegovih tovarišev. Beograd, 15. septembra. (Z) Namestnik za Hrvatsko dr. Cimič je poročal ministru za notranja dela g. Vujičiču o položaju na Hrvatskem in sprejel ukaze za nove ukrepe, ki jih namerava vlada izvesti na Hrvatskem zaradi varnosti miru in reda. Ti ukrepi so namenjeni v prvi vrsti raždorne-mu delovanju, ki so ga vprizeriii Radičevi pristaši. Beograd, 15. septembra. (B) Vladni in opozicijonalni politični krogi s posebno pažnjo spremljajo akcijo dr. Korošca, ki je sedaj po odhodu Stjepana Radiča v inozemstvo postal posebno delaven. Dr. Korošec deluje v dveh pravcih in sicer na eni strani, da osvoji ■Radičeve mase, trudeč se, da prevzame njegovo mesto, na drugi strani v pravcu nasproti radikalom, zaradi česar je šel v Beograd. Beograd, 15. septembra. (Z) »Tribuna« piše: Zadnje dni trde v demokratskill krogih, da je džemijet sklenil ločiti se od radikalov. Glede nato smo se obrnili na nekega džemijet-skega poslanca, ki je izavil, da so vse te vesti neistinite. Mi imamo zaupanje v vlado g. Pašiča in ga bomo tudi v tem zasedanju podpirali. Iz te izjave se jasno vidi, da se džemijet drži radikalov in da radikalna večina ni niti najmanj okrnjena. Is finančnega odbora. Beograd, 15. septembra. (Z) Danes dopoldne je bila seja finančnega odbora. Po kratki debati so bili sprejeti členi 4. do 9. zakona o taksah. S tem je končana debata o tem zakonskem predlogu. Govorili so poslanci dr. Sečerov (demokrat), Kapetanovič (musliman) in klerikalca Vesenjak in Pušenjak, ter finančni minister dr. Stojadinovič. Sprejete so bile tudi nekatere izpremembe vladnega predloga o zakonu o taksah Prihodnja seja finačnega odbora je sklicana za 20. t. m. z dnevnim redom: 1. dovoljenje kreditov posameznim ministrom, 2. trgovinska konvencija s Poljsko in 3. proračun za leto 1923 in 1924. liaršai Franchef d’ Esperey v Skopliu Velike svečanosti. — Maršal častni občan Skoplja. Beograd, 15. septembra. (Z) Iz Skoplja javljajo, da je maršala Fran-chet d’Esperaya na potu v Skoplje v Vranji pozdravil veliki župan vranske oblasti g. dr. B o š k o v i č. Franchet d’Esperray je z ministrom dr. Velizar-jem Jankovičem in dr. Dragotinom Kojičem zajutrkoval v vlaku. Na kuma-novski postaji je maršal stopil iz vlaka . ter tam ostal v družbi z g. ministri nekaj časa in si ogledoval kumanovsko bojišče. Okoli 11.30 so dospeli v Skoplje, ki je bilo okrašeno z našimi in francoskimi zastavami. Na peronu je bila častna četa z godbo. Pri sprejemu je bil general T e r z i č , poveljnik 3. armije in general Pešič, poveljnik vardarske divizije z zastopniki civilnih in vojaških oblasti, društev, občin, in z ostalim občinstvom. Godba je zasvirala marseil-leso. Prisotni so vzklikali Franciji in vojvodi. Neid delegat skopljanske občine je gospodo pozdravil z dobrodošlico. Nato je ves sprevod šel skozi mesto. Na obeh straneh pota so bili šolarji. • Maršal je posetil najprej poveljnika armije nato pa velikega župana. Ob 12.30 je armijski poveljnik priredil obed, na katerem je 40 povabljencev. Poveljnik je pozdravil maršala v francoskem jeziku. Ob 15. uri je gospoda posetila grobove francoskih vojakov. Zastopniki občine Skoplja so na grob položili venec v imenu vsega meščanstva. Nato Zadnja inozemska poročila. SESTANEK BALDWIN-POINCARE. P a r iz, 15. sept. »Agence Havas« poroča iz dobro informiranega vira, da pride g. Baldwin v torek 18. t. m. v Pariz in da obišče naslednji dan gosp. Poincareja. GRŠKO-ITALIJANSKI SPOR. Atene, 15. septembra. Francoski poslanik Marcily je izročil grški vladi sklepe veleposlaniške konference. RAZMEJITEV V ALBANIJI. Rim, 15. sept Za novega predstavnika medzavezniške razmejitvene komisije v Albaniji je imenovan general G a z z e r a. Sovjetski ultimat Poljski. London, 15. septembra. (Reuterjev urad.) Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada poslala Poljski novo noto, v kateri se zahteva takošnje in brezpogojno priznanje sovjetskih republik. Smrt madžarskega pisatelja. Budimpešta, 15. septembra. Madžarski pisatelj Viktor Rakosy, je danes po daljši bolezni v 63. letu svoje starosti umrl. Iz Nemčije. Berlin, 15. septembra. Po poročilu prehranjevalnega urada v Berlinu še bo cena kruha zvišala na 3,250.000 mark ie bilo defiliranje vojske. Po defiliranju je maršal posetil občino, kjer mu je bila izročena diploma častnega meščanstva. Na večer je občina priredila banket, na katerem je govoril Ferat beg Draga in izjavil, da je srečen, ker more pozdraviti maršala v imenu vseh muslimanov Južne Srbije. V svojem odgovoru je Franchet d’Esperey izjavil, da je bil že tri- ali štirikrat v Skopi ju. Prvič je bilo to prve dneve meseca oktobra 1918, ki je bilo Skoplje oslobođeno od bolgarskih barbarov. Vse je bilo oplenjeno. Bolgari so odnesli vse, njihovi generali so bili navadni lopovi. Sedaj je položaj boljši in se stalno popravlja. Mesto napreduje in čez nekaj let more postati metropola vse južne Srbije. Čestitke Beograda. Beograd, 15. septembra. (B) Predsednik beograjske občine je poslal danes v imenu prestolice ujdinjenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev sledečo brzojavno čestitko mestu Bito-Iju: »Prestolica kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev častita mučeniškemu mestu na skrajnem jugu kraljevine, mestu Bitolju na zasluženem odlikovanju ki mu ga danes izroči izredni odposlanec Francije, veliki prijatelj našega naroda, g. Franchet d’ Esperay, veliki vojskovodja francoske in naše vojske. Živeli Bifcoljei, živel narod Srbov, Hrva. tov in Slovencev!« Društvo narodov. Ženeva, 15. septembra. (Švicarska brzojavna agentura). Zborovanje Društva narodov nadaljuje danes dopoldne svoja posvetovanja. Sokal (Poljska) poroča po nalogu pete komisije o trgovini z dekleti in otroci. Z obžalovanjem ugotavlja, da je le 14 držav ratificiralo mednarodno konvencijo o trgovini z dekleti in otroci. Nato se bavi z vprašanjem prostitutk tuje narodnosti v javnih hišah. Na koncu je predlagal govornik več resolucij, ki se nanašajo na to vprašanje. Današnje prireditve. V Ljubljani: Drama: ob 11. url dop.: »Matineja«. Kino Matica: »Neoporečna moč usode«, II. del. Kino Ideal: »Strelovodna centrala«. Kino Tivoli: »Možje Sybille- — Lya Mara. V Celju: Celjsko mestno gledališče: »Charlije- va tetka*. Izv. V pondeljek, 17. septembra v Ljubljani: Kino Matica: »Neoporečna moč usode«, II. del. Kino Ideal: »Most vzdihljajev«. Kino Tivoli: »Nihče ne ve«. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Plccoll na Dunajski cesti in Bakarčič na Karlovški ^ •JUTRANJI! NOVOSTI^ Jtot, 192. Na razpotju . . . ■"Bograjska ^Samouprava«, se peča v daljšem članku pod gornjim naslovom z Radičevim potovanjem v tujino to notranj e-političniml razmerami. Clac nek je zelo zanimiv in nam podaje jasno sliko mišljenja srbskega naroda glede razvozljanja notranje-političniit razmer, ki so ustvarjene umetnim potom od strani Radiča in njegovih pomagačev. Clankar predvsem konstatira, da ni rodilo Radičevo potovanje v inozemstvo nikakega uspeha in da ni našel Radič v Londonu nikakega razumevanja. Tak konec Radičeve odisets so tudi predvidevali vsi oni, ki poznajo mentaliteto in politično razsodnost Angleža. Angleži niso taki, kot si iih danes predstavljajo zapeljane hrvatske mase Zaman so bile vse sugestije o srbski hegemoniji in srbskem imperijalizmu. Na razpolago imajo Vidovdansko ustavo, ki daje enake državljanski in politične pravice vsem plemenom in vsem veram. Z vprašanjem »mirotvorne« in »človečanske« kmetske hrvatske republike se niso marali sploh pečati. Za nj.h je jasno stremljenje s srbske strani, da se stvori iz nove slovanske države na evropskem jugu zdrava in močna, modema država, ki bo predstavljala pozitivno vrednoto za evropsko politiko. Oni imajo vsekakor rajši discipli-rirano in močno kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, nego megleno in motno mirotvorno in človečansko seljačko hrvatsko republiko, ki j« prijazna Nemcem in ruskim boljševikom. Kar je doživel Radič v Londonu, bo doživel tudi v ostalih evropskih presto-licah, kajti nobena resna vlada se ne bo hotela navezati in stopiti v odnašale s predstavnikoim konfuzne politične grupe. Društvo narodov pa se z njegovimi predstavkami sploh ne bo pečalo, ker ne spadajo notranje razmere poe-dinih držav v njegov delokrog. Toda popoten fijasko Radičeve republikanske seljačke stranke je tu in z njim se more računati pri vprašanju notranje konsoUdadje naše države. Srbskemu plemenu je žal. da so Hi hrvatski in slovenski bratje za fantastičnimi kombinacijami Stipe Radiča. Srbski narod globoko in od srca obžaluje, da so šli poedini organi hrvatske javnosti nerazsodno v politični boj ob strani Radiča in dajali napadom na Srbe vtis, da jih sovražijo ravnotako, kot so jih nekdaj sovražili avstro-ogr-ski gospodarji. Srbi se obenem zavedajo, da se ne da neprijateljsko razpoloženje napram Srbom, ki je bilo ustvarjeno na umeten način, tako lahko spremeniti in da bo treba še precej časa, predno bo popolnoma izginilo. Vendar se bo to zgodilo, čim stopi v življenje Vidovdanska ustava, ki bo odprla oči hrvatskim narodnim masam in jim pokazala vso veličino vloge, ki jo daje ustava narodu. Široka samouprava v občini^ srezu, okrogu in oblasti, daje narodu popoln razmah za svoboden in nemoten razvoj v ekonomskem, kulturnem in verskem pogledu, V današnji naši državi ni nikakih ovir proti narodnim težnjam. Ce kdo, se je znal srbski narod vedno možato boriti in odločno postaviti za svojo svobodo. Vso to svojo svobodo je bratski razdelil s svojimi hrvatskimi in slovenskimi brati. Če se pa pokaže, da je treba nekaj spremeniti, da je treba kake pravice in svobodščine razširiti, no; to narod pove, da se napravi kar je treba. In ako Hrvati in Slovenci najdejo in dokažejo, da nam vsem še nekaj treba, bi bili Srbi nespametni, da bi to preslišali, kajti brezdvomno bo ono, kar je dobro za Hrvate in Slovence, dobro tudi za Srbe. Toda za vse to je potrebno, da se sestanemo, da se bratski pogovorimo z roko na srcu, da se naučimo eden drugemu verjeti, nego se je to dogajalo do danes, da o vsaki zadevi o vsaki narodni in državni potrebi razmišljamo in objektivno sodimo. In tedaj, toda samo tedaj, bomo lahko našli pot k rešitvi in izhod iz vseh današnjih zagat. Volitve v Dne 21. oktobra bodo volili v Avstriji po novem volilnem redu 165 poslancev v Narodni Svet ali Nationalrat in obenem več Deželnih zborov, med temi dunajski, koroški in gradiščanski ali burgenlandski. Volili bodo v 25 volilnih okrožjih, od katerih so: na Dunaju 7, v ostali Dolnji Avstriji 4, v Gor. Avstriji 5, na Štajerskem 4, ostale dežele tvorijo po eno samo volilno okrožje. Taka razdelitev v okrožja ni ugodna za češko manjšino, ki se niti na Dunaju ne more uveljaviti. Nekaj nad polovico dunajskih Čehov so sploh češkoslovaški državljani in torej ne prihajajo v poštev. Ostala manjša polovica pa je razdelejcna na sedem okrožij, v katerih ne mere nikjer doseči količnika. Samostojen nastop dunajskih Čehov O tore' ne uvel nikakega smisla, niti onega, da hi šteli svoje glasove. Po dobljenih glasovih bi hote ali nehote cenili moč češke manjšine, dočlm dobra polovica niti glasovati ni mogla. Zato so Čehi prisiljeni v kompromise, češki socijalni demokratje so že sklenili zvezo z nemškimi v smislu hamburškega kongresa in pri tem dobro odrežejo, obranivši status quo svojih dosedanjih zastopnikov, ki bodo imeli v narodnostnih vprašanjih proste roke. Razun v Nationalnatu, kjer tudi doslej Avstriji. Na Dunaju, 13. sept. nimajo zastopnika, bodo imeli dobro zastopstvo v Deželnem zboru in v vseh dunajskih okrajnih zastopili, kjer jih bodo imeli menda 43. — Za socijalisti so najmočnejša češka stranka ljudska ali če hočete klerikalna stranka. — Ta ima svojih pristašev v vseh srednjih stanovih, je izborno or-ganizovana in bogata po imetju v hišah in denarnih sredstvih. Ta še ne ve, kaj naj bi storila. Ako se pridruži krščanskim socijalistom, bi utegnila doseči tudi ona primerno zastopstvo, kar bi v narodnih zadevah ne bilo slabo. — Narodni socijalisti, ki jih vodi jako agilni posl. Klimeš, so obsojeni, da ne bodo imeli nikakega zastopstva več. Kar so doslej imeli, so dobili vsled kompromisa med češkimi strankami, ki je bil po starem volilnem redu mogoč. Češke oaze, posebno na slovečem Moravskem polju, se ne morejo na nikak način uveljaviti. Koroški Slovenci se marljivo pripravljajo. Ali prepuščeni so samim sebi in od nikoder ni pomoči. To žalostno dejstvo je treba javno naglašati. Korošci so tudi že proglasili oficijelno Ime svoje stranke, da bo težko mogoče sodelovanje za drugi skrutinij v zveznem volilnem okrožju Koroško—Štajersko—Gradiščansko. Po novem za- Pisr» prijatelja iz Paradiža. Dragi moj! Hvaležen sem ti za poročila, s kakršnimi me od časa do časa počastiš. Res, čuden je zadnji čas vaš klavrni planet. In tudi vi ste včasih kakor prepelice brez vodnice. Sicer vam pa morda ugaja in se dobro počutite pri tem. Najbolj srčkani so v vaši trojki gobovo Hrvatje, ki najbrže tudi pričaku-nebeškega občudovanja. Bodi jim, asti gospodu Hercegu, ki protestira roti Srbom in Aleksandru s tem, da je .pustil kajenje. Vašega kralja to skoro gotovo ne boli, Srbe menda še manj, pač pa je dosegel gospod Herceg — čast, komur čast! — tragično pozo Valjanega otročeta; ki v trmi ne mara sladkorčkov, čeprav se mu skrivaj cede sline po njih. AH ste že preskrbeli gospodu dudico, da bo vlekel, ko mu pridejo na misel dišeče cigarete? Ej, ste v Jugoslawin še pleničntid! Sirota tisti, ki jih mara prati. Mene, ki se še v Paradižu rad spominjam, da sem zagledal zemljo med Slovenci, trenutno najbolj briga vaše početje. Kot vidim, se dobro gibljete. Sejmarite tam po Ljubljani in sklepate kupčije, ko da ste iz Armenije doma. Lepo» lepo! )$e veš, kako jih lomi zavist, vaše la- mmg nttrln r------* .y.5a leta ttšgjateJ iščejo, kako bi kje zataknili, da bi skrivaj so zasadili v vas. Zdaj so prijeli Grke v kremplje, češ, morda se tako posreči priščeniti kako to vražjo Jugoslavijo. Je mojster, res pravi mojster gospodin Mussolini, vendar ima po mojem skromnem mnenju preveč sorodnosti z vsenemškim Viljemom, ki bi zdaj rad postal traged na Nizozemskem. Nezasluženi uspehi so skvarili vročekrvnim Lahom domišljijo, pa mislijo sirote, da so si z lastnimi zaslugami priborili to, kar jim je zgolj v trenotni razposajenosti dala usoda. In gredo isto pot, kot jo je hodil Viljem. Usoda pa je vendarle pravična, čeprav je res, da božji mlini počasi meljejo. Počasi res, toda gotovo! Ni važno, kdaj se kaj zgodi, temveč da se zgodi. In to veruj! Kot vi sedaj trpite, kot v boli onemogli tolažite brate, ki se zagrizla vanje podivjana je zverjad, tako se bo nekoč godilo Lahom. Ni je krivice, ki bi bila pozabljena brez obračuna. In pride čas, ko v onemogli boli prepeval laški bo poet o Reki, o Trstu, Pulju, o Gorici, ki se je vrgla nazaj slovanski materi v objem. Takrat bo jokal gospod Mussolini, naj bo to prvi, drugi ali tretji, a roke pač ne bo, ki bi mu hotela otirati solze. Morda bo pisal še celo spomine, ki jim ne bo nihče verjel, mogoče pa tudi njega tedaj — kot M jena sedaj obide hrepe nenje po tragediji Zgodi se rado, no ... Oglasi se Sp kaj! Tvoj J*8*S Minister dr. M, Trifkoviž v Mariboru* Če se zanimate za dogodke onostran vaškega zvonika in ste si svesti, da smo del živega telesa onstran Evrope, da živimo v mednarodnih zvezah, potem se gotovo ne boste ogrevali samo za večkrat precej kratkovidno domače cepljenje in neplodne prepire raznih lističev, temveč boste hoteli biti informirani tudi o vseh evropskih problemih. JUTRANJE NOVOSTI prinašajo dan na dan izvirne dopise stalnih poročevalcev ne samo iz domovine, temveč tudi iz inozemstva. V kratkem času svojega obstoja so postale »Jutranje Novosti« najbolje informiran slovenski dnevnik o tu- in inostranskih dogodkih, o domačem in mednarodnem položaju. O raznih aktuelnih prašanih vam ni več treba listati po tujih časopisih, »J, N.« prinašajo izvlečke francoskih, angleških, italijanskih, grških itd. časnikov in revij, tako da so tudi oni, ki ne znajo tujih jezikov ali ki nimajo prilike čitati tujih listov, natančno informirani o mišljenju evropskega časopisja. »Jutranje Novosti« so, kar je za čitajoče občinstvo izredno važno, slovenski dnevnik, ki stoji na najbolj trdnih nogah in je njegov obstanek popolnoma zagotovljen. Kupite si parkrat »J. N.«, čitajte in primerjajte. Svesti smo si, da jih boste potem gotovo naročili, kajti brez njih sploh ne boste mogli več shajati. V četrtek, dne 13. t. m. zvečer se je pripeljal minister dr. Marko Triikovič v Maribor, da se informira o gospodarskih in socijalnih razmerah v mariborski oblasti. Na kolodvoru ga je pričakoval namestnik velikega župana g. dr. Vilko Pfeifer v družbi vodstva NRS v Mariboru. Minister dr. Marko Trifkovič se je takoj nato odpeljal v Ptuj, odkoder je odnesel, kakor se je izrazil, najlepše utise. Dr. Trifkovič se je živo zanimal za gospodarska vprašanja mariborskega okraja in se je opetovano izrazil, da mu ostanejo utisi, zadobljeni na potovanju v mariborski okolici v neizbrisnem spominu in da bo pri prvi prilila Maribor zopet posetil, v Beogradu pa merodajne kroge in svoje prijatelje natančno informiral o razmerah, ter odločno zastopal korist mariborske oblasti, in zlasti zagovarjal stališče, da se mariborska oblast ustanovi in da se tozadevno vpoštevajo zahtevki vodstva NRS v Mariboru. Po povratku iz Ptuja so se zbrali somišljeniki NRS v hotelu »Pri zamorcu«, kjer se je na čast ministru in v proslavo stranke in njenega prvoboritelja izrekla marsikatera iskrena beseda. V petek, dne 14. t. m. je bi! v hotelu »Pri zamorcu« skupen obed, katerega so se udeležili zastopniki vojaške in civilne oblasti in reprezentanti NRS v Mariboru. Dr. Trifkoviča je pozdravil v iskrenih besedah dr. Müller, odvetnik v Mariboru, kateremu se je na pozdravu dr. Trifkovič zahvalil v vznesenih besedah, proslavljajoč krasno Slovenijo v splošnem in mariborsko oblast še posebej in povdarjajoč potrebe- ustanovitve mariborske oblasti v smislu obstoječe ustave, kakor tudi iz podanih gospodarskih razlogov. Po govoru ministra dr. Trifkoviča ja. dr. Ravnik, odvetnik v Mariboru, kazal na to, da je bila v interesu edinstvene države NRS v Sloveniji potrebna. Naglasa! je, da ima vodstvo stranke težave pri organizacijah, ker ji nasprotujejo opozicijonaine stranke pa tudi upravne oblasti, da pa bodo vse te tež-koče polagoma odpadle, ker prihaja zlasti širša masa do prepričanja, da je za1 obstoj in razvoj edinstvene države organizacija NRS v Sloveniji neofohedno potrebna. Zaprosil je ministra dr. Trifkoviča pomoči, zagotavljajoč ga neustrašenega dela za razvoj NRS v Mariboru in povdarjajoč, da bo delo uspešno le tedaj, če bo centralno vodstva NRS v Beogradu, zlasti pa ministri NRS stranke uvaževali gospodarsko in socijalno utemeljene zahtevke^ ki jih mariborska oblast predloži merodajnim faktorjem v rešitev. Dr. Trifkovič se j« pri slovesu na kolodvoru izrazil, da odnaša iz Maribora najlepše spomine in obljubil, da bo z vsemi močmi podpiral stranko in njene pristaše, ter voditelje NRS ©opozarjal, da je v poštenem nesebičnem delu obstoj stranke zajamčen tudi v Sloveniji, zlasti pa v mariborski oblasti. Izrazil je željo, da bi čimpreja prišel oni čas, ko bo imel čast pozdraviti iz mariborske oblasti zastopnike v mogočnem NRS klubu v skupščini > Beogradu. konu si ta zveza razdeli vse one mandate, ki niso bili oddani v običajnem prvem skrutiniju po okrožjh. Pri tem drugem skrutiniju se seštejejo vsi glasovi ene stranke v vseh treh deželah in tako je mogoča daljša pridobitev mandatov, ako je stranka pri prvem skrutiniju dobila vsaj en mandat. Naše manjšine so popolnoma brez sredstev, da bi mogle z vspehom voditi tako obsežno agitacijsko delo. In pomoči od nikoder. Gradiščanski Hrvatje so proglasili samostojen nastop pod imenom »Hrvatska Stranka« in so izdali v svojih »Hrvatskih Novinah« krasen proglas, ki je vreden, da si ga zapišejo v srce tudi naši rojaki. Najprej lepo utemeljuje, da morajo Hrvatje vendar že enkrat voliti le svoje može. Doslej so se podili pred volitvami tuji ljudje z vseh možnih strani in obljubovali mesec z neba, a potem jih ne vidimo več, nikdo se za nas ne brine, nikdo nas ne čuje v naši tugi in naših potrebah. Vsakdo pa je sam svoje sreče kovač in tako moramo tudi mi Hrvatje kovati svojo srečo. Od. oslice pravijo, da je šla le enkrat na led, ali mi Hrvatje t?mo šli že tolikokrat, da nas mora enkrat srečati pamet Ker nam je srajca bližja nego suknja, zato hočemo zanaprej poslati v Narodno Spravište in Zemaljski sabor — »samo dobre Hrvate, sine našega ubogoga naroda, ki poznadu naše velike potriboče in ki su sposobni, da vsagdar i vsaki čas podižu svoj glas za naše dobro i za bolju budućnost barem naše dece. — Draga hrvatska braćo! Ruku na srce 1 pomislite sami: kako bi mogli tudji ljudi delati za nas iza naše dobro, ako ne najdemo domačih mužev, naših hrvatskih prijateljev, ki posvetu vse svoje znanje, vse svoje sile in vse svoje delo za dobro svoga hrvatskoga naroda, ki jim je mil i drag.« Na to naglaša, da v bodoče pokažejo svetu, da niso več tako kratke pameti, da bodo le za tujci letali in zakliče z besedami pesnika proroka, sivolasega Miloradiča: O, Hrvati, narod malt stan’mo gori, dost’ smo spali! Prestat mora dugi san — zora puca, bit će dan! Rojaki! Roko na srce: Ali ni to čudovito lepo in ginljivo iz krajev, ki so nam blizu, ali so nam bil* španske vasi? Ali ni ta narod vreden vse naše podpore? In kdo se briga zanj?M A. G. Mgleški poslanci Beogradu. V Beograd so prišli te dni štirje angleški poslanci, med njimi znani Noel Bux-ton. Konferirali so s socijalistoina pivcem in Koraćem. V četrtek so nadallevali svoje potovanje z brzim vlakom v Sofijo. Njihov prihod v Beograd ima namen, da se informiralo o naši notranji situaciji Poslanec Ruxton se je posebno zanimal v razgovoru z gg. Koraćem in Drvcem o položaju Stjepana Radića v naši državi. Kakor se doznava, so bili angleški gospodje zelo presenečeni vsled podrobnosti “ 30 Jm izvedeli od g. Dfvca. Povodom poseta angleškega poslanca Noela Buxtona in treh tovarišev v Beogradu je imel urednik »Politike« razgovor s poslancem Ewansem, ki mu Je yzyi}' potuje v popolnoma zasebnih zadevati po Balkanu, v prvi vrsti da spozna naše kraje in naše razmere. Iz Sofije se nameravajo povrniti preko Beograda v London. 0. Ewans Je izjavil, da je imel v Londonu priliko videti Stjepana Radića. Iz njegovih besed se je dalo sklepati, da ga ne Mnatra za popolnoma resnega. G. Ewans trdi da le Radič po vsem, kar Je v Zagrebu govoril ▼ Londonu operno izjavljal <» » za Dr. P. V, B. Olimpijske 'igre v Parizu 1924. (K današnjemu olimpijskemu dnevu, ki se vrši po celi kraljevini.) Leta 1921 je francoski olimpijski komite sestavil oficijelno pred mednarodnim olimpijskim komitčjem v Lau-saimeu kandidaturo Francije za VIII. olimpijado na ponovno zahtevo francoske vlade in mesta Pariza, ki sta obadva zagotovila potrebno finančno pomoč za to velikansko svetovno manifestacijo. Nobena država namreč nima športnega komitčja, ki bi bil tako bogat, da bi mogel udejstvitl podjetje, katero rabi za konstrukcijo, kakor tudi za organizacijo budget mnogih milijonov. Slavitev olimpijskih iger zahteva konstrukcijo atletskega stadijona za najmanj 100.000 gledalcev, stadijona za tenis, vodnega stadijona in spremenitev reke Seine v navtični basen za dirke vesljačev in jadrnic. Razen tega je treba postaviti stand za streljanje na daljavo, areno za bojne sporte in slednjič urediti terene za rugby in nogomet, saj se bo odigralo nad 90 matchov. Ce ne bi bilo zanje dovolj prostorov, bi morali igrati igralci, došli iz petih delov sveta, cele tedne! Kar se tiče administracije!, je stvar tudi zelo komplicirana. Štiriinpetdeset narodov je povabljenih. Vsak izmed njih se bo udeležil vseh ali samo nekaterih športnih ali umetniških tekem, ki stoje na olimpijskem programu. Število teh tekem znaša 138. Ozirajoč se na prejšnje statistike se more računati, da bo prišlo v Francijo približno 5000 atletov. Lahko si predstavljamo, v kako tesnih vsakdanjih stikih stoji francoski olimpijski komite s povabljenimi narodi. Programi in določbe se izdelujejo v različnih jezikih in izdalo se je že kakih 100.000 brošur, ki so se razposlale vsem narodnim olimpijskim komitčjem. Ce uvažujemo še organizacijo sprejemov, mednarodnih kongresov (ki tih bo 25 do 30), slednjič odgovornost, da Mariborsko pismo. Uradniška pragmatika. Gledališče. — Stavke. — Občinski svet — Grobar in komunisti. V sredo zvečer je imelo državno uslu-žbenstvo shod v Narodnem domu. Povabilo je namreč poslanca Reisn&rja iz Ljubljane, da je poročal o novo sprejeti uradniški pragmatiki, v kateri sl marsikdo ni na jasnem. Poročal je povsem stvarno in ni mešal prav nič vmes politike, kar se mora resnici na ljubo priznati Povdarjal le, da je v celoti pragmatika ena med najboljšimi, če jih primerjamo z drugimi državami Pač pa so nekatere začasne prehodne določbe precej trde, ki pa bodo sčasoma izginile. Naše gledališče Je lani pokazalo, da se je ustalilo in resno dela za dosego svojega namena. Mnogo zaslug tara pri tem novi upravnik dr. Brenčič, kateremu se Je posrečilo potegniti gledališče iz vednih notranjih kriz in ga postaviti na trdno stališče. Za letos nam obeta 15 dramskih In prav toliko glasbenih predstav pri abone-mentu. Repertoar sicer ni velik, a prav čeden in zanimiv. Ta teden smo tudi končali stavke, ki so večalimanj razburjale našo javnost že kakih 14 dni v železniških delavnicah in v tkalnici Dvetor in drug. Konec je seveda nezadovoljiv. Ženske v tkalnici so dosegle po beraško 20% poboljšek, medtem, ko so moški v delavnicah morali kapitulirati brez uspeha, ker so začeli s stavko nepremišljeno in nepripravljeno. Sedaj se pregovarjajo vse stranke, kdo je temu kriv in _ JSL noreis» dognati krivcev. Res, škoda je. dobe vsi športniki in vse oficijelne delegacije stanovanje, si lahko pomislim^ koliko truda stane vse to. Odbor je v tem oziru že vse potrebno ukrenil, vlada, mesto Pariz in ljudstvo samo mu gredo pri tem zelo na roko, tako da je pričakovati, da bo pariška olimpijada ne samo briljantna; temveč naravnost vzorno urejena mednarodna manifestacija. Izvrševalni odbor se deli v štiri ko« misije: športno, upravno, umetniško in komisijo za zunanje zveze in propagando. Te komisije so razpisale natečaje za konstrukcije stadijonov, za olimpijsko kolajno in za spominsko kolajno in so izdelale vsakdanji koledar 7 urnikom 138 tekem, ki se bodo vršite od maja do julija 1924. Predpripravna dela so danes že zelo napredovala. Nogometni teren je že nad eno leto gotov. Dirkališče so dogotovili 1. maja; te je največje dirkališče sveta in prvo iz rdeče železne troske, ima obliko dveh 130 metrov dolgih ravnih črt in dveh paraboličnih kurv. Športni rezultati, ki so se dosegli na tem dirkaličšu, so bili naravnost izborni. Ostali prostori bodo tudi že letos dogotovljeni in reči moremo, da je ini-cijajtrva francoskih športnikov ustvarila eno leto pred olimpijskimi igrami izborne športne terene in tako velike prostore za občinstvo, da bi se igre že mogle vršiti letos. Ker pa tudi v Parizu primanjkuje stanovanj za toliko ljudi, si je odbor na ta način pomagal, da da graditi 150 vil, vsako s petinu sobami, z jedilnico; salonom itd. Potankosti projekta in pogon stanovanja v teh vilah se razpošljejo povabljenim narodom, od katerih je ducat že sprejel ta princip. Igre VIII. olimpijade so torej izborno organizirane in pričakuje se vsestransko veliki uspeh. da ni več znanega delavskega voditelja Nachtigalla v delavnicah. Stavimo, da bi bile potem vse stranke edine v tem, da le Nachtigall prodal delavstvo in Izdal njihove Interese. Tako vpitje je bilo namreč navadno po celo večalimanj uspelih stavkah. Zdaj pa, ko je stavka končala z neuspehom in Nachtigalla ni bilo zraven, zdaj pa ne morejo najti krivcev. Je pa res smola. — Naš občinski svet se je srečno izogail krizi, ki je pretila vsled rojstva prestolonaslednika. Na pomoč mu je prišla nesklepčnost seje ter jo je zaključil, predno je mogel dr. Leskovar do besede, ki je hotel govoriti o tem veselem dogodku in najbrže: tudi župana podrezati raditega, ker je o» namenoma prezrl, da bi se ne zameril svojim že itak redkim sodjallstičnim pristašem. Drugih zlih posledic ni bilo. Le županovo glasilo »Volkssthnme« je bilo zaplenjeno, pa še to »post festum« tako, da! je morala policija po hišah pobirati že dostavljene liste. »Stražo« so bUi pa sploh pozabili zapleniti, ker je župana Grčarja postavila v nekako čudno razmerje proti kralju. — Če še omenim, da so potihnile preti» rane govorice o vandalizmu našega grobarja in gre najbrže na njegovo kožo mai« sikaka nečlovečnost njegovega prednika» ki je res razsekava! trupla In jih dajal svinjam in da so imeli pred tednom komunisti z dr. Lemežem svoj shod, na katerejtf so pa pogoreli z voditeljem vred, čepfiM so nastopili pod imenom »neodvisna socfla-i listična stranka Jugoslavije-, potem seoj omenil itak vse važnejše stvari in labfctti nsjiravim — JUTRANJE NOVOSTI Stran tl. . Js-m. Dnevna n@v@sfi. ZANESLJIVOST.. Zanesäüvost je lepa čednost. Pri nas lovencih je ta čednost tem lepša, ker diči demokratsko žurnalistike, ki je priznano »najboljša« in »najzanesljivejša«. Tako vsaj pravi naše, po »zanesljivosti« j;vo-Jm vesti daleč znano »Jutro«. Nesreča je Satno ta, da naše dobro ljudstvo (99.999 o^b, ki čita »Jutro« in 16.000, ki se ga vsak dan uči na pamet) »Jutrovo« :Banes-divost narobe razume. Zanesljiv namreč ni s®1®« tisti, na katerega se lahko zanesemo, ®npak tudi tisti, ki ga — zanaša. Na'j bo že m, kar ga zanaša, vino, vidov ples,, zavist ay Pa oslabelost, to je končno vseeno. In »Jutro* zanaša, že dolgo časa ga zanaša, vse skupaj, vino, vidov ples, zavist in oslabelost. »Jutrova« zanesljivost« je namreč ta-kale: Ko so pričele izhajati »Jutranje Novosti«, je prineslo »Jutro« iz najioiormira-Bejšega vira »zanesljivo« vest, da; so »Ju-«Unje Nvostl« samo volilni šmir, itakor na Primer jutrova demokratska sestra »Volil-Ba, ne, Napredna Ljubljana«. Ko j/e »Jutro« videlo, da je bil njegov zanesljivi vir res »zanesljiv«, je nekaj časa previdno molčalo. ™ni pa Je začutilo na lastni koži veliko napredovanje našega lista, ki jo »najboljši smvensM dnevnik«, »Jutro« vsebinsko že zdavnaj spravil pod klop, se je zopet obrado na svojega zanesljivega informatorja, ki mu je povedal, da »Jutranje Novosti« Prenehajo izhajati In zopet je »zanesljivo« »Jutro« »zanesljivo« informiralo svoje bralce. Toda ker tudi to ni pomagalo, niti ve-hka protekcija »Jutra« v tem konkurenčnem boju s strani Atoma-Gotn/pany na ve-lesejmu, se je »Jutro« ponovno poslužilo Puega najumazanejših konkurenčnih sred-stev, id sploh eksistirajo, sredstva, ki je Popolnoma slično onim, ki so se jih v Av-s‘rffi posluževali razni galiikf Judje in sorodni goljufi, ki so po insejratfh prodajali P°1 štacune za pet ali pa tri krone. Sicer smo od »Jutra« tega navajeni, vendar pa *e vseeno nismo mogli verjeti, da je pre-»la laž glavnemu glasilu slovenske demokratske stranke že tako globok» v kri, “U brez nie sploh ne mor« Izhajati. »Jutro* naj bo prepričano, da nam s '"so svojo umazano, poštonega podjetnika nevredno, Jažnjivo konkur e noo ne bo prav nič škodovalo, nasprotno, nas njegovo kvašenje le uverja, da mu J/rljub njegovim tisočem bralcev in naklade (seveda le na Plakatih), kljub (sicer že itak usihajočim) denarnim virom iz razni,» bank (te namreč Pri »Jutru« nadomestujejo naročnike-plač-mke) in kljub njegovi cirkuški reklami trda Prede. Danes pa mu lahko že prerokujemo, •m » Prišel čas, ko bodo »Jutranje Novo-t j , vedB0 Shajale, močnejše, kakor je Kadarkoli bilo »zanesljivo« »Jutro«, ko pa ono ne bo moglo več pisati, da nas ni, ker ■— njega ne bo. Ibs. — Stritarjava proslava. Za proslavo zlate porok«; nestorja naših pesnikov, Josipa Stritarja so se vršile v Rogaški Slatini razne priprave. Sporeda pa ni bilo mogoče izvesti po načrtu Z£wadi obolelosti slavljenca, pri kate- se pojavljaj»» znaki pojemanja mo-ptt*?0’ TeiSinoma v Postelji. V lien Zve^er bila sivolasima slav- don^i113 na eEßst serenada. V soboto .Polane se je Stritarju poklonila šol-loa mladina. Sprejema deputacij ni bi-’ da se ne 5: povzročalo ne- potrebno razburjenje. Bolnikovo stanje .,e brdi onemc^gočilo obred zlate poroke rn nameravani banket. Občina Rogaška Slatina je Stritarja ob tej priliki imenovala za mvojega častnega občana. —- »Jutm« preneha. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, bodo kmalu dsahnili vi/fi, iz katerih črpa »Jutro« svljenjsko moč za svoj obstanek. Sla Venska baraka je namreč z ozirom na Ogromne stroške, ki jih prizadeva iz-»Jutra«, sklenila v kratkem staviti fedajanje tega lista. IwT- fy&k* Obse In Jugoslovertsko-Ce-t l^l0raška Liga priredita v torek dne 18. 8- url zvečer v veliki dvorani doma zanimivo predavanje prof. v Velke jz Prage »O strahotah in trpljenju sk^vstrßskih zaporih in internacijskih Hm2*1 vojno«. Predavanje bo ndđ igo skioptičnih slik. fi Din, stojišče 3 Din. raj ~~ Poljski železničarji v Beogradu. Vče lejj^Araj so etospeli v Beograd poljski že- PO- sprem-Vstopnina: govorom in-direkcije g. Lukič. V imenu Polja- po številu 72, med katerimi je 30 žensk. Na kotodvoru so jih rw^f predstavniki naših železničarjev, društev, novinarji opravnlk poslov republike in poljski generalni kon-)« ' 5*>đb« je svirala poljsko himno, nakar sjV^zdravfl goste s toplim k^Wr dire' " V»,( I® od go v um Tiaji zejeznism uraoniK v vinvi g. Šumarski Zvečer je bil banket ijtofeleznlški restavraciji. Iz Beograda od-h 8« dva dni v Niš. Vrjn, 1 Današnji Olimpijski dan. Danes se v “t.®? vsej državi Olimpijski dan ter so a mestih velike športne ih manife-tri imajo namen, opozoriti ““ v»žnost olimpijad in zbrati sred-! radostno prostorov na ras-čtie v’ j> agajDa se otvori ob 10. uri dopol-QiŽSe h, ai?8,wra gledališču. Cene so naj-0mojJv^nsk® cene. tako, da je vsakomur !« Umetniški del matineje ?°tov^Sn ter 1,040 tako vsi posetniki r*člm' Posetite polffi>' 8le<1allšče. Za adminlstra-^lftnova^I0 i«. ner j» Tej f: FBM m > ” umrno® “ Aleksandrova cesta It. 57 priporoča vse vrste kanditov (bonbonov) po najnižjih tovarniških cenah. Zahtevajte ceniki —— Vela zaloga Mobute in slaiffllonsEdolii pri Franc [ßPQP družba z o. z, tovarna v Stobu, pošta Domžale. Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič 1 Tršan v Ljubljani, Prešernova ul. 5 Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ul. it. 4. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica: LJUBLJANA, Dunajska cesta v novi palači Din 25,000.000 Brzojavni naslov: Rezerve: BANKA UUBUANA Tel. št. 261, 413. 502, 503 In 504 nad Din 20,000.000 čekovni račun: št. 10.509 Podružnice: Brežice Novi Sad Celje Ptuj Gorica Sarajevo Kranj Split Maribor Trst Metković Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. 'v/ •' ' 'vV: Elektrotehnično podjetje Leop. TRATNIK LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 25 Gradnja elektrarn, polaga motorjev in instalacijskega materijala. Svetilna telesa, likala itd. Delniška glavnica; Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000 Podružnice: Blöd Jesenice Metković Cavtat Korčula Prevalje Celje Kotor Sarajevo Dubrovnik Kranj Split Ei cegnovi Ljubljana Šibenik Je&a Maribor Zagreb Amerikanski oddelek. Naslov za brzojave: JADRANSKA, AfUirani zavodi | JADRANSKA BANKA : Trst Opatija. Wien. Zadar. H2ANX SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGCSLAVO DE CHILE: Valparaiso. Antofagasta. Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. jM Protiv znojnih nogu upotreblte HÖFER PUDER br.lll. Dobiva se u svim apotekama I drogerijama. RA VE d. d., ZAGRjEB. I n V?se šolske potrebščine: Ročne torbice, voščeno platno, modri ovijalni papir, peresa, svinčnike,, radirke, zvezke, mape, peresnice, risalni papir, barvice, risalne deskey mape, risalna orodja in vse druge potrebščine priporoča tvrdka Iv. Bonač - Ljubljana Šelenburgova ulica 5. I TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICE: | Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Šelenburgova ulica štev. 1 KAPITAL In REZERVE DIN 17,500.000"-- Izvršuje vse bančne posle najtoč-neje in najkulantneje. Brzojavi: Trgovska Telefoni: 130, 146, 458 EKSPOZITURE; | Konjica Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v kolodvorski ulici) I» prlfega MlatranKiB Mmismfim® iisg. 192. g rinü 18. s^sleia^ra 192Ž. isofB@it sveta. _ V francoskem tedniku Illustration je iDriobčil s. G. Ferrero znamenit članek, iz katerega'posnamemo sledeče odstavke: Pred petimi stoletji človek še ni poznal planeta, ki mu ga je Bog določil za bivališče. Ničesar ni vedel o zemlji, niti ni ‘poznal njene velikosti, niti njene oblike, niti njenih prebivalcev. Rodovi človeške družbe so živeli vsak zase, ločeni drug od drugega. Oceani so bili od večnosti sem divje puščave, ki jih nikdar ni bilo gledalo človeško oko. Človeštvo samega sebe ni poznalo. V petnajstem stoletju so Evropejci začeli raziskovati ta planet in končali Evoia raziskovanja v devetnajstem. Polagoma so se spoznali narodi, rodovi, vere, civilizacije, kontinenti. Železniške proge in brzojavne žice so danes Živci tega velikega enotnega telesa. Enotnost sveta, to je delo, ki ga človeštvo nevede izvršuje že štiri stoletja z najmogočnejšimi sredstvi. V različnosti rodov človeške družbe pa se je rodilo sovraštvo in ljubezen. In tako se je enotnost sveta ustvarjala z evangelijem in z mečem, z bratstvom in z uničevanjem, z zamenjavo blaga in s topovskimi streli Tekom zadnjih štirih stoletij so vse velike vojne narodov, naziranj in plemen dovedle do nepričakovanih izenačenj. Ali smemo videti v strašnem neredu našega časa tudi izpolnitev tega skrivnostnega zakona? Da, prisostvovali smo največji katastrofi zgodovine: slepi bi morali biti da bi to zanikali. In vendar ni človeški rod nikoli bolj občutil, da je eno telo in ena duša, v sovraštvu in v ljubezni, kot v metežu te najstrašnejše vojne, ki ga je sploh kdaj uničevala. Nikdar si človeštvo ni moglo reči z večjo pravico kot za časa zadnje vojske: »Samega sebe se ranim, sam sem svoj neizprosen sovražnik.« Vojna je pomešala plemena in narode. Američani, Avstralci, Japonci, Indijci, Egipčani, Senegalci, Marokan-ci so prišli v milijonih in so taborili v Evropi. Zajedno z vojaki so prišli njih vodeči krogi, njih vlade in stopili v stik z Evropo. Polagoma spoznavamo, kaj so te množic« in nje vladajoči krogi postigli v Evropi in prinesli k sebi na dom od vseh teh potovanj, od vseh teh stikov. Kakšen sunek naprej je ‘dala vojna temu dvojnemu gibanju! rAzija sovraži Evropo mnogo bolj kot Pred vojno, toda pozna jo bolje in štu-natančneje: da ji škoduje, to se Samo ob sebi razume! Prvič v zgodovini Anglija ni več otok, temveč tvori del evropske ce-■me. Ne moremo si predstavljati, da si bo sploh kdaj mogla pridobiti nazaj svoj prejšnji otoški položaj. Enako so Združene države v dvomu pred svetovno odgovornostjo, katero bi morale vzeti nase. 'Amerika danes ni več v položaju kot je bila pred desetimi leti. Oblika zemlje se je spremenila: Atlantik ni več širok ocean, skrčil se je precej... Azija in Evropa sta dva bolna kontinenta, ker jih še neprestano opustoša dvojna kuga: vojna in revolucija. Radi te bolezni pa trpi ves svet: nestalnost in razvaline v Evropi, votlo vrenje v 'Aziji ogrožajo ustroj celega sveta. Narodi se sovražijo in se boje drug drugega, a nikoli niso tako zelo potrebovali drug drugega. Vsi so nesrečni, feajti radi sovraštva in strahu manjka drug drugemu, med tem ko vsak nujno rabi svojega soseda. Toda sedanje trpljenje človeštva je zadnja predhodna doba, a najgorša, enotnosti sveta, temu najvišjemu cilju Zadnjih štirih stoletij zgodovine. Enotno teto ne morejo oživljati razne, med seboj sporne in sovražne duše. Štiri stoletja je postajal svet po- lagoma vedno bolj enoten vsled raziskovanj, kolonizacij, izseljevanja, vojn, revolucij, trgovine, diplomacije, železnic, parobrodov, telegrafije. Ali bo prišla ura, ko bo iz tega izenačevanja na-nastala civilizacija vesoljnega značaja, enotna duša tega ogromnega izenačenega telesa: splošna civilizacija, ki bo raztopila v sebi načistejše in najvišje elemente prejšnjih civilizacij — krščansko moralo, industrijo in znanost okcidenta, modrost Azije in cvetje evropske in azijske umetnosti? —žn-»- Potres sn politika. V merodajnih pariških krogih se ba-vijo poleg krize v Društvu narodov v prvi vrsti s političnimi učinki najstrašnejše parlamentarne katastrofe, ki jo pozna svetovna zgodovina: s potresom na Japonskem. Mnenje teh krogov, ki so o londonskem razpoloženju zelo dobro informirani, je približno sledeče: Znana stvar je, da je bila Japonska prva žrtev, ko se je po visoki konjunkturi v vojni zarila gospodarska in finančna kriza s polno paro v vse dežele sveta. Kdor je doživel razorožitveno konferenco v Washingtonu, si je gotovo zapomnil stvari, ki so povzročile na Japonskem mnogo razburjenja, dasi-ravno so bili to le direktni politični učinki finančnih težkoč, ki so zmagoviti državi že enkrat iztrgali sadove težko dobljene zmage. Materijalne posledice te silne katastrofe se zaenkrat še ne morejo preceniti, vendar pa se lahko že sedaj ugotovi, da Japonska v bodočih letih ne bo igrala vloge prve svetovne sile. Angleški listi povdarjajo, da je ta katastrofa glede učinkovitosti podobna izgubljeni vojni. Čisto v gospodarskem pogledu je potres napravil ogromno škodo: posledica bo zmanjšanje kupne moči, s tem v zvezi zmanjšan eksport Evrope, potem pa še rastoča brezposelnost v Angliji in Nemčiji, kar ne ostane prihranjeno niti Franciji. Na drugi strani se bo zmanjšala japonska produkcija in s tem izgine na indijskih in kitajskih tržiščih v zadnjem času nekoliko neljuba konkurenca. V finančnem oziru bo Japonska navezana na dobro voijo inozemstva. V prvi vrsti pride v poštev londonsko denarno tržišče. Že iz političnih razlogov ne more Anglija odreči svoji zaveznici potrebno pomoč, zlasti zato, ker Zedinjene države ne bodo imele posebnega interesa na jačenju nevarne tekmovalke. S tem pa se dotikamo drugega problema: pogreške, ki jo je napravil Bald-win, ko je sklenil z Zedinjenimi državami znano konvencijo o odplačevanju dolgov. Nobena država na svetu (izjemo tvori Amerika) še danes ni v stanju, plačevati tako velike vsote brez notranjih potresljajev v financah in gospodarstvu. To ne zmore niti finančno naj-zdravejša. Za ureditev mednarodnih dolgov je treba najti pač drugo, produktivno pot, treba je najti metodo, ki dolžnika ne tira v obup, temveč ga bodri k tem intenzivnejšemu delu. Anglija, vsa zakopana v svoje tradicije, si je usvojila metodo od včeraj. Posledice se že pojavljajo. Anglija se bo čutila primorano, zahtevati od svojih lastnih dolžnikov, zlasti od Francije in od Nemčije v enaki meri plačila v gotovini, ki jih pa obe državi ne bosta mogli plačevati. Ako se bo odločila za nasilna sredstva, potem je še ožji kontakt med obema kontinentalnima silama gotova stvar. Na ta način bi utegnila postati situacija Anglije tako prekarna, da bi ji pač ne ostalo nič drugega, kakor igrati vlogo male evropske državice ali pa bi se morala popolnoma odpovedati vsakemu uplivu na kontinentalne države. Posebej pač ni treba omenjati, da je ves njen trud zastonj, ker ne bo do- bila. svojega denarja ne na ta in ne na drug način. Resnična politična težkoča pa leži v bodočem razmerju Japonske do njenega »naravnega« nasprotnika: Zedinjenih držav. Na washingtonski konferenci je bila ameriško - japonska rivaliteta na podlagi številčnega razmerja konsidici-rana. Imeli smo vsaj neko formulo. Zunanja moč Japonske je poteptana. Pogrešajo celo vrsto odličnih voditeljev in organizatorjev. Viteškemu Amerikancu trenutno ne bo padlo na um, kovati iz strašne katastrofe politični kapital, ali reakcija v poznejši dobi se zdi vendarle neizogibna. Vzhodnoazijska velesila bo morala svoj mornariški program zelo omejiti, ker se na celem svetu ne bo našel posojilodajalec, ki bi vtikal svoj denar namesto v produktivno obnovo morda v imperijalistična oboroževanja. Posledica bo, da bo morala Japonska revidirati že v najkrajšem času vse konvencije in pogodbe, ki določajo razdelitev sil v Tihem oceanu. Z drugimi besedami: Japonska bo vstopila v vrsto onih držav, ki se bodo ogrevale za splošno razorožitev. Sedaj ne bo imela Amerika nobene pretveze za gradbo novih bojnih ladij in Anglija se bo podvizala z izkoriščanjem položaja, ki si ga je po svetovni vojni tako želela. Ali je pričakovati še nadaljuih posledic katastrofe za Evropo? To vprašanje izziva negativni odgovor. Kvečjemu se more kriza v Društvu narodov poostriti vsled pasivne vloge japonskega člana. Izolacija kontinenta bo napredovala zlasti zato, ker bo tudi Rusija skušala preložiti svoje težišče še dalje na Vzhod. Dr. A. P. (Pariz.) Ob Japonskem potres«. Komu ni znana nepremagljiva trdnjava vladajoča nad severozapadnimi obalami Japonskega morja, zajezenega na jugu in vzhodu z otočji, kjer kraljujejo sinovi vzhajajočega solnca? Le malo plitvih in ozkih prelivov je med ostrovi, po katerih je to morje v zvezi z južnim toplim oceanom. Nasprotno pa sta Vladivostok in vsa ruska primorska pokrajina Daljnega Iztoka podvržena hladnim severnim sapam, tako da pristanišče kakor tudi obala daleč naokrog zamrzujeta. Vendar omogočajo parniki ledolomi ali ledokoli, ki režejo debelo ledeno skorjo, da jo potem valovi in vetrovi gonijo proti jugu japonskim ribičem v pozdrav, ladjam dohod v pristane tudi v zimskem času. Ves državni, posebno vojaški ustroj ruskega Daljnega Vzhoda je vzdihoval kakor v pregnanstvu radi oddaljenosti od evropskega kulturnega središča, predvsem pa še zastran mrzlega, mokrega podnebja, kjer si je večina nalezla nabode, katare, skrnino, trganje. Batjuška se je čutil nesrečnega. Dasi so se ti štela leta dvojno, čeprav si hitreje napredoval, vendar si si želel proč iz pacifiškega primorja. Bridko je biti v isti razdalji od razgretega ravnika kakor topli italijanski škorenj, pa venomer misliti na Prešernov verz: »Mraz Gvida v Pontu tare.« Živo mi je v spominu, kako smo ujetniki nekaj zim med temi ruskimi nesrečniki pri čašici žgane vodke kovali naklepe, kako bi si omilili mrzlo in mrko usodo. Klicali so na pomoč bogove in bese, duhove lesovike in po-vodnike, pa zaman. Mislili so resno na moderno vilo Tehniko, ki razpolaga z razstrelivom takšnim, da hrib se omaje in zid, da se zgrudijo v prah največji skalnati gorostasi. Črt in srd teh ljudi v daljni carski službi je padel na sovražnikovo otočje, ki zapira toplemu toku pot proti ruskemu nabrežju. Vsi so bili edini v tem, da je treba pripraviti dohod južni gorki struji skozi poglobljene in razširjene japonske prelive, pa bodo v kratkem ruske pokrajine ob obali dobile milo laško podnebje. Poglobiti dno omenjenim preplavom in prekopom, potopiti nekaj japonskih otokov — kdo bi si drznil izvesti to orjaško, obrovsko nalogo? Morda pa se tajne podzemeljske sile vendarle usmilijo prezebajočega mužika? Medtem ko so naši bratje v Vladivostoku snovali nakane in načrte, so se japonski ostrovi pogostoma stresali v krepkih sunkih in se majali kakor zemlja na ozibih. Zmaj Vukotin je med hrumenjem in hropenjem podrezal celo vrsto japonskih krajev in pogrezal na tisoče rumenokožcev: veliki deli Po- brežja so se usedli pod vodo, drugod pa se je srečnejšim Niponcem povečala rodovitna nabrežina. Japonska je bila od pamtiveka žoga, meček, v roki boga Vulkana, zdaj je šinila kvišku, zdaj padala doli globoko Vulkanu v dlan. Te lastnosti japonskega sveta je poznal ruski naseljenec na daljnem iztoku. Tesno mu je bilo pri srcu, njemu kakor vsakemu drugemu prišlecu, ko ga je mila sreča zanesla med gibke gejše v Jokohamo. Prijetno in oberlem bridko mu je bilo, ko ga je ladja nosila v Japonsko deželo in je videl od daleč s solncem ožarjeno, ožarjeno srebrno goro, najvišji in sveti vrhunec solnčnega cesarstva, ognjenik Fudji-jamo. Čutil je, da odhaja na opasne grezi, na majave ozibe. Bal se je. Strah belokožcev pred pogostimi potresnimi sunki je prišel med Japonci v pregovor. Niponec se doslej ni kdo ve kaj vznemirjal nad zibanjem tal. Rodil se je med bruhanjem ognjemetne gore, raste! med večnimi sunki, kot ribič pozna valujočo morsko gladino: zakaj bi se bal, če se materinska zemlja zabava na gugalnici? Posmehuje se silnemu belokožcu, M preplašen in prepaden prihiti iz hotelske sobe, pričakujoč, kedaj zagrmi in se sesuje zidovje in nebo nad njim. Prihajač se pomiri, videč zasmehljiv izraz na žoltem licu, vendar strah in stiska mu po tihem kljujeta v srcu, samozavest in ponos se ne vrneta izlepa. Blagor si ga tistemu, ki plove zopet proti zapadu, v svojo domovino. Vsaka nesreča je nekomu k sreči. Ob silnih potresih, ki so zadeli podjetne »žolte Pruse« in povzročili toliko škode, bog ve, če se ni naseljeniku v Vladivostoku poleg človeškega sočutja vrinila sebična misel: ali zaplujejo morda sedaj k naši Sibiriji gorki južni tokovi, ali pride že skoraj rimska pomlad? Dr. Fr. M—r. Altajska. Kitajska je tako daleč od Evrope, da se o njej le malo piše. Ruhrsko vprašanje, spori radi reparacij, Rusija itd. in v zadnjih dneh laško - grški konflikt, to so zadeve, Id zanimajo časopisje starega sveta in vendar ni kitajsko vprašanje nič manj pereče. Pred par meseci smo čitali o napadih kitajskih roparjev na vlake in za-vlečenju evropskih potnikov, nato pa o begu predsednika kitajske republike in pomanjkanju denarja v državnih blagajnah. In v resnici je ogromno cesarstvo v stanju popolne anarhije v pravem pomenu besede. Od Evropejcev so na kitajskem vprašanju najbolj zainteresovani Francozi, katerih indokinska kolonija meji neposredno na Kitajsko, pa tudi Angleži, ki imajo v posesti nekaj velikih pristanov in so s svojim kapitalom prodrli globoko v deželo. Danes ima Kitajska štiri vlade, ki se bore draga zoper drugo. Lansko leto je ena, na katere čelu je Vou-pej-fov Guy de Maupassant: Priznanje. Opoldansko solnce pošilja tople Sarke tja doli na polje, ki se valovito razprostira za med vrstami dreves in različnimi posevki, med zrelo ržjo in rumenkasto pšenico, svetlozelenim ovsom In temnozeleno deteljo, in je podobno velikemu zlatemu plašču, ki se nežno in prisrčno prižema k golemu trebuhu matere zemlje. Malo odtod, ob pobočju griča, se kakor kopa vojakov v nepregledni vrsti Pase trop krav. Nekatere leže na zemlji, druge spet stoje na svojih okor-nih nogah, mežikajo z velikimi očmi v slepečo solnčno luč in smukajo prostrano deteljno polje, ki se razprostira v daljavo ko zeleno jezero, ali pa prav udobno Prežvekujejo. Dve ženski, mati in hči, stopata zibajoče se hoje druga za drugo po ozkem razoru proti tej armadi lenih krav. Obe nosita vsaka po dve öem drogu pritrjeni golidi kem njunem koraku se svel kovina v sijajnem žarku DrejSivi solnčni luči. Ne Izpregovorita pa gglmsšaissi sta viče. Ko dospeta k njim, položita eno golido na zemljo in pristopita k prvima dvema živalima in ju brcneta s peto v mečo kar pomeni nekako: halo, po-koncu! Kravica se vzpne najprej na sprednje noge, potem pa navidez z večjim trudom dvigne še široko zadnjo plat, ki se zbog vimena, ki napihnjeno in rožno visi od. nje, zdi še težja. Mati in hči poklekneta pod kravin trebuh in potezata s priročnimi kretnjami za otečeno vime, ki brizgne ob vsakem prijemu tenek žarek mleka v podstavljeno golido. Rumenkasta, peneča tekočina napolni polagoma posode do roba in ženski stopata od živali do živali, dokler nista obhodili dolge vrste. Ko pomolzeta žival, ji odkažeta drug prostor in vržeta snop sveže detelje pred njo. Končno se napotita proti domu, malo počasneje seveda, kot sta bili prišli, zakaj mleko je od sile težko. Mati stopa naprej, hči polagoma za njo. Toda hipoma se poslednja vstavi, položi breme na zemljo, se vsede poleg in se spusti v jok. Mati Malivoirejeva, ki ne čuje za sabo več hčerkinih korakov, se okrene »Bojim s®) da 3e tem« res tako.« »Kaj ti je?« vpraša. In hčerka Celestina, veliko, modro, postavno dekle rdečih las in rjavih lic, ki so posejane s pegami, stokajoče mrmra in se ponaša ko otroci, ki so ravnokar dobili batine: »Ne rnorem več nositi mleka.« Mati jo sumljivo pogleda in ponovi: »Kaj pa ti je?« Celestina čepi na zemlji med obema golidama in si zakriva obraz s predpasnikom. »Pretežko mi je, ne morem več.« Že tretjič jo vpraša mati: »Tak vendar, kaj pa ti je?« Hčerka pa zdihuje: »Mislim, da sem noseča.« Tn ob teh besedah milo zaihti. Sedaj pa še stara odloži breme na zemljo. Tako je presenečena, da ne more spregovoriti besede. Končno vendar zajeclja: »Ti... ti... ti si noseča---------- Kako je to mogoče? Malivoirejevi so bili bogati kmetovalci, vsesplošno spoštovani in vsepovsod in vsedotlej visoko čislani. Celestina jecljaje stoka: in presenečena vstavi struma* korak». Prestrašena mati opazuje svojo obupano, vekajočo hčerko in zakriči po kratkem odmoru: »Noseča si! Noseča si! In kje neki si staknila to reč vlačuga?« In vsa prevzeta od bolečin šepeta Celestina: »Zdi se mi, da v Polyteovem vozu.« Stara se je trudila, da bi doumela ali uganila, kdo je mogel njeno hči pahniti v tako nesrečo. Če je to premožen, ugleden mož, se bo stvar dala pač še spraviti na pravi tir. To bi bila potem samo polovična nezgoda. In Celesiina pač ni prva, kateri se je kaj takega pripetilo. Pa vseeno, ta zadeva ni kaj prida prijetna, zakaj poslej obrekovanja kar ne bo hotelo biti konca. Poizvedovala je kar nadalje: »Jn kdo ti je pa storil to, zaniker-nica?« In Celestina, ki se je bila odločila, da vse zaupa materi, zavzdihne: »Mislim, da je bil Polyte.« Ob teh besedah plane mati Malivoirejeva od besne jeze prevzeta nad hčerko in jo prične s tako silo mikastiti, da ji oglavnica pade na tla. S stisnjenimi pestmi jo bije po glavi, po hrbtu, vsepovsod, in Celestina, ki leži med dvema golidama, ki jo ne- skoraj premagata vse ostaie. Toda takoj so se vse tri zvezale zoper njo itf vse je spet padlo v vodo. Zgodovina današnje Kitajske je neprestan boj med raznimi glavarji, ki se dajo primerjati 2 bojevitimi vitezi srednjega veka in ki služijo ali napadajo centralno vlado, kakor se jim zdi ali pa kakor jim bolj nese. Če postanejo dovolj močni, da so legalni, postanejo njih tolpe — vsaj po imenu — regularne čete, ki se pa spremene spet v roparske tolpe, če se jih več ne plačuje, kar se ponavadi seveda prav kmalu pripeti. Centralna vlada izgleda prav žalostno: predsednik kitajske republike je brez avtoritete — in poleg njega životari še celo stari cesar! — parlament ne funkcijonira niti še zadostno po provizorični ustavi letai 1912 in še vedno ni votiral definitivne ustave, ki jo študira že deset let, slednjič ministrstvat ki imajo najboljše namene, a so brez moči pred vojaškimi poglavarji v provincah, ki so edini posestniki oboroženih čet in torej efektivne moči. V teh ministrstvih so zelo sposobni ljudje, kot na primer g. Wellington KqOj ki je zastopal Kitajsko na Washington« ski konferenci. Pomanjkanje centralne avtoritete pa nikakor ne moti Kitajcev. Na nesigurnost so že dolgo navajeni in njih življenje se nikakor ne da motiti po bojih političnih strank. In če tudi iznos davkov ne gre do Pekinga, jih vendar plačujejo skoraj popolnoma redovito, če bi njih ogromna država razpadla v več neodvisnih držav, bi ta razpad pač komaj opazili. Oltarji prednikov stoje še vedno, trgovina cvete in edino to so važne stvari Tujci so seveda mnogo manj filozofsko nadalmjeni. Velesile so zahtevale od Kitajske vlade gotove garancije glede razoroženja in dislokacije čet in kontrolo financ in železnic, to se pravi storile so resno intervencijo v kitajskih zadevah. Kitajska je zaenkrat samo izjavila, da hoče organizirati železniško policijo pod mednarodnim nadzorstvom. Lahko je pa uvideti, da to ne bo zadostovalo in da bo treba bolj aktivne intervencije. Vse velesile so pa mnenja, da se na-pram Kitajski ne sme nastopati s silo — vse, izvzemši morda Japonske in Zedinjenih držav, katerih interesi si v marsikaterih točkah nasprotujejo, če bo pa kitajska vlada vnaprej brez mo* čl, bo treba na vsak način varovati interese tujcev v deželi. Britanske, ameriške in japonske vojne ladije so se že zbrale v japonskih vodah, kjer je vedno več kitajskih roparjev in te dni se jim pridružita dve francoski križarki. Ko se bo intervencija začela, jo bo morda težko omejiti. Sedanji položaj je precej podoben onemu 1. 1900 za časa bokser-ske revolte, in na način, kakor se bo razvila, ima lahko zelo važen vpliv na svetovni mir. —žn Pacifistom. Prečitajmo si zaključek članka v antisemitski, pangermanistični »Nemški Obnovi«, odlomek, ki se ga morajo učenci po vseh Šolah v rajhu učiti na pamet: Dan osvete bo prišel in goreče molimo, da bi že skoraj. Tačas naj ne bo skrbelo število žrtev, opustošenje cvetočih mest, rudnikov, tvornic in polj. Vsa sredstva bodo dobra, da pobijemo tiste, ki nam pij6 kri. Pripravite se na sveto vojno! Milijoni Nemcev čakajo sedaj trenutka, da planejo v boj in žrtvujejo svoje življenje; samo dan in prilika naj se ponudi. Ve, nemške matere, dajte svojim otročičem puške, sablje in bobne, vi pa, očetje, pojdite se z njimi vojake! Napočil bo dan! koliko varujeta pred udarci, skriva samo obraz v dve dlani. Ko je Malivoirejevo mater klofutanje popolnoma utrudilo, si je poskusila vsa zasopljena pojasniti položaj in kri-Ččlltl * »Polyte! Ali je to že kdaj slišal kdo? Kako si se mogla zaplesti s poštnim kočijažem? Ali si zblaznela? Gotovo ti je nastavil past, ta lopov, ta nepridiprav, in te zavratno v jel vanjo!« In Celestina, ki je še vedno ležala na zemlji, je mrmrala: »Nisem mu nikoli plačala voznine!« Tedaj je postala stari Normanki stvar jasna. * * *' Dvakrat na teden, v sredah in sobotah, je nosila Celestina proizvode bogatega kmetijstva, jajca, mleko, sir, smetano in surovo maslo v bližnje mesto na trg. Ob sedmih zjutraj je z dvema obširnima košarama otovorjena zapustila domačo hišo in na deželni cesti čakala poštni voz, ki je ob tej uri prihajal iz Yvetota. Vsedla se je na rob obcestnega Jarka in postavila robo na obe strani po-lec sebe, tako da so kokoB in JtosL ki |. priloga „Jutranjim Wowosüm“ ižav, 192 z dne IS, gepžemhra 1S23. Sz kulturnega sveta Atols Böhm: Početek sezone. Brno, 4. septembra 1923. Ker gledališče začenja sezono na jesen, imajo dramaturgi mnogo posla z izbiranjem igrokazov. Marsikaj zavisi od znanja dramske književnosti, da se najde delo, ustrezajoče vsem slojem ljudstva ter umetniškim zahtevam kritike. Jako težko je ustreči obema naenkrat, saj je v vsej dramatični literaturi podobnih komadov zelo malo. Brnsko Nirodni divadlo je za pričetek igralne dobe v Mestnem pozo-rišču seglo po izvirni češki igri To je Jiräskov »Emigrant«, zgodovinska igra iz pobelogorska dobe. Izvajanje je bilo dobro, posamezni glumci izborni, ali ocena se je cepila. Opozoriti moram, da je viharni presojevateij Götz dobil službo lektorja v Narodnem gledališču v Pragi, a na njegovo mesto je nastopil v »Socialistični Bodočnosti« stari pesnik Josef Holtf, ki si je takoj po mladeniško zavihal rokave in hotel svetovati ravnatelju kakor dramaturgu. Mlajši kritiki odrekajo Jiräsku dramatične sposobnosti, starejši pa zopet trdijo nasprotno. Končno pa kritika brez Götza nima toliko vpliva. V Starem divadlu se je pričela sezona 1. kimavca z Lengyelovo komedijo »Plesačica«, ki so jp dajali lani v tukajšnjem Nemškem gledišču. Madjari so dobri pisatelji za široke vrste naroda. S svojimi momenti umejo zgrabiti občinstvo, ali često umetniški ne zadovoljujejo in polnijo svoje igre s starim votkom. In tako si je tudi Len-gyel izbral snov dokaj podobno »Polovici srca« od M. Broda, ki se je uprizarjala v minuli sezoni. I tokrat so glumci napeli vse sile z gospo Urbän-kovo na Čehi izdelali ter dopolnili to, za kar avtorjeve moči niso zadostovale. Sezona se je tedaj otvorila precej obetavno in po pravici se smemo potemtakem nadejati kakih novih presenečenj. Nikdo ml ne bo zameril, ako se po-razgovorim o ljubčku občinstva ter o luči vseh bodočih igralcev, Otonu Čer-mäku. Iz praške Uranič je čez plzenski oder prišel po prevratu v Brno, kamor ga je spremil glas izvrstnega glumača. In Cermäk id razočaral, temveč se je po nekaj letih utrdil in stvoril že toliko izbornih vlog, da bi bila iz njih znatna umetniška galerija. Mojster je v izdelavi krink, ki z njimi osupuje, k temu pristoji visoka postava in mogočen, plastičen glas. Marsikdo se spomni na pobito potavo Satžna v Gorkega drami »Na dnu« ali Tena v Andrejevovi »Zaušnico je dobfl« ter si poreče, da je to prvovrsten učinek. In kaj šele potepuh v Capkovi veseloigri »Iz življenja mrčesa«, kjer je gostoval v Pragi. Na vseh pozo micah sveta, kjer so predstavljah »Mrčes«, ni bilo boljšega klateža nad Cermika. Medtem ko sta londonski in newyorški imela spodobno obleko s križaš to pisanimi hlačami ter obritim Kcem, je bü braskl raztrgan, zašit z raznimi krpami, z oguljenim klobukom na glavi in z izrazitim grdim obrazom, zarastlini z zoprnim stmiščem umazanega starca, zavaljnha, ki mu je glava posejana z redko in naježeno sivo kečko. In dasi le vloga vlačuga rja težka in naporna, mu je zvenel glas v poslednjih prizorih prav tako polno kakor od kraja. AH tudi v komična figurah je sijajen, kakor je pokazal v ameriški židovski igri »Potasch in Perlmuter« ta v »Rdečem strašilu«, za kar bi se mu moral avtor zahvaliti. D. A. STEPHANE MALLARME (1842-98). Dne 9. septembra je preteklo 25 let, odkar je umrl prvak francoska pesnikov, Mallarmč, ki je bil marsikateremu mlademu lironoši bog. Z 20. letom je postati uradnik. Da si zagotovi slovstveno neodvisnost, je cela 30 let poučeval po srednja šolah angleščino. S slikarjem Manetom je hodil poleg raznta književnikov na obede k Viktorju Hugoju, ki je sedel na višji stolici nego njegovi gostje; avtor »fiernanija« je Mallarmeja vsakokrat prijazno sprejel, Imenujoč ga »svojega ljubega impresionističnega poeta«, pri čemer ga je vščipnil v uho. Pozneje si je Mallar-m6 sam uredil literaren salon, kjer je s svojo nedosežno besedo v pravem pomenu očaroval celo generacijo. Malikovanje je šlo tako daleč, da so po njegovi smrti zbrali v zvežčič celo njegove prigodnice, ki jih je pošiljal znancem ob piruhih ali sladčicah. Ta »prince des počtes« je včasi preciozen in bi bil sijajno prodrl v IS. stoletju: »Knežna, postavi me za pastirja svojim nasmehom.« Silno važnost polaga na zvonkost izraza, na obliko: »Aboli bibelot d’ inanite sonore«, ali pa ta tercet: Mais chez qui du rive se dore Tristement dort une mandore Au creux n e ant musicien. Navadno pa je pisal elegantne, globoke, ganljive, jasne pesmi simboličnega značaja (prim. Moderna franc, lirika): »Okna«, »Herodiada«, kjer opisuje nerazumevanje pri množicah — Mallarmč je hermetičen, samo za cvet razumništva —, »Azur«, »Favnovo popoldne« itd. Vpliv nlegov je bil mogočen. CLOVIS HUGUES (1851—1906). Pesnik in politik Hugues, doma iz Mčverbesa (Vaucluse), dobi v pariškem parku Buttes-Chaumont spomenik. Malokdo je toliko romal po svoji domovini in toliko predaval kot on. Bil je sijajen govornik. Teodor de Wyzeva (»Mouvement socialiste en Europe«) pripoveduje, da je v Chätel-leraultu socialist Guesde neko nedeljo razlagal s svojim rezkim, hreščečim glasom svoj nauk: vsi delavci v tamkajšnji manufakturi so postali goreči marksisti, čez teden dni je nastopil Hugues pred fctim slušateljstvom. Slavil je Revolucijo, poveličeval Komuno, povedal še pesmico, ki jo je bil pravkar v vlakuzložil: pri punču, ki so mu ga ponudil! zvečer, ni bilo ne sledu ne tiru o Guesdeovem marksizmu več v Chätellraultu. Vsakdo se je veselil, da se je zrušila stara vladavina, užival dobrote republike ta lepega nedeljskega sobica. Prišedši mlad v Marseille, se je takoj vrgel na politiko in novinarstvo med oporbo, stopil s plačo 20 frankov na mesec kot pisarniški pomočnik, potem kot urednik Naquetovega »Peuple«. 4. septembra 1871 se navduši za republiko, 18. marca ploska komuni ta Pritsop k prekucuškomu pokretu pani-škega mesta mu nakoplje tri leta ječe in 6.000 frankov globe pred vojaškim sodiščem, «točim je bil obsojen’ na vi-*Hce njegov mladi prijatelj, junaški ta plemeniti Gaston Crčmieuz, avtor bor-deauxskega oklica: »Kmetiška večina, sramota Francije!...« Tri leta zaprtije! Ker ni mogel plačati glole, je odsedel štiri leta v samotnem zaporu, v turski vozi (Tours) — kraji Matjaž v turški vozi! — kjer je zlagal verze, tvoreče zbirko »Pesmi iz tranče«. Nekatere kitice iz temnice so stoprav danes prišle na dan, n. pr. ona, ki ogorčeno prosveduje, ker so krvoloki pahnili v zapornico štiriinpol-letno dete (Un petit prisonnier de quatre ans et demi)! Zapustivši jetniš-nico, se e vneto spustil v politiko, kjer je žel sijajne govorniške uspehe. Z nekaterimi sodrugi je tvoril prvo socialistično skupino v zbornici. Ko je njegov tovariš Basly zagovarjal umor inženirja Wattrina, ki so ga stavkarji sunili z okna, da se je ubil, so Hugues, Camčlinat ta Boyer edini ploskali. Začuje se neki glas na desni: »Troje jih ploska.« — »Pa bodo imeli mlade!« se odreže Hugues, ki je znal imenitno zafrkavati. Bil je 25 let v parlamentu; spočetka je zastopal Marseille, 1893 je bil izvoljen proti Aristidu Briandu v 19. pariškem okraju, potem ponovno 1898 in 1902. Leta 1904 je odklonil sodelovanje z združenimi socialisti, iz narodnih ozirov. Po njegovi želji leži zakopan v Embrunu, »ker ondi so vsi grobovi pravi vrtovi.« Temu lepemu kraju je posvetil zadnji svoj snopič »Temps des cerises«, prvo knjigo pa je bil posvetil rodnemu gnezdu: Roses du Laurier, Chanson de Jehanne d’Are. D A. — Goncourizem ali konkurizem. Že sedaj se govori o kandidatih za konkurs ali natečaj Goncourtove nagrade, ki se podeljuje meseca grudna. Rosny starejši bi rad oblagodaril svojega kandidata A. t’ Stersevensa, Leon Daudet ima svojega branjenca, Elemir Bour-ges zopet drugega, namreč Andreja Davida, ki mu ga je predstavila gospa Rachilde, nekateri se zavzemajo za Franceta Mauriaca, samo prekatoliški in preliteraren se jim vidi. Celo Maks Jakob se omenja med nastajatetji. Ko se je na književniškem obedu sukal te dni pomenek o sličnih zadevah, se je Marcela Tinayrova obrnila na Rosyja starejšega: »Pri raznih slov-stvnenih razsodiščih sem, a sama nisem še nilfoli dobila nagrade; ali je kaj upanja, če prihodnje leto predložim kako knjigo Goncourtovi Akademiji?« Piesc »Marte Baraqulnove« se je samo nasmehnil. Tinayrova pa je vneto nadaljevala: »Pomislite, da so mi svoj čas odklonili »Hellč« po vseh založ-ništvih pod pretvezo, da ima moje delo anarhističen značaj.« — »Ej, tudi jaz sem jedel meso stekle krave — stradal), pa to nič ne de, še sam sera si ga moral kuhati, to je še hujše!« — Rebreano: Ivan. Pamfilijan Paltanca nam predstavlja prvi roman romunskega novelista in pripovednika Rebreana, čigar delo obsega nad 1000 strani, spominjajoč na ta način na obširne zgodbe Emila Zole. Na Zoio spominja tudi s kosmatimi besedami robatimi prizori, živalskostjo bitij in življenja. Kakor pri teoretiku francoskega naturalizma najdete tu zemljo, tisto samico, ki jo oplajajo žilavi seljaki srebajoči s samčevsko naslado njeno polteno vonjavo. Samo pri Rebreano-vem junaku se ta zdrava ta goreča ljubav do plodne prsti prelevi v sogoltno žejo po bogastvu, v zločinski pohlep po osvajanju. Njegov Ivan je nekak kmetski Julien Sorel (Stendhalov junak v Rdečem in Črnem, ki v kratkem izide v Sturmovem prevodu) brez omike in olike, prvinski, silovit, neugnan, sledeč nagonu in slepim strastem. Slika te razklenjeni zvezi se krepko odraža od dolgega, sivega ozadja, kjer je nadarjeni Rebreano tenkovestno očrtal poljedelske in malomeščanske kroge v Transsilvaniji. Njegov roman, ki večkrat ovaja vpliv ruske duše ta književnosti, zaleže bolj kot študija izjemnega značaja nego kot kronika šeg m navad. iz oain®¥gfš@ estetske. Le CrapouiUot, živahna, bojevita smotra, ki pod vodtsvom Jeana Galtier-Boissčrea zastopa nekatere smeri sodobne mladine, je posvetila eno svojih letošnjih številk (16. marca) kinematografu. Med drugimi je prispeval avtor ljubkega romana »Nemirno dete«, An-dre Obey, članek »Godba in Kino: dva zizka«, vsebujoč nekaj odločnih, a preuranjenih trditev o sodobni prozi. Clan-kar najprej ugotavlja, da v njegovih očeh zaležejo samo tisti mladi slovstvenih!, katerih estetika je sorodna s kinematografsko: Colette, Giraudoux, Alexandre Arnoux, Morand, Mac-Orlan, Franz Hellens, Hermann Gregori itd. Potem dostavlja, da bi pri vseh teh »naleteli na stotine slučajev novega jezika, ki jemlje iz kina svojo zračno perspektivo, svoj ritem, svojo istočasnost, svojo omotično (?) praznino, svoje svetlobne vrednote, da vzbuja pri čitatelju to, kar Jean Epstein nazivlje čuvstvo - reč (sentiment - chose).« Nadalje razpreda: »Moderni človek, ako je filozof, utriplje ob življenju, ga vsrkava z vsemi čutili, skozi vse znoj-nice, skozi vse potnice. Prepočasno — Pa tudi sofistično je, uživati ga, posedovati ga na ta način, da bi ga razkrajali po čutnih kategorijah. Nič ni golo, nič določeno. Spoji, združitve, ne sicer besed, ampak občutkov. Tajinstvena soglasja in skladnosti. Vonjava navdahne obliko; barva, zvok se izraža s črto, z gibanjem.« »Umetnost poganja hkrati lirična in realistična, kateri Iti neki nov zvezek (delo Franca Helensa) lahko dal svoj naziv: umetnost fantastični realnosti«. »Ne gre pa za književno umetnost, kajti današnjim umetnikom se sojetnost ali kompleksnost sveta ne odgrinja po dušeslovnem proučevanju, po razumu ali introspekciji, pač pa po čuvstveni skušnji: ne analizirajo ga, temveč svet jih preplavlja.« Potem Obey napoveduje konec romanu, ki je baje zastarel zbog brezžične telegrafije, letalstva, avtotaks itd. Seveda je tako prerokovanje samovoljno, saj bi bili morali potemtakem tudi prvi parniki, prve železnice zadati smrtni udarec romanu. Zanimivo je poglavje, kjer Andre Obey smatra stavčni modernizem kot popolno novost. Zoper to mnenje priča skoro vsa moderna francoska književnost izza Teofila Gautiera, književnost samih občutov. Obey rabi besedo »moderna« v prav istem zmislu kakor Gon-court. Kvečjemu slog bi se utegnil zdeti nov pri posameznikih po posebni in neobični poeziji podob, pri drugih po spretnem izrabljanju Rimbaudovega udarjanja besed ob besede. Glede točke o psihologiji naj navedem odstavek iz »Treh študijev o angleškem slovstvu«, ki jih je napisal An-drč Chevrillon, ena najbolj uravnovešenih glav v današnjem času: »V to smer se je naperil napor romanopiscev dokaj rano v Angliji; možje kot Henry James, Arnold Bennett, John Galswor-thy nadaljujejo svoja Izsledovanja. Do-čim se je na Francoskem z Gautierom, Flaubertom, Goncourtoma, Alfonzom Daudetom, Huysmansom, Lotijem, umetnost osobito trudila, da bi krepko oziroma natanko izrazila občutke, ujela to, kar je odličnega v pojavu slednjega predmeta in sicer z izbiro ter uredbo besed, ki hkratu sprožajo v nas dojem ritma, redkosti, preproste afi sojetne krasote, kakor na sliki barvno somerje ali v glazbi ubranost, in imajo vrednost po svoji lastni kakovosti ne glede na svoj pomen, so stremeli Angleži bolj ta bolj za tem, da bi proniknili v notrino človeškega stvora, ga prebrskali in prevedli. Globlje so prodrli vanjo nego naši psihološki romanopisci, itd.« Nadomestite Imena Gautier, Fiati«' bert, Goncourt z onimi, ki jih navaja Obey (razen Giraudouxa, intuitivnega pesnika dušeslovca), pa velja Chevril-Jonovo besedilo tudi za sodobni nara« ščaj. Novotarija najmlajših francoskih pripovednikov je bolj navidezna! nego istinita; različna je dovzetnost, ki je bila pod vplivom simbolizma, Rimbauda, kubizma, kinematografa, nevroloških odkriti!, Apolinairea; ta literatura občutkov in obenem slikovitega izraza se razvija že od 1. 1850. Prava novost bi bila v knjištvu nravne vsebine ta globoke psihologije, kakor razpravlja Chevrillon o nji. Toda vkljub raznim poskusom se ni mogla ukoreniniti. Du« šeslovna literatura se le bolj izjemoma goji na galskih tleh. Poleg nekaterih del te vrste stoji ogromna živopisna pismenost: srednjeveški fableaux, povesti 16. stoletja, groteski, romani La Cal« prenedea in gospodične de Scudlry, galantna dela 18. veka — Diderot, Du« clos, Hamilton, La Morliere itd. — Bernardin de Saint Pierre, vsa romantika^ Goncourtov impresionizem, naturalh zem, večina simbolizma etc. Ako to premislimo, vidimo takoj, da ni pri podmladku nihče prekinil dolgotrajna tradicije; naj gre za »sentiment - chose« Jeana Epsteina ali pa za Goncour-tovo oziroma Huysmansovo nervoz-nost, načelo je isto. Andre Obey vam poreče, da ga zanima edino prememba izražanja. Vemo; toda ne pozabimo, da je v tej sodobni modifikaciji nekoliko, mode ta novotarije, ki bo trajala malo časa. CHARLES RENEL: PODIVJANEC. Kot gojenec internata Ecole Normale supčrieure je Renel postal profesor latinščine na lyonski fakulteti, kjer se je mnogo bavil s proučevanjem verske psihe starih narodov. Njegovi rojaki so mu dolžni hvalo za odlična delo »Religije v Galiji pred krščan« stvora«. Želja, da bi spoznal tuja plemena, in mik inostranskih krajin sta ga vzpodbodla, da je prosil za premestitev na Madagaskar, kjer opravljat danes posle naučnega nadzornika. Svojo umsko delavnost deli med svojo službo in med pisateljevanje, čigar glavni smoter je, upoznavati svoje so« državljane z »rdečim otokom«. Načel je že pomembno »Zgodovino malga* škega verstva«, čigar prvi zvezek j« izšel, ter obelodanil bogato dokument tiran spis »Ody et Fady« na Madagaskarju, t. j. »Amuleti in običaji«. »Le Dčcivilisč« je preprosta zgodba ubožnega »piona« ali šolskega nad-ziratelja, osamljenega v malgaški šumi med krotkim prebivalstvom (Betsinti-särak). Naš razciviliziranec se v spojil z deviško prirodo pomalem vrača y nestesano stanje vse dotlej, ko ga Vojna pozove nazaj v Francijo, branit ogrožano domovino. Zanimivo ta odkritosrčno delo omenjam zavoljo tega, ker bo tvorilo' prvi zvezek nove Flammarionove zbirke »La Premiere Oeuvre«, ki jo 'bosta urejala Max in Alex Fischer. V kolekcijo se bodo jemali samo spisi mladl-nov, ki še niso prodrli med širje občinstvo. AH pa se bodo kupovala vse« lej res prva dela nepoznanih atvtorjev* kakor bi se sodilo po naslovu? Ne< Upoštevala se bodo zgolj ona, kjer j« pisec prvič dokazal svoje mojstrstvo, Druga Izvirnost: zvezki »Premižre Oeuvre« ne bodo vsakomur v nakup, Knjigarji in založniki so se tako pogo« dili, da je vsa naklada vnaprej prodana, bo imela torej omejeno število iz-tisov. Na ta način bo začetnikom zagotovljeno, da se njih delo natisne iti tudi čita. »Prvo delo« ne bo izhajalo občasno, temveč po možnosti. so bile zaprte v eni njenih košar, lahko iztikale glave ta jo kokodajsaioč pogledovale. Kmalu se je prizibal voz, ki je bil bolj podoben rmenemu končku na 4 kolesih, opremljen s streho od črnega usnja, in v katerega je bU vprežen sk-vobel, počasno-okoren konj. Polyte, poštni kočijaž, močan, velik ,malce debelušast dedec, katerega je solnce tako opeklo, veter tako oplhai dež tako opral in žganje tako prepojilo, da je bil v obraz in na vratu čisto opekarske barve, ji Je že od daleč zaklical in zraven poknll z bičem: »Dobro jutro, gospodična Celestina! Vedno sveža ta dobre volje?« Podala mu je zapovrstjo svoje košare ta potem še sama stopila na voz. Morala je pri tem poslu visoko privzdigniti nogo ta pokazati svojo v modro nogavico oblečeno, zelo močno močo. Iti vsakikrat Je napravil ob tej priliki Polyte Isti dovtip: »Strela božja, nič še ni shujšala.« Smejala se mu je, ker se ji je zdel fevtipen. Potem pa je zakričal »hi, belec!« in nfegovo mršavo kljuse se je polagoma pričelo premikati, Celestina pa je med-zlobokega šeea denar- nico, vzela iz nje deset soldov, šest zase in štiri za košare, in jih ponudila Polyteu preko rame. Ta je vzel denar in dejal: »Danes se torej ne bova nič zmenila?« Ob teh besedah se je prešerno za-krohotaL se obrnil k njej ta jo prijazno pogledal. Nepopisno težko mu je vsaki pot za trikilometrsko vožnjo plačala kar pol franka. Zdelo se ji je škoda denarja. In kadar ni imdla drobiža v denarnici, Ji je bilo še huje pri srcu, ker se id mogla izlepa odločiti, da bi menjala bankovec. Nekega dne mu je ob takem truda-potaem plačevanju dejala: »Od tako dobre odjemalke bi pravzaprav ne smeli vzeti več kot 6 soldov.« Smejal se je in odvrnil: »Saj ste vendar več vredna kot 6 soldov, lepa gospodična.« »Ona je še dalje silila vanj: »Vse kup vam ne znese mesečno nič manj kot dva franka.« Vdaril je po konju in dejal: »Vidite, pošten fant sem, in od cele voznine odneham, če bi se tako za nekaj pomenila.« Naredila je nedolžen obraz in vprašala: »Kaj ste rekli?« Pogovor ga je bil tako oveselil, da je kar pokašljeval od smeha. »Menil sem, da bi se zmenila, no, kakor je to pač v navadi med dekleti in fanti, pa seveda brez nepriltk, to se razume, pri moji veri.« Sedaj ga je razumela in zarudela: »Kaj takega ni po mojem okusu, gospod Polyte!« On pa se ni dal oplašiti ta ji je odvrnil vedno bolj vesel: »Se boste že premislila, pa se bova zmenila.« In kadar je poslej plačevala, jo je vselej vprašal: »Danes se torej ne bova nič pozabavala?« Tudi ona si je privoščila že skromen dovtip in dejala vselej: »Danes ne, gospod Polyte; ampak v soboto pa prav gotovo.« On Ji je na to zmlrom odgovoril: »Torej v soboto, lepa gospodična.« Na tihem pa je Celestina računala, da je v teku dveh let, odkar se vozi v mesto, plačala Polyteu za vožnjo že 48 frankov in na deželi take svote ne najdeš kar za vsakim grmom. Dalje je premišljevala, da mu bo v nadaljnih dveh letih izplačala spet 48 frankov, to bo potem skunat že kar 100 frankov. In tako se je zgodilo, da je nekega dne — pomladni dan je bil tistikrat in sama sta bila v prostornem vozu — na njegovo običajno vprašanje: »Danes se torej ne bova nič pozabavala?« odgovorila: »O, seveda, če vam je prav, gospod Polyte.« Njemu se to ni kar prav nič čudno zdelo. Poskočil je iz sedeža v notranjost voza in godrnjal z zadovoljnim glasom: »No, vendar; saj sem vedel, da se boste premislila.« In staro, sivobelo kljuse je počelo tako polagoma stopicati, da se je zdelo, da hoče plesati in da je čisto nemo za glas, ki se je od časa do časa oglašal iz globoke notranjosti voza: »Hi, belec! Hi, belec!«... Tri mesece nato je pogruntala Celestina, da je zanosila. 4 Vse to je bila z jokavim glasom izpovedala materi. In kar bleda od jeze jo je vprašala starka: ^ »Koliko je torej stalo to?« Celestina je odgovorila: »Štiri mesece po dva franka, to znese vendar osem frankov.« Tu se je kmetica znova razjedla m planila na hčer« te; jo. pretapala. dokler ji je to sapa pripuščala. Končno se je dvignila In vprašala: »AH sl mu povedala, da ti noseča?« »Prav gotovo ne!« »Zakaj mu nisi tega razodela?« »Ker bi bila morala potem najbrž spet plačevati voznino.« Starka Je trenutek pomislila. Potem pa je obesila goUdi spet preko rame iti dejala: »Pojdiva. Vstani to. poskusi hoditi z menoj vštric!« Nekaj minut sta molčali. Potem pa je spet mati začela pogovor: »Ne povej mu ničesar, dokler on sam ne bo tega zapazil. Bomo na ta način pridobili vsaj voznino za šest alf osem mesecev.« Celestina se je vzdignila in stokajoč, z razkuštranimi lasmi in otečenimi lici. betežno, okorno sledila materi in mrmrala: »Prav gotovo mu ne bom ničesaf povedala.« P. K-n Evropa brez Sporazuma, to neizbežno pomeni ogromen porast oboroži vanj. To pomeni, da bo poglavitni sfÄ ber zapadne omike porušen. CLoxd Rothermese, Sundas PtafcKtMl «■’ ' I. prilega „Jygraralim Kewsssiiai** ii. 182 z gsie 1®. sesiesüöra is2s. @©ip@darsto p©iStiias Po III. IjubEJamkem vdeseimu. S III. Ijubljansldiii velesejmom je na-Sa industrija in obrt znova pokazala, kako veliko je napredovala od lanskega leta. Iz malih početkov ki smo jih imeli Po osvobojenju, ki pa so vsled vojne in slasti še vsled brezobzirnega avstrijskega vladnega pritiska ogromno trpeU, se je razvila že precej močna industrija, ti kaže že na mnogih krajih eksportni Jnačaj. Tudi drugje je razvoj pokazal lako presenetljiv napredek, da moremo s gotovostjo računati, da bo po preteku nekaj desetletij naša država popolna Industrijska država, ki ne bo krila ve-£ine potreb po industrijskih proizvodih s svojo lastno produkcijo, temveč ki bo * svojilni izdelki zalagala tudi sosednje države. Mnogo dela bo seveda še treba do tega cilja, toda že sedanji kratki razvoj nam je pokazal, da to delo uspešno napreduje. Pred vsem moramo ponovno poudariti veliko važnost našega ljubljanskega velesejma za ta razvoj. Takoj drugo leto te bilo namreč opaziti, da so nastopale na velesejmu nekatere industrijske panoge kot velike, močno razvite industrije, dočim so bile prvo leto še slaba Podjetja, ki so imela skoro še značaj velike obrti ali pa sploh samo obrti. Vele-sejm je seznanil ta podjetja z privred-nimi krogi, dobila so naročila za dolgo dobo naprej, kar jim je omogočilo, da so stopnjevaje povečevala svoje obrate fer dosegle stopnjo industrije in veleindustrije. Ta pojav je bilo opažati v še večji meri letos, ko je našel pazljiv opa-tovalec med našimi domačimi podjetji naravnost reprezentativne firme, ki so stale pred letom še bolj v ozadju. Letos te bil viden ta napredek tem bolj, ker so nekatera naša večja podjetja že prav uspešno konkurirala s starimi in po vsem svetu upeljanimi inozemskimi velepodjetji. Nekaj pa moramo omeniti, kar prida, da nekateri naši obrtniki in indu-strijci še vedno nimajo onega modernega narodnega duha, kakršen je potreben danes vsakemu privredniku. Opaziti je namreč bilo, da nekateri podjetniki, čim so založeni za dogledno dobo z naročili, ne skušajo dobiti novih na-r°Čil. Tako, da navedem samo en pri-|ner> ni bila zastopana na letošnjem ve-eseimu naša močnejša industrija, nam-djI k$na, v taki meri, kakor bi bilo Sfövati spričo njene moči in važ-dnK ^es J® sicer, da je ta industrija ■ ör° založena z naročili, toda treba skušati obrate povečati, razširiti krog "«Jemalcev in naročnikov, in to po najkrajši možni poti, ker le na ta način bo mogla naša Industrija stopati vzporedno z inozemsko konkurenco. trgovska stran velesejma se je le-|os prav dobro obnesla, morda celo bolje, kakor je večina pričakovala. Ce Pomislimo, kako zelo otežkoča današnje Pomanjkanje gotovine trgovino, koliko kupčij velikega stila mora radi tega iz- ostati, potem lahko rečemo, da je bil uspeh letošnjega velesejma zelo zadovoljiv. To pa tem bolj, ker občuti vsa Evropa neugodni vpliv sedanjih političnih in gospodarskih razmer, ker so trpeli radi teh razmer mnogi stari in svetovno znani sejmi, n. pr. oni v Lip-skem. O ljubljanskem velesejmu moremo reči, da bi bil njegov uspeh Še mnogo večji, če bi ne bilo denarne krize; vendar pa moremo biti v danih razmerah z doseženim rezultatom popolnoma zadovoljni. Jasno sliko moralnega in gmotnega uspeha ljubljanskega velesejma nam kaže dejstvo, da je 98% razstavljalcev zadovoljnih z doseženimi rezultati. Ostali, (2%), so bili iz večine nezadovoljni z dodelitvijo prostora, ki pa sicer ni mogla povsod ustrezati radi mnogih prepoznih prijav, oziroma prijav v zadnjem trenutku. — Od vseh letošnjih razstavljalcev so izjavili že letos domalega vsi, da se udeleže tudi prihodnjega velesejma v jeseni 1924, kar je pač najboljši dokaz o doseženem uspehu letošnje prireditve. Po strokah se je gibala trgovina na letošnjem velesejmu v naslednjih številkah: Strojna industrija .... 88,000.000 Din Izdelki iz železa in jekla, puškarstvo in municija . 30,000.000 „ Ostali kovinski izdelki . , 8,500.000 „ Poljedelski stroji, poljedel- sko orodje ..... 52,000.000 „ Avtomobili, dvokolesa, pnevmatika, vozovi .... 8,000.000 „ Elektrotehnika in razsvetljava 13,000.000 „ Kozmetika, farrnacevttčni in kirurgični izdelki . . . 1,400,000 „ Papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščine............... 20,000.000 „ Pohištvo in stanovanjska oprema ter ostala lesna industrija................ 11,000.000 „ Usnje in konfekcija usnja . 20,000,000 „ Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuho- vina, perilo, cerkveni paramenti................. 18,000.000 „ Klobuki, slamniki, kolarstvo, vezenine, čipke . . 4,000.000 „ Lončena roba, majolika, fa- yence, steklo .... 3,500.000 „ Galanterija, bijouterija, dra-guljarstvo, fina mehanika, optika, graverji, pasarji 7,700.000 „ Kemična industrija .... 22,300.000 „ Industrija živil.............. 32,000.000 „ Stavbarstvo.................... 1,700.000 „ Godala ........ 2,000.000 „ Skupaj . . 341,100.000 Din _ Letošnji velesejm je obiskalo približno 140.000 oseb, med katerimi je bilo prav razveseljivo mnogo inozemcev. Videti je, da zanimanje za naš velesejm zelo raste, kar je za naše gospodarstvo velikega pomena. Če bo znal velesejm-ski urad seznaniti s smotreno reklamo tudi najširše sloje v inozemstvu in če ga bodo pri tem velevažnem delu po svoji dolžnosti podpirala naša trgovinska zastopstva v inozemstvu, kakor delajo to zastopstva drugih držav, potem smo gotovi že danes, da bo uspeh prihodnje leto ravno tako, ali pa še bolj nadkriljeval letošnjega, kakor nađkri' ljuje letošnji lanskoletnega. Nasprotniki mariborske izložbe. . Mariborska industrijsko-obrtna iz-ožba je zaključena. Za naše razmere **° Pripraven prostor za take namene Prazni in zopet izroča svojim name-s0°i. Umestno pa je, da se ob tej priliki Iter besedami dotaknemo razstave säst» skušeni’ ki Uh je nam nudila raz-*^Va> ker so poučne za nas v marsika-erem oziru. p razstava je zaključila podobne letn^e v na^em toastu za celo vrsto tremi leti je Slovensko obrtno ktu Vo Poredilo vsled agilnosti in pod-saj* svojega predsednika g. Novaka IteC* obrtno razstavo, ki je bila le lo-sim Ka Polena. Razstavljale! so bili ji r° sami domači obrtniki, Slovenci in 2tbn ’ k* 80 skupno pokazali svetu, kaj te ^®^k moralni in gmotni uspeh Ita^kve j® podžgal prireditelje, da so jZ-ko feto priredili razstavo že v več-Vjnj obsegu, kjer bi naj bila zastopana bju 8e vsa mariborska oblast, ako ne bi tm: “ložno doseči zastopstva vse Slove-VjL'Neka vrsta ljubosumnosti pa je po-DrtoSiT ^ se te približno v istem času ko Podobna razstava v Celju. Ta-8e moči cepile, cepili pa so se tudi naihZVaIci razstav hi sta vsled tega tu d °be razstavi v Celju in Maribo-tev i ž 1 Smot;ni neuspeh. Taka cepi- DoHu d*0 pa seveda na gospodarskem tefli .x0?0ste Prireditve take vrste Žiiiatzanimanje med širšim ob-JÖ. Vom in vsled toora nnctarurin dfifi- Cttue y , ■ ”‘'"u icga posuuioju v*ä • t410 m bil letos povsem neupra-^ knn?”1 ° uspehu letošnje razstave. v«ako u* *!, preprlčanja, da ne gre tefejjj ° Prirejati v manjšem obsegu 'Wn ? velesejmu, kar je ed’«« m nekem razdobju prirediti slična prireditev v Mariboru, četudi v manjšem obsegu. Letošnja razstava je dosegla kljub velikanskim težkočam, s katerimi se je moral boriti odbor in kljub ne povsem posrečeni smotreni ureditvi v posameznih delih, ki je pri naših razmerah razumljiva in več ali rrr.nj tudi oprostljiva, velik moralni uspeh. Odboru se je bilo posrečilo zainteresirati odlične in upliv-ne kroge, da so posetili razstavo in so dobili vpogled v naše prilike in razmere, kar gotovo ne bo ostalo brez povoljnih posledic. Brez dvoma se naša industrija in obrt v Mariboru prav zadovoljivo razvijata in sta dosegli razmeroma visoko stopnjo. Večina razstavljalcev je dosegla lepe uspehe s šetvilnimi naročili. To je gmoten uspeh razstave, ki bo donašal še leta in leta lep dobiček. Razne firme so dobile sedaj zveze z oddaljenimi krogi, s katerimi bi brez razstave najbrže nikdar ne stopile v stik. Razstavo so letos bojkotirali nemški industrijski in obrtni krogi ter oficijelna SLS. Tudi ta dva momenta sta značilna. Nemci so to storili iz užaljenega narodnega ponosa, ker je imela razstava preveč slovensko lice in značaj. Ker pa svojega stališča niso hoteli pripoznati naravnost so ga skrili za nedolžno malenkost o imeniku, ker je bilo navedeno zgodovinsko dejstvo, da je general Maister največ pripomogel, da Maribor živi in se razvija kot slovensko obmejno mesto naše države. Iz tega dejstva je torej razvidno, da se nemški obrtni in industrijski krogi kljub preteku petih let Se vedno niso vživeli v razmere. Temu te kriva njihova vzgoja in preteklost. Žalostno pa je, da še danes ne uvidijo naravnost velikanske gospodarske pridobitve za nje same, da je postal Maribor jugoslovensko - esto. Kaj je indu sirijsko in obrtno razviti Maribor v naši državi, kjer sta ti dve panogi narodnega gospodarstva 5e v povojih, in kaj bi bil Ußvosžim*‘ it, 192 z dne 16. septembra 1923. France Veber: Problem . samoopaiovanja n. ^Nahajamo še dva ugovora proti samoopazo-'janju kot znanstveni metodi, ki imata skupno to, ^ Okušata predvsem s spoznavno-teoretičnih vi-izkazati nemožnost orisanega samoopazo-yanja kot posebne znanstvene metode. Prvi teh ugovorov je povzet iz izvestnih psiholoških dejstev in ga osobito dandanes kaj radi Ponavljajo. Glasi se približno tako: Samoopazo-vanje je tudi posebno doživljanje, ki stoji obenem ^.realnem stiku z onim doživljanjem istega sub-lekta, ki naj bo objekt tega samoopazovanja. Ko opazujemo n. pr. svoje veselje ali svojo jezo, se Vrši v nas najmanj dvoje, namreč uprav naše veselje ali naša jeza in pa naše lastno opazovanje eka našega veselja ali te naše jeze. V takem slu-aiut spada torej k trenutnem toku naše dušev-, so Poleg našega opazovanja tudi njegov objekt, ,ar Pa ima za posledico, da ta duševna pojava avzaino ali na kak drug realen način drug na riigega vplivata in drug drugega dejanski pre-°olikujeta. Na lep način nam pokaže to preoblikovanje jtoana izkušnja, da se ponavadi n. pr. naša naj-ujša jeza takorekoč razkadi, ko začnemo nanjo kdi sami misliti, ko jo začnemo opazovati. Isto vClia tudi za najrazličnejša druga doživljanja in „ Večji ali manjši meri sploh za vse doživljanje. sobito o vseh pozitivnih kakor negativnih efektih “j stremljenjih velja, da izginejo ali vsaj obledč v ppp. kakor hitro jih pričenjamo tudi sami inten-ivao opazovati. S tem pa je obenem rečeno, da *e ^Prav samoopazovanje lažnivo spoznavno redsrvo, ker mu pripada naravnost v smislu psi-°Ioške zakonitosti funkcija, da svoje objekte na J^različnejše načine predrugačuje in d e f o r -Hjlra, namesto da bi jih jemalo take, kakršni so. *0rej pa so vsi psihološki rezultati, pridobljeni na Podlagi samoopazovanja, takorekoč načelno na-PaJni. Proti temu ugovoru je prvič reči, da pripada %®oopazovanju sicer res da v veliki meri funk-orisanega deformiranja njegovih objektov, a rt - dar ,ne v loiiki meri in ne tako brezizjemno, a bi bilo psihološko raziskovanje s pomočjo te etode onemogočeno. Da me pravkar boli zob, a Se Pravkar zelo hudujem nad prevaro, da me ^mijo mučni dvomi itd., vse to ugotavljam in orem ugotavljati samo na podlagi opazovanja parnega sebe in vendar vem, da je to moje ugo-ayljanjt v danem slučaju popolnoma nedvomno. % opiram se na nikako teorijo, temveč samo na ^aakdanjo in na najvsakdanjejšo izkušnjo vsakega j Veka, katera nam jamči v zadostni meri za 0®:jftVo, da dohajamo samo s pomočjo samo-uffotaVpn^a v Primerih do nedvomnega ^dianja trenutnega lastnega doživljanja, sanjo rug!is spada sem znano dejstvo, da ne velja SaQioo °r’San* zak°n deformiranja objektov po hieri ,I3a20vaniu> temveč da velja najmanj v enaki vsak tUC^ zair°n zvane perseveracije dan e^a doživljanja; ta zakon meri na ^ , es tudi eksperimentalno znano dejstvo, da . taja vsako doživljanje vsaj še nekaj trenutkov tedaj na površju zavesti, ko ga sami opazu-tho, in to popolnoma nespremenjeno in neokr-isoo, kar v danem slučaju zadošča za točno spo-fc^vanje njegovega svojstva. Nekaj trenutkov je ^erseveracba ohranjena tudi v najneugodnejšem konaiU’ vseiraitor Pa dovolj dolgo časa vsa] za “centriranega opazovalca. k0 . °ieS vsega tega nam ostane tudi pozneje, 0Pazovani doživljaj že davno izginil izpred Pötf)Sa notraniega pogleda, še spomin nanj, ki nam kj izpopolniti vse ono naše znanje o njem, ostalo za časa njegove perseveracije še 7®- K vsemu temu se pridruži še psihološko biia znano dejstvo, da se doživljanja, ki so kaj krnila Pod površje zavesti, pri drugi priliki ada zopet pojavljajo in to še po drugih ter dobitrt°sle^ neznanih straneh, kar nam omogoča, da Vseh °.vsai sčasoma popolnoma točno znanje o pPjihovih lastnostih. v katS^og v ^6111 °™ü v podobnem položaju, kape ®rem bi bil oni, ki bi, stoječ na obali razbur-ip : morja, opazoval neko telo, ki tam plava neprestano potaplja ter zopet dviga. Ko ^iti u° te^° Prvič, morda še ne bo mogel do-g Pravzaprav tam vidi, toda ako ostane Povrg.Sa na svojem mestu in vidi vedno zopet na strani Prihajajoče telo, zdaj od te zdaj od one Pricj ’ zdaj od zgoraj zdaj od spodaj itd., lahko ključu ^no tuc^ na način do nedvomnega 'n te ie n- Pr* velik lesen sod te dehiij °blike* barve, kakovosti itd., dasi iz nave-Viđe] fra2l°gov ni v nobenem trenutku tega soda Y ak°rekoč po vseh njegovih straneh. fil02of enakem razmerju pa je tudi psiholog in Petin, d naprara kakršnemukoli lastnemu trenut-l2Ünja °r!vl3aniu, ki tucii Z(iaJ nastaja, zdaj zopet ^no ’ kl le tudi samo v najredkejših slučajih Älog Z°VaVCU P0 vseh svoiih straneh, ki pa ga z za- ^^tno na isti način kon2no vendar lahko_____ ‘ Vsakem3*^nostjo spozna, dasi mu je v to svrho trehtitku na razpolago nazadnje edino v ^^Päzovanje. ^onretbč Pa spada sem še poseben psiliološki ^Pilh’ I]h,.-,aterein govorim meritorno v drugih neprj , kaciJah, namreč zakon pristnega in f^kona iPntSif d °ži vi jan ja. V smislu tega "r«jŠniih ?J„ r ,°r, sem mogel to omeniti že v V5e Problem spoznavanja in zmote!), ?Cjee ^Tljanie’ n- vse Predstavljanje, l'-ka, na’mre^ °Vanie in stremljenje lahko dvoj-^naČaja vnC ,U?rav Pristnega ali pa nepristnega koč »2 nnn f n0 »r- kako melodijo tako-.. elodija dprtum usest«, je naše predstavljanje a »aŽ 332?* ."r**. kar valja tadi ... pr. i?“ralto££l!dri ""krajine, ko jo vidimo & B0kraito„ dP?1,‘ °čral* «d- Isto melodijo ali J^l, ko s! •Pa IT10, nepristno predstavljamo 2Si0 v eW Pld,StavIia- n- Pr samo s po-SL.'« r11,6 *fantazije«. V okviru sein tudi ze svoičas poudarjena razlika med mislimi »s prepričanjem« in pa med mislimi »brez vsakega lastnega prepričanja«, pri čemer so samo prve pristne, druge pa nepristne naše misli. V okviru čustvovanja naj služi za primer zopet žalost, ki jo doživimo spričo kake faktične lastne nezgode ali pa tudi spričo faktične nezgode kake druge osebe, in pa žalost, ki jo doživimo spričo samo »fingirane«, a morda sicer še mnogo hujše nezgode »junaka« na gledališkem odru itd.: Prva žalost je pristnega, druga nepristnega značaja, dasi se sicer v danem slučaju v ničemer druga od druge ne razlikujeta. Isto velja tudi o vsem ostalem našem doživljanju, ki razpade v istem smislu v dve polovici, v pristno in pristojno nepristno doživljanje, pri čemer ta razlika, kakor sem to že svojčas omenil, ni gradu-elnega, temveč strogo kvalitativnega značaja. Kar pa je v tem stiku najvažnejše, je psihološko znano dejstvo, da velja gori orisani zakon deformacije doživljanja, vršeče se na podlagi samoopazovanja, v večji ali manjši meri pač za naše pristno doživljanje, nikakor pa ne ali pa vsaj zda-leka v manjši meri za pristojno nepristno doživljanje, ki nam je obenem mnogo lažje na razpolago, nego njegovi pristni korelati, kojih nastop zavisi večkrat le od trenutnih vnanjih in našemu notranjemu bistvu tujih pogojev. Med nepristna doživljanja spadajo namreč tudi vsi naši »reproducirani« doživljaji, kojih analiza je v temeljnih ozirih popolnoma ekvivalentna z analizo pristojnih pristnih korela-tov, kar velja tudi za vsa ostala nepristna doživljanja. Ako nam je torej v danem slučaju radi omenjenega zakona psihološke deformacije nemogoče, podati točno analizo kakega pristnega lastnega doživljanja, je ta analiza in to tudi s pomočjo samoopazovanja tem lažja pri pristojnih nepristnih korelatih, n. pr. pri pristojnem reproduciranem lastnem doživljanju. Z vsem tem pa je orisani neugoden vpliv zakona omenjene deformacije že tako zelo prikrajšan, da izgubi zgorajšnji ugovor proti možnosti samoopazovanja kot posebne znanstvene metode vsako stvarno podlago. Samo mimogrede naj bo še omenjeno, da je ta ugovor celo notranje protisloven. Odkod pa jemljemo svoje znanje, da samoopazovanje preoblikuje svoje objekte, če ne zopet s pomočjo samoopazovanja? Da se je moja trenutna velika jeza v hipu, ko sem jo začel sam notranje opazovati, takorekoč razkadila, morem zopet videti nazadnje samo s pomočjo dveh činiteljev, namreč s pomočjo svojega spomina na svojo prejšnjo veliko jezo ter s pomočjo svojega samoopazovanja svoje trenutne jeze, ki še komaj zasluži to ime. Ako me vara prvi ali drugi činitelj, tudi zakon deformacije že več ne velja. Kako naj torej ta zakon govori proti samoopazovanju kot legitimnemu spoznavnemu sredstvu, ako pa sam uprav to legitimnost takorekoč vnaprej predpostavlja? Drugi in zadnji sem spadajoči ugovor proti samoopazovanju pa se glasi približno tako: Samoopazovanje naj bo metoda, pri kateri sovpadeta spoznavajoči in spoznani subjekt, torej metoda, proti kateri je reči, da postopa tako, kakor bi postopal oni, ki bi se hotel za lastne lase potegniti iz kakega močvirja. Saj je vendar jasno, da mora med spoznavajočim in spoznanim činiteljem vladati vedno nepremakljiva razlika, ker lahko samo na ta način dohajamo do kakršnihkoli »objektivnih« zaključkov, dočim pa se v obratnem slučaju nevede vrtimo samo v lastnem kolobarju. Isti ugovor seva z lepo nazornostjo tudi iz slike, ki sem jo videl nedavno v nekem zabavnem listu: Star mož, z dežnikom pod pazduho, s širokim klobukom na glavi, potisnjenim globoko na čelo preko oči, tip »sam sebe opazujočega filozofa«, privezan z daljšo vrvjo na nasproti mu stoječ kol, ki predstavlja njegov lasten »jaz« in okrog katerega edinega se more mož vrteti, bodisi da se od njega oddaljuje, ako se namreč vrv na kolu odvija, bodisi da se zopćt njemu približuje, ako se namreč vrv na kolu zavija; vedno pa ostane s kolom, t. j. z lastnim jazom v nerazdružni zvezi, osobito kei radi lege svojega klobuka onega kola sploh ne vidi. Tu je vse povedano na sliki, kar govori zgorajšnji zadnji ugovor proti samoopazovanju v teoriji. Takoj priznam, da gre pri samoopazovanju za identičnost spoznavajočega s spoznanim subjektom^ iz česar pa še daleko ne sledi, da bi bilo izključeno spoznavanje na podlagi samoopazovanja. Pri razliki med spoznavajočim in spoznanim činiteljem, ki jo ta ugovor pravilno zahteva, gre namreč samo za razliko med spoznavanjem samim in med spoznanim objektom. Samo takega spoznavanja ni in ne more biti, ki bi s a m o bilo v vsakem pogledu identično z lastnim objektom, kakor sploh samo takega mišljenja ni in ne more biti, ki bi s a m o bilo v vsakem pogledu istovetno obenem s tem, na kaj ali kaj s tem mišljenjem v danem slučaju mislimo. Take identičnosti pa tudi samoopazovanje že načelno ne zahteva. Saj gre tudi pri samoopazovanju za načelno razliko med tem opazovanjem samim in pa med na ta način opazovanim in spoznanim doživljajem: Ko ugotavljam n. pr. lastno veselje ali pa lastno žalost, lastna prepričanja ali pa lastne dvome, sploh kakršnokoli lastno trenutno doživljanje, se vrši v meni^načelno dvoje, namreč uprav omenjeno veselje ali žalost, omenjena prepričanja ali dvomi itd. inpaomenjenomojelastno opazovanje vseh teh pojavov, ki samo ni z nobenim izmed njih istovetno niti ne more biti istovetno. Slednje velja načelno tudi v onem poostrenem slučaju, ko bi kdo opazoval — lastno opazovanje kakega drugega svojega doživljanja. Tudi v tem slučaju je načelna razlika med tremi pojavi, namreč med lastnem opazovanjem lastnega opazovanja kakega drugega lastnega doživljanja kakor še med tem opazovanjem onega drugega doživljanja in pa med tem drugim doživljanjem samim. Lestvica takih drugo na drugem slonečih opazovanj seveda ne more iti bogve kako daleč navzgor, da, zadnji člen te lestvice je v vsakem slučaju načelno le opazovanje, ki samo ni zopet opazovano, kar pa nima nič opjavka z ggireplUh ugovorom. To dejstvo zadeva samo izredno nizko stopnjo faktične človeške koncentracijske sposobnosti kakor tudi še okoliščino, da mora vsako opazovanje seveda biti opazovanje nečesa drugega, kar ni samo, in da torej mora tudi vsak zadnji člen omenjene lestvice drugo na drugem slonečih opazovanj biti opazovanje, ki samo ni več opazovano. Popolnoma napačno pa bi bilo sklepati, da bi iz tega razloga vsaj v tem singularnem slučaju temu zadnjemu opazovanju morali odreči vsako spoznavno vrednost. Spoznavna vrednost kakršnegakoli opazovanja kakor sploh vsakega dojemanja je odvisno samo od tega dojemanja samega in pa še od njegovega razmerja z njegovim objektom, n. pr. z na ta ali na drug način opazovanim ali kakorkoli dojetim veseljem, prav nič pa nima spoznavna vrednost dojemanja opraviti z vprašanjem, ali nastopa tudi to dojemanje samo še kot objekt kakega dojemanja: Saj bi v obratnem slučaju tudi n. pr. opazovanje vnanje prirode s strani naravoslovca pridobilo svojo spoznavno vrednost šele tedaj in šele v toliko, kadar in v kolikor bi to opazovanje tudi samo postajalo predmet drugega opazovanja, to drugo opazovanje predmet zopet drugega itd. in infinitum, kar je prav gotovo vnaprej izključeno. Ako bi hotel torej kdo, da vzdrži zgorajšnji zadnji ugovor proti samoopazovanju, še posebej trditi, da bi moralo vsako samoopazovanje, ki naj mu pripada spoznavna vrednost, biti samo zopet opazovano, kar je seveda izključeno, in da torej tudi opazovanju samega sebe že načelno ne pripada nikaka spoznavna vrednost, tak človek bi to svoje naziranje moral raztegniti neobhodno ne samo na psihologijo in filozofijo sploh, temveč v enaki meri na vse druge vede, na vse Človeško spoznavanje. Ako bi gorenji ugovor v istini veljal, bi bilo vnaprej onemogočeno sploh vsako, ne samo psihološko-filozofsko, temveč tudi naravoslovno-matematično spoznavanje. Iz vsega tega pa jasno sledi, da gre pri tem ugovoru samo za spreten sofizen, ki pri prvem pogledu človeka le zato preseneča, ker se opira na pravilen postulat razlike med spoznavanjem samim in pa med spoznanim objektom, takoj nato pa to razliko zopet sam izbriše', ker istoveti spoznavanje samo s — spoznavajočim subjektom. Spoznavanje samo pa je pravtako kakor vsako drugo doživljanje le posebno doživljanje subjekta, razlikujoč se kakor od vseh drugih njegovih doživljanj tako tudi — od njega samega. Ta razlika ostaja načelno ohranjena tudi tedaj, ko se nam pri posebni koncentraciji ne posreči samo, da spoznamo, n. pr. da se veselimo ali pa da se žalostimo, temveč ko obenem spoznamo, da spoznamo, da se veselimo ali žalostimo itd. Tudi v tem slučaju vlada načelna razlika med našim spoznavanjem našega veselja ali žalosti in pa med našim spoznavanjem tega spoznavanja, razlika, ki se že na zunaj kaže v tem, da ima prvo izmed teh Edmond et Jules de Goncourt: Renše Mauperin. (Roman.) (Nadaljevanje.) — Malo... Poslušajte Renee, odkritosrčno rečeno, ali mislite, da ste lepa? — Ne. — Ljubka? — Ne... ne... — Aha, to pot ste premišljevali " — Da, toda rekla sem dvakrat. — Dobro, če mislite, da niste lepa, niti ljubka, vendar niste mnenja, da ste ... — Grda? Ne. Res je. Težavno vam bi bilo to razložiti... Včasih, če se gledam, se mi zdi... Kako naj vam to povem? Skratka, dopadam si... Ni to moj obraz, to dobro vem... to je nekaj, kar imam take dni, nekaj, kar je v meni in kar prehaja, kot čutim, v moje poteze... Ne vem, kaj, sreča, zadovoljnost, živahnost, razdraženje... vse kar hočete! Zdi se mi, da v takih trenutkih imenitno varam ljudi... Sicer pa bi vkljub temu prav rada bila zelo lepa. — Glej, glej... — Poslušajte, rada bi bila velika in imela zelo črne lase ... Bedasto je, da imam skoraj svetle ... Isto je z belo kožo, rada bi imela, moj Bog, kožo kot jo ima gospa Stavelot, malo pomarančasto... taka mi ugaja in je po mojem okusu. Potem bi se z veseljem gledala v zrcalu in lepo bi me bilo videti ležati v postelji... To je ravnotako, kakor če hodim bosa bo preprogi, če zjutraj vstanem: hotela bi imeti noge kot kip, ki sem ga videla. — Torej ne bi hoteli biti lepa radi drugih ljudi? — Da in ne... Ne za vse ljudi, samo za one, katere ljubim. Človek bi moral biti grd za tujce, za one, ki jih ne ljubi: ali niste tega mnenja? Saj tega ne zaslužijo. Denoisel je nadaljeval svojo risbo. — Kako čudna je vaša misel, da bi bili hoteli biti rjava, je dejal čez par trenutkov. — Kaj pa bi si vi želeli? — Ce bi bil ženska? Želel bi si biti mala ženska, ne rjava in ne svetlolasa... .. — Kostanjeva torej? — In debela... silno debela. — Debela?... Ah, odleglo se ml je; za trenutek sem se že bala ljubavne izjave... Ko sem pa videla solnce na vaših laseh, sem se spomnila vaših štiridesetih let. — To je moja starost, Renče. VI pa se niste postarali zame, Renče. Ali veste, koliko ste stari zame? -Ne. — Dvanajst let, In pri teh boste vedno ostali — Hvala vam, dragi prijatelj, to sem hotela. Tako vam bom mogla povedati vse neumnosti, ki mi bodo rojile po glavi... Denoisel, je dejala čez nekaj časa, ali ste bili že kdaj zaljubljeni? — In odmaknila se je od svojega platna, nagnila malo glavo na svojo ramo, da vidi vtis, ki so ga napravile njene besede. — Lego začenjate! it odvrnil kakšno vura- raših spoznavanj za svoj objekt naše veselje aU žalost (ki se seveda tudi razlikujeta od tega spoznavanja), drugo pa naše spoznavanje našega veselja ali žalosti. In tudi tam, kjer gre v danem slučaju za spoznavanje — samega sebe v strogem pomenu besede, namreč za spoznavanje lastnega »jaza« ali subjekta, je zahtevana razlika načelno ohranjena, javljajoča se uprav v razliki med spoznavanjem lastnega jaza in pa med tem jazom samim. Tako pa se tudi omenjeni zadnji ugovor proti samoopazovanju takoj razbije, ako znamo dovolj jasno ločiti vsaj vse to, kar in edino kar se za vsako spoznavanje kakor sploh za vsako opazovanje in dojemanje v istini neobhodno zahtevat prvič to dojemanje (spoznavanje, opa/ovänje, samoopazovanje itd.) samo in pa njegov objekt, kateri edini mora biti v vsakem slučaju različen od tega dojemanja. Vse to pa je, kakor smo videli, popolnoma realizirano tudi pri samoopazovanju, dočim je vse drugo, torej n. pr. vprašanje, ali je objekt kakega dojemanja sam fizičnega ali duševnega značaja, kakor tudi vprašanje, ali nastopa to dojemanje samo zopet kot objekt drugega dojemanja itd., za spoznavno vrednost vsakega dojemanja vseskozi in načelno irelevantno. Navedel sem vse mi znane ugovore proti znanstvenemu značaju samoopazovalne metode, izkušal odkriti njih glavno jedro ter, ako se ne motim, pokazal, da nobeden teh ugovorov ne velja in da se lahko torej zastran vseh teh ugovorov slej ko prej še vedno sklicujem na samoopazovanje kot temeljno metodo znanstvene psihologije posebej in filozofije sploh. Ta okoliščina se mi zdi tem važnejša, ako pomislim, da sem tudi v različnih drugih svojih publikacijah mogel in moral neprestano poudarjati, da nas vsaj končno edino orisano samoopazovanje vede do doznavanja posebnega sveta, ki ne dopušča nikakega primerjanja z vsem fizičnim svetom, dasi se od slednjega glede bujnopestrosti svojih pojavov v ničemer ne razlikuje, do doznavanja naše in preko te tudi tuje duševnosti. Ako še pomislim, da sem psihologijo posebej in filozofijo sploh mogel in moral vedno označevati kot ono vedo, ki se bavi meritorno in predvsem z duševnitfti pojavi z duševnim svetom, pa moram reči da sem s svojim izkazom samoopazovanja kot legitimnega spoznavnega sredstva odprl obenem vrata v filozofijo sploh in psihologijo posebej, ona vrata, ki jih hočejo različni tradicijski in sodobni zastopniki gori podanih in obravnavanih ugovorov proti samoopazovanju — za vedno zapreti Prav iz tega razloga pa je tudi ta študija spadala v pričujoče delo, med »probleme sodobne filozofije«, dasi bi sicer čitatelj lahko smatral, da je preveč špecijalnega ter preveč zgolj »metodološkega« značaja. — Kaj je takega na mojem vprašanju? Vprašam vas to kot vsako drugo stvar. Saj vendar ni ničesar na tem... Ali se ne sme kaj takega vprašati v družbi? Cujte Denoisel: vi mi daste dvanajst let, to je lepo, sprejemam jih, toda imam jih tudi dvajset. Mlada sem, res je, toda če mislite, da mladi ljudje v moji starosti nikoli niso čitali romanov in peli romanc... čemu bi se človek delal bolj nedolžnega, kot je v resnici... Sicer pa, kakor hočete. Mislila sem, da sva dva moža, če se tako pogovarjava. — Torej gospodična, ker želite vedeti: da, bil sem zaljubljen. — A... in kakšen vtis je napravilo to na vas, da ste bili zaljubljeni? — Draga prijateljica, vzemite romane v roko, katere ste čitali in našli boste ta vtis na vseh straneh. — Glejte, ravno to me najbolj zanima: vse knjige, ki jih človek čita, so polne ljubezni, ničesar drugega ni v njih! V življenju pa tega ni nikjer... vsaj jaz nisem ničesar videla. Nasprotno, vidim, da je ves svet brez ljubezni in zelo zadovoljen s tem... Vprašujem se včasih, ali ni to samo ustvarjeno za knjige, ali ni to samo domišljija pisatelja. Denoisel se je začel smejati: Povejte ml Renče, ker sva tu sama med moškimi, kot ste dejali, in ker govoriva odkritosrčno kot stara prijatelja, dovolite mi, da vas sedaj jaz vprašam, ne da-li ste bili kdaj zaljubljeni, temveč ali ste kdaj kaj občutili za koga? — Ne, nikoli je odvrnila Renče po trenutku preudarka. — Po mojem mnenju se pripetijo te stvari predvsem osebam, ki imajo prazno sreč, ki nimajo drugih občutkov, ki bi napolnili njih življenje, kot je na primer občutek očetovske ljubezni. Denoisel ni odgovoril. — Ali ne mislite, da taki občutki človeka obvarujejo pred ljubeznijo? mu je dejala Renče. — Zatrjujem vam, da bi zastonj iskala... popolnoma sem izprašala svojo vest... in prav odkritosrčno, prisegam vam... Glejte, v moji mladosti ni bilo ničesar, prav ničesar. Imela sem sicer male prijateljice, ki niso bile večje od mene. Če jih nihče ni videl, so poljubljale dno čepic malih dečkov, ki so se igrali z nami. Jemale so koščice breskev z njih krožnikov, jih spravile v škatljico in spale s to škatljico, dobro se spominjam. Glejte, Nočmi, gospodična Bourjot, je prav rada delala take stvari Jaz Pa sem se samo igrala. — In pozneje, ko niste bili več otrok? — Pozneje sera bila za to tudi vedno otrok... Ne, niti enega vtisa, dobro se spominjam... To se pravi... hočem vam govoriti popolnoma odkrito ... imela sem majhen, čisto majhen začetek tega, kar ste vi imenovali občutek, ki sem ga spoznala po romanih. In veste za koga? — Ne. Za vas. O, to je bilo samo za trenutek..» Prav naglo sem vas vzljubila drugače... in bolje... s spoštovanjem in hvaležnostjo. Ljubila sem vas, ker ste mi popravljali moje napake, napake razvajenega otroka, ker ste mi odprli kraljestvo duha in dvignili do lepih, plemenitih hi vzvišenih stvari h» vse to z norčevanjem, toda z norčevanjem, kl se Je norčevalo iz .vsega, kar je grdot -ofcfeatoft Bftdto la unmaok JCBMIi ndM svoji sid prekašajo tokijski potres. Da je imel zadnji tokijski potres tako uničujoče učinke, so krive slučajnosti kulturnih razmer, ki vladajo v glavnem potresnem ozemlju. Prizadeto je bilo predvsem glavno mesto Tokio, v katerem je natrpanih okoli 2 milijona ljudi. Zadnja desetletja na polju zidave hiš so povzročila, da se zginile stare japonske hiše, ki so se zelo dobro obnesle v slučaju potresov in napravile prostor modernim stavbam. Vsaka palača je morala odgovarjati modernemu amerikanskemu načinu zidanja tn je bOa zgrajena od ameriških arhitektov. Sicer so se proti tej vrsti zidanja v potresu podvrženih krajih izražali tehtni pomisleki, ki pa so Mi zavrnjeni z motivacijo, da so se upoštevale vse moderne konstrukcij^ ki so se izvrstno obnesle ob priliki potresa v San Francisco leta 1906. Da pa niso bile mere previdnosti dovoljne, kaže ogromno število porušenih stavb. Tem uničujočim učinkom so se pridružili požari in poplave, ki so nastale radi razpokan ja plinskih in vodovodnih cevi, Dosedaj sploh ni mogoče ugotoviti, katera škoda gre na račun potresa in katera na račun tega dejstva. Zopet enkrat se je uresničil rek, »da ni nihče prorok v domačem kraju*. Kajti ravno tokijska univerza je marsikaj doprinesla k zgradbi od potresa varmh poslopij. Kot vedno so se tudi v tem slučaju pojavile razne hipoteze o vzrokih potresa. Radi tega bodi kratko omenjajo, kaj pravi sodobna znanost. Vsi instrumentalni zapiski kažejo, da so &e premaknil« waraeüske. Plasti. Tak;« pptre^e pa za gotovost v sprejemnem in oddajnem prometu. Postaja Nauen, ki se ima v zadnjih 9 letih boriti z izrednimi težkočami, je danes kljub temu največja in najmočnejša izmed oddajnih postaj, ali ona si je na tem polju že davno osvojila svet. Leta 1918 so slišali njen glas na postaji Avanni na Novi Zelandiji. Ta postaja je oddaljena 20.000 km, t. j. polovica ekvatorijalne dolžine. Večje razdalje med dvema točkama na svetu ni. tako da se je moglo postajo Nauen sl’Sati s primernimi aparati že takrat na vseh delih sveta. Ali razlil:a med danim uspehom in iskro — brzojavno, stalno zvezo, je vsekakor velika. Slednja mora jamčiti za sigurnost sprejemanja in oddajanja. To je bil vzrok, da se je odločila radio-brzojavna družba za ojačenje kapacitete sedanje antene. Primerjava starejše antene, ki služi od 1. 1916 za promet s Sev. Ameriko, je v splošnem značilna za razvoj brezžične tehnike. Sprejemanje iz največ-jih daljav je danes omogočeno s so-, razmerno zelo malimi aparati. Okvirju podobna antena, visoka le en meter, nadalje nekaj cevi za visoki vacuum, ki se jih lahko spravi v omaro navadne velikosti, ter telefon in poslušalec zadostujejo. Za oddajanje preko oceana pa so vsekakor potrebne ve-trebne velike antenske naprave. Seve-roameriški žarnik v Nauenu se razteza na 900 m v dolžini. Menjalni tok, ki povzroča valovanje, je sedaj od 80.000 voltov zvišan na 120.000 voltov. Pred uporabo tolike napetosti se je družba poprej čuvala, ker so bile težave s potrebno izolacijo antene proti zemlji. Konstruirali so izolatorje, ki prenesejo električno obremenitev 200.000 voltov in pa mehanično napetost 10.000 kg. Nauenska antena obstoji v glavnem iz štirih trikotov. Prva dva služita za evropski in severo-ameriški promet, druga dva pa za Južno Ameriko. Vsak trikot, ki sestoji iz aluminijeve žice v debelosti palca, je bil obešen samo na treh točkah, tako da mora vsak izolator nositi omenjeno veliko težo. Ožar-jevalno omrežje se razprostira v povprečni višini 230 m nad površino. Nauenska antena daje energije na vse strani. Eterični valovi, ki jo zapuščajo, se ne premikajo samo v smeri sprejemnih postaj, temveč na vse strani sveta. Splošno stremljenje gre za tem, ustvariti usmerjajoče oddajne antene, t. j. takšne, ki izžarevajo samo na ozek, za sprejemnika določen pas. Okvirne sprejemne žice so v tem oziru že zelo občutljive. Kadar bodo imele to sposobnost tudi oddajne antene, potem bo morda mogoče, da bo Nemčija celokupno radio telegrafijo združila na eni mizi v svoji trans-radio-obratni centrali stanje i»rez motorja. (S. nazivamo tektonične ali dislokaoljske. To niso vuikanični potresi, na katere predvsem mislijo lajikL Istočasno delovanje bližnjih ognjenikov ni merodajno, kajti znano je, da se ob takih prilikah vedno pojavi tudi bruhanjei, ki pa je navarnost posledica in ne vzrok tektoničnih potresov. Kajti zemeljske plasti vržejo v takih primerih lavo iz magma-ognjišča čisto mehanično na površje. Na Japonskem je zaznamovati letno do 1000 manjših potresnih sunkov, vendar pa so uničujoči potresi le redka prikazen. Iz tega se da sklepati, da imajo često izvor v podmorskih V boljševiškem raju» kjer ubijejo dosti ljudi, se rodi dovolj otrok, zakaj svobodna ljubezen ni protivna oblju-devanju. Deci pa dajejo pestra imena, ne kakor suhoparni Rimljan, ki je svoj naraščaj kratko in malo zaznamoval z zaporednimi številkami: Primus (Prvi), Secundus------Decimus itd. V sovjetski vladevini je ostalo še nekaj smisla za poezijo. Ker so svetniki odstavljeni, dobiva deca pri krstu nazive rek in mefst: Volga, Dnjeper, Moskva, nadalje politične pojme: Federacija, Komuna, Mar-seljeza, Svoboda, slednjič izraze iz prirode: Ribica, Solnčece, Vrtnica, Brezica, Ibis, Aligator, Jeseter. Dobivši pri žrebanju zlatega posojila, j« neki delavec krstil svojo hčer »Obligacija«. Stvar ni povsem nova. Ob veliki francoski revoluciji vemo, da so sa meseci republikanskega koledarja glasili prav pesniški. Neki mož, po imenu I-i-berte, je aazvai svojega edinca Ouu la mort, tako da se je dečko pisal Svoboda Allsmrt. Pridevki kot »sveti, §ent, št-« in meščanski naslovi »gospod« itd. so bili prepovedani, zato so se na faie način pretvarjale ulice in slični krajevni apelativi: Boulevard Michel, Rue te )Rue Monsieur le Prince). »Cesta svetih očetov« bi bila morala izgubiti obe sestavini svojega imena: Saint Peres. Ker pa se ta skupina čita kot latinski »sempere« (vedno, franc, toujours), so j® nazvali Rue Toujouu* Lajiku, ,ki čita o letalih brez mo-, torja, se zdi stvar silno zagonetna, a i® vendar zelo enostavna. Aeroplan brez motorja namreč samo tedaj lahko leta« kadar piha veter, ki ga nosi, kakor kos papirja, samo v vetru lahko plava po zraku, če se veter poleže, Mi pa če id dovolj močan, mora aeroplan brez motorja, kakor kos papirja, spet na zemljo nazaj. Zadnji dve leti se je letanje z lahkimi stroji brez motorja zelo razvilOt posebno Nemčija in Francija se resno bavita s tem zanimivim problemom. V Nemčiji se vrši večina teh poskusov X Rhöni, v Frauddi pa v Vauvilleu. ' J Drugi eksperimentalni kongres letanja brez motorja se je vršil koncem avgusta v Vauvilleu in doseženi rezultati so zelo zadovoljivi. Najdaljši polet je trajal šest ur in največja dosežena višina je bila 295 metrov. Sicer to niso rekordi, kajti letos januarja je letal avijatik Barbot nad osem ur in Des« campsa je veter zanesel v višino 600 metrov. Razen tega je francoski poročnik Thoret letal v Biskri z navadnim avijoncan, kateremu je zavrl propeler, sedem ur, in tako pokazal, da ni treba nobene posebne konstrukcije stroja za polet brez motorja. Pri vauvilleskem kongresu se je pa dogodil zanimiv slučaj, da so bili ob istem času štirji aeroplani brez motorja v zraku. Razen tega so se tudi vršili poizkusi z aeroplani s slabim motorjem, ki se imenujejo avijonete. Na take® stroju se je dvignil Maneyrol do višina 3830 metrov, nato je pa napravil krog 20. kmj, najprej s povprečno hitrostjo 96 km na uro, nato pa 33 km na uro 5® s tem pokazal, kaj vse se da storiti 2 motorjem 15 HP in lahkim aeroplanom. Kar se tiče avijonet, so bili torej rezultati naravnost izborni. Dokazali so» da za aeroplan ki nosi malo težo, nikakor ni potreben motor par sto konjskih sil, kot se je do sedaj splošno domnevalo. Kar se pa tiče poleta brez motorja, ni bilo nobenih novih uspehov. Jasna j® samo ena, precej banalna točka: če j® dovolj močan tok zraka v smeri navzgor, se aeroplan brez motorja drži lahko tako dolgo v zraku, dokler pib* veter. Ge je stroj dober in letalec spr®" ten i: vstrajen, se bo tem dalje držal v zraku. Polet brez motorja nima smisla študirati) ker je popolnoma jasen, če Si zamislimo večji aeroplan brez motorja noseč dva pilota, ki se menjavata, se lahko pri zadostnem zračnem tok» vzdrži neskončno dolgo v zraku. To j« statični polet, to se pravi polet s strojem, ki je trd in ne spreminja svoj* oblike in se naslanja na tokove zraka ki gredo v navpični smeri Nekaj drugega je pa s takozvani® dinamičnim poletom brez motorja, Id se razlikuje od statičnega v tem, d» uporablja pred vsem horicontalne vetrove. Študij dinamičnega poleta se i® komaj šele začel. Nemci so konstruirali par dinamičnih aparatov brez motorja, pri enih.so krila elastično zvezana s trupom, prf drugih se dajo pregibati, pri ene® aparatu se da celo težišče premikati. Vse to kaže oajrtovejse in najtežje probleme aeronavtika, ki še daleč niso raž» iskani. Tako konstruiran avijoo bo imel iž' vanredno pasivno občutnost, toda ta pa še nikakor ne zadostuje, da se problem reši. V resnici bi bilo čudno, če N ptice, ki se poslužujejo dinamičnega poleta, bile pri tem pasivne (kot stroj v statičnem poletu) in če bi njih živalska občutnost (vid, sluh, tip) pri tem r® pomagala. Treba bo iznajti dolgo vrsto naj' različnejših aparatov, prodno bo človeški brezrcotomi polet dosegel stopnje leta e ptic. OJ tega ideala smo dane* še silno daleč in samo zato natanče® in delikaten tehniški študij bo privede* do tega. —žn— < i H Kako se da krajša, opažamo jeseni najbolj popoldne, ravno tako se nam zdi, da se v februari® popoldne dan daljša. V novembru decembru je popoldne ob 3. uri temneje kot v januarja in februarju; Pa(? pa v zadnjih dveh mesecih zjutraj da» časa tema. Ni torej enakomernosti, 2®' prav bi jo pričakovali. Vzrok hči tern, ker imamo pri nas vpeljan sreaJ» evropski čas. Srednji solnčni dan Pa * s pravim sol n enim dnem ne ujema P0' polnoma. Srednji solnčni dan je daljši, drugič krajši kot pravi. Le rikrat sta enaka: 14. aprila, 14. 31. avgusta in 23. decembra. Največ* razlika pa Je 2. novembra in 11. I®“,-aria; 2. novembra je povprečni P0*”^, 16 minut kasneje kot pravi. H- .»L arja nasprotno 14 minut prezgodaj- ** to se zdi, da je jeseni dopoldan dm£ kot popoldan in se krajšanje dneva P. poldne lažje opazi kot dofioldJMs e®*-' miad’ pa tavjifl HL gfliaga „Jäaaranllm WowcsBm** It. 1921 dne 16. septembra 1923. Šesti čut in instinkt II. prilogo »Jutr. Nov.«, št 157 in 182.) * Misel pri živalih, imenujemo in-stinkt in je izraz njenih neizkvarjenih čutov«* in vsebuje obenem tudi njeno razumnost; pri človeku pa je šesti čut .^pcvrh potenca, ki vsebuje vse nam r^cdaj znane (po šolski psihologiji) 'Petere čute. Ne smemo si predstavljati, ^ ie to samo eno čutilo (Empfindungs-uerv) in občut ampak jih je brezmejno število — so pa radioaktivne, fluidalne ®arave. Ker niso tako grobo materialni, Öl tudi z največjimi povečali zaznati ne hloremo, kar nam pa je mogoče pri ostalih čutilih. To občutno telo je vlo-zenü y organsko telo, ki je natančno slično in enako fizičnemu telesu in v Katerem se zrcali skupno stanje naše -^esti in podzavesti. Z občutom (Em-Mndungs vermögen) tega astralnega e^sa lalrko vidijo ljudje, oropani, vidika živca, in slišijo, če tudi oropani slušnega čuta — sploh možnosti gle-^•ija in slišanja. Začetkom maja t. L Pisali časopisi o poskusu pariškega zdravnika dr. Farigoule-a, ki je po dve-ictneni eksperimentiranju dognal svojo slutnjo, da more človek videti tudi brez t. j. da ima človek poleg optičnih ‘ivcev in poleg mrežice v očeh še dru-ge organe (t. j. šesti čut), ki lahko spre-ktnajo in prenašajo do možganov uti-^ o obliki, barvi, številu in razdalji Predmetov. Ti organi so v človeški ko-(polti), a so zanemarjeni, otopeli. ireba jhi je le vzbuditi, vzgojiti in poostriti. čuti in živci na prstih, na nosu 0 |icu se dajo z vztrajno vajo tako raz-da človek čita številke razpozna o^rve, fotografije, slike človeka itd. Poskusi so se vršili s slepci na univer-da je vsakršna prevara izključena, •u dalje — to metodo je iznašel dr. Farigoule, znan pod pisateljskim Jules Ramains. Koncem juni-!* je po njegovih navodilih dr. Simonin ^daljeval v Bordeauxu poskuse gle-^uja izven mrežice, ki so se mu povoljno obnesli. Poskusi so se vršili pod äaibolj§imi psihološkimi in kritičnimi Pogoji. V zadnji osmini avgusta meseca je tofel neki časopis majhno notico, da je cvetovnoznani učenjak na polju elektrike in iznajditelj Thomas A. Edison po-*tavfl novo teorijo o človeškem orga-atz,na — če je časopis to pravilno pri-Sf8®1 in pirestavil, ne morem garantira-m pa ta teorija tako smešna kakor umen-^ 01 i^sleda. On je namreč da ni namreč ena edina inteli-oživljajoči moment celotnega te-s ®.’ UOipak da ima vsaki telesni delec Ae?0 Posebno inteligenco. Če se n. pr. vreže v prst, je to inteligenca pr-"Ui ki ga zopet ozdravi. Malo bolj ču-se sliši opomba donašalca te vesti; ^6 ima veliki iznajditelj s svojo teorijo frav, todaj moramo v bodoče biti pre-da si ne ranimo možganov palca pa si pri brijanju s kako zarezo na gu ne odrežemo življenske niti«. — ®soa popolnoma prav in instiktivno da je še tako majhen mikroskopi-j®11 del našega telesa: tvar, moč in du-2" Pravilno je občutil ali nezadostno ^uo se izrazil. Najcenejši je pa dovtip $88 Vay: Ueber das Seelenprinzip, str. „M.- Aus meinem Leben Bd II. Verlag Sie-.^und, Berlin, 1900. Rešimo Sokolski Tabor! takega materialista časnikarja* — ki si še domišlja, da je duhovitejši od duha velikega Edisona! Teorija o enačbi možgani = duša, spada danes v zaprašene stare folijanie, na katerih lahko mirno in brez motenja giojejo črvi, dokler jih je volja in dokler je še kaj takih zaprašenih podmen. Danes smo začeli zopet živeti v dobi romantike in duhovnega preporoda. Samo v boju s starimi idejami si pridobivajo nove ideje veljavo. Nravni in kulturni napredek človeštva je večnoveljavni naravni zakon, četudi si dela pot skozi potoke krvi in se nam včasi dozdeva, kakor da bi zastajal! E. L. Kasprowicz* pravi v svojem prvem predavanju od 26. marca 1879; »Vejice možganov, ki prodirajo v vse dele organizma in fungirajo kot nositelji občutov, imenujemo živce (nerve). Ti nervi nam predstavljajo več ali manj, nežne elastične cevi, vsako teh cevi deli na podlagi preiskovanj učenjakov kožnata stena v dva dela in vsaka cevka je napolnjena z nežno električno* (z etrom v medicini nima ta izraz nič skupnega) snovjo — dr. Karel baron Reichenbach bi rekel: z odlično snovjo (vse kar je in živi je Od, duh je Odov Oda, telo je zgoščeni od — in lahko že danes trdimo, da je od istoveten z radijem, z njegovo aktivnostjo ali emanacijo. Op. pisca.) — ki jo imenujemo živčni fluid (boljše živčna radioaktivna ali odlična emanacija.) Ta radioaktivna emanacija je elektromag-netične kakovosti in obenem posrednik — vodnik, s pomočjo katerega vodijo od duha (motorja) vse povzročene vzpodbude potom možganov in njihovih čutov in živcev dražljaje v vsak del telesa in narobe — vsi občuti telesa šinejo z bliskovito hitrostjo do zaznave in vtiska v možganih. Ta živčni fluid je edini posrednik vseh občutov v organskem telesu.« On je moč ali oživljenie (živijenska moč) ozir. to kar imenujemo dušo. Telo brez duše je mrtva snov aii materija. Tri so stvari, ki notorično na čute delujejo: notranja (podzavestna) misel, notranji čut in zunanji uti-ski.* Ta notranji čut je šesti čut, ki na poljubne daljave lahko deluje. Duh ali kakor imamo navado reči duša — je pač suveren, čeprav je v tesni zvezi z dušo in s telesom, v katerem se izraža skozi misli, čute, spomin in skozi vest. Interesantno je to kako so se vendar po 30 letnem opazovanju neurolo-gi vendar dokopali do »podzavesti«, zlasti se odlikujeta danes neurologa * Temu nevednežu da dober odgovor prof. med., filozof in pesnik Karel Ludovlk Schleich (t 7. III. 1922 v Berlinu): Wahrlich, das, was wir Seele nennen, ist überall. Zu ihr gehören die Säfte der Drüsen (Innere Sekrete), das Blut, die Tasffasem in den Fingern u. im Bauche, das Muskelgefühl, das Neurogliengefühl, die Sinne u. sw. Sie ist nicht physisch, sie ist nicht messbar, betastbar, nicht mechanisch, nicht chemisch analysierbar, sie schwebt im ganzen Organismus als eine höhere, als eine transzendente Einheit. Was sie ist, kann man nur durch Ausschluss alles dessen, was etwa physisch ist, abgrenzen, — sie ist metaphysisch. — (Prag. Tagbl. v. 9. Mai 1920, No. 109.) * Hauptgrundsätze der Lehre vom Geiste. Leipzig 1879 Str. 19. * Eter ni nič drugega kakor četrtemu dimenzionalnemu prostoru podvržena materija. (Univ. prof. Karl Kamilo Schneider, Dunai.) * Physikalisch - physiolog. Untersuchungen über die Dynamide des Magnetismus der Elektrizität, der Wärme, des Lichtes, der Kristallisation, des Chemismus in ihren Beziehungen zur Lebenskraft Seele. — Max Altmann. Leipzig. A. Geist, Kraft, Stollf. Str. 97. Leipzig Osw. Mutze 1875. Brener in Freund. Ta* pravi, da leži skrit za zavestnim jazom po psihoanalitični metodi’ neki zapopadljiv, demonski podzavestni jaz, ki je za bistvene in notranje odločitve in pravzaprav tudi za bolestne pojave mnogo bolj pomembnejši kakor zavestni bodni jaz. — To je neki »divji«, primitivni gonilni stvor ta Feudova podzavest, ki vodi v simboličnem zagrinjalu svoja udejstvovanja v budno zavest Tako prof. dr. Schultz (Juna). Samo da je gonski stvor (Triebgeschöpf) — motor — četudi je še primitiven divji demonski —! Počasi, na sigurno bodo tudi gg, neurologi prišli do čisto drugega naziranja kakor so pa bili do sedaj navajeni. Prof. dr. Wreschner* je imel v Zu-richu meseca junija 1. 1922 v Filozofič-ni družbi predavanje: O čutu in intelektu in pravi, da je šele Tetens, vrstnik Kantov, kot prvi razen intelektu in volji tudi čutu samostojno stališče pri-poznal. Čut je najgloblje bistvo našega jaza in neka naravna bojazen nas zadržuje, dia bi vprašali za njegovim bistvom. Čut in intelekt stojita med seboj v mnogostranskih odnošajih. Zanimivo je, da so čustva, ki se naslanjajo na ob-čute višjih čutov n. pr. na vid in sluh, manjše intenzitete kakor ostala čutljiva čustva. In sklepa tako-Ie: Tako si stojita čustvo in intelekt v najbogatejših medsebojnih odnosih in mi spoznamo, da se drugo brez drugega nikakor ne more razvijati.« — Če tako trdi prof. Wreschner o znanih petih čutih, koliko intelekta more šele imeti vseobči šesti čut, kot direktni čut duše! Da je še več čutov skritih v tajnih globinah naše duše, je samo obsebi umevno. Toda, o tem pozneje. * Aus der Werkstatt der seelischen Krankenbehandlung. Von Prof. Dr. Schultz. Reki. Univ. H. 31/32. Leipzig 1923. * Feuilleton: »N. Z. Z.« No. 837. I. Abendblatt, 26. Juni 1922. — Reklama na znamkah. Minister Paul Laffont je res moderen in ume povišati prejemke svoje uprave. Občinam priporoča, naj kupijo po 225 frankov strojčke, ki premorejo 34 črk in lahko natisnejo na rob pisemskih znamk razne stavke. Tako bi občinski uradi upoznavali javnost z umetniškimi, zgodovinskimi, gospodarskimi, turističnimi bogastvi, datumi sejmov, trgov, svečanosti in drugih prireditev svoje srenje. Pri nas bi n. pr. utegnili čitati takole reklamo: »Pijte pristnega ritoznojčana!« — Veselje strah rodi. Domotožje ubija, vendar povrat v domovino utegne biti včasih usoden, kakor je bil 771etne-mu pleskarju Jožefu Depalyju, ko se je pripeljal na postajo Saint-Etienne. V rani mladosti je moral ostaviti rodno mesto; nastanil se je v Ourchesu (sev. Francija), kjer si je napravil nekaj imovine. Vedno pa ga je vleklo v ožjo domačijo. Ko je pred dnevi stopil iz vlaka, ga je pogled na rojstni kraj tako presunil, da se je mrtev zgrudil na tlak. — Hosta. Hosta je v Idriji mešanica raznih jedi, n. pr. zelje in fižol. Taka hosta je tudi tale sestavek francoskega šolarčka o početku tretje Republike: »Dne 4. sept. 1870 je Izbruhnila revolucija med Francijo, Nemčijo in Prusijo, ker je bil bej v Tunisu našega poslanika za uho udaril. Bitka je trajala tri dni. Po narodni volji je takrat Karel X. stopil na francoski prestol. Privzel je ime Ludovik-Filip in proglasil Ijudo-vlađo .To se zove nasilna izprememba državne vlade v juliju 1830.« To nalogo iz osnovne šole je na učiteljskem shodu prebral učitelj, hoteč pokazati nepotrebnost zgodovinskega pouka. Dokazal je pa samo, da bi morali bolje poučevati zgodovino. Problem čarodejne šibice. Čudno se glasi, da bi mogla struktura tal — sestava kamenja, voda, preperele snovi, rude itd. — uplivati na našo duševnost. Da upliva vreme, je bolj naravno. Kako upliva na nas zemlja tem potom? To vprašanje so v zadnji dobi prere-šetavali znanstveniki in iajiki. Že dolgo trdijo, da živijo ljudje, ki izsledijo s pomočjo posebnih leskovih šiblc skrite vodne in rudne žile. Stara magija je pripisovala to zmožnost le posebnim leskovim šibicam. Šibice morajo biti — pravi magija — viličaste, v podobi črke y. Vilice moramo držati navzgor, drugi nerazcepljeni del pa proti zemlji in ho-ricontalno. Če se nahaja v zemlji voda, (rude itd.) se nakloni šibica z lahnim tresljajem k zemlji. Dalje je bilo treba te šibice na poseben način rezati. Končno so ji že pripisovali možnost vsemogočega, ž njimi so našli celo zločince(l) Po 1. 1700 so pričeli z znastvenim raziskavanjem. Pater Lebrun je degradiral leskovo šibico v vlogo kazalca. Edina njena zmožnost je ta, da povzroči tresljaj, ki ga zazna iskalec. Vprašanje, kako čuti iskalec posebno notranjost zemlje je nerešeno. Nanj so odgovarjali različno. Kakor vedo gozdarji in kmetje dobro za izpremembo vremena, kakor vedo kmetski »padarji« brž za bolezen in zdravilo tako — so dejali — imajo oni, ki iščejo nahajališče vode priostren »pogled« v posebnost krajine, ki jim izda vodno žilo. Toda ta empiričen pogled bi veljal potem le za znane kraje. Saj tudi vremenski prerok v tujih krajih odreče. A zanimivo je, da so imeli ti izsledovalci uspehe tudi v čisto tujih pokrajinah.1 Lahko bi sklepali, da uplivajo na nas večje množine vode iz gotove daljave. Povzročajo neke vrste duševno dražlji-vost ali kaj podobnega, in ta najde izraza v reakciji šibic. Omenjeno bodi, da privzemajo k razlagi v novejši dobi tudi radioaktivnost. To pa je hipotetičen stvor za vse, kar si ne moremo drugače dovolj jasno razlagati. (Podobno imao v rastlinstvu izraz »dražljivost«, kadar ne moremo razložiti kakega fi-zijaloškega dejstva). Eno je sigurno: doslej ne vemo niti najmanj kako upliva voda ali ruda iz daljave na organizem senzitivnih oseb. Ne sme zamolčati, da ta pojav fiziki in geologi še vedno pobijajo, in to celo z neko strastjo. Kriva je temu prezgodnja razlaga, da prestregajo vodne žile V-izžarevanje2. Zaznavanja kot takega ti izsledovalci niso sigurni. Niti zaznatki sluha, niti zaznatki vonja ne igrajo vloge. O takih zaznatkih lahko govorimo le pri spremembi zračnega tlaka, ki ga tudi ne vidimo, ki pa močno upliva na nas. (Primeri težko soparico ali ■ veter Föhn!) Bližina vode vzbudi pri občutljivih ljudeh neke vrste dražljaj — ali pa zviša napeto pričakovanje. To se odraža v spontanih gibih, ki sunkoma premaknejo šibico. Če ta stadij dražljivosti natančneje studiramo, bi lahko tudi s pomočjo kolebanja bila (pulza) i. dr. spoznali ono dražljivost, ki jo rodi bližina vode. In to popolnoma neodvisno od tresljajev šibice! In tedaj je šibica samo Še nekak historični instrument za dotičnika. S tem pa še ni rečeno, da je ta instrument brez vrednosti. Znano je, da je tudi pri drugih pojavih našel izkušen pogled priprost, a zelo siguren instrument. 1 N. pr. ga. F. z Dunaja, ki je preiskovala ozemlje naših Polhograjskih Dolomitov. ’ radioaktivni pojav. °sk, ar Wilde: Dobrotnik. ^ila je noč in on je bil sam. ^ daljni dalji je zagledal obzid °£lega mesta in je šel proti njem tCoJQ ko je prišel bližje, je slišal posk vanjg v p|esu veselih nog in smeh radosti in glasen zvok mnogih ha: ttr!» ^frkal je na vrata in eden < aže Mu je odpri. L videl je hišo, ki je bila vsa jJvMorja m lepi marmorni stebri : Wed njo. Cvetlični venci so b faZvJt U n,°* '-'VeulCIU venci sc tra. med stebri in zunaj in ■ ” so bä * V hišo. iiKM aieuii »•* m ah so bä« baklje iz cedrovine. Vsto: . jn šel je skozi dvorano iz kalcedr ko LS*k?Zi dv°rano iz jaspisa in je 1 Pnšel v veliko svečanostno dvor Ute»?®,1 Ö mladeniča ležečega na šk okras*1 nieKovi lasje so t jj^eni z rdečimi rožami in njego so bile rdeče od vina. fct ni ^ k njemu, potrepl lernen* m mu rekel: »Zakaj : fok Mladenič se je obrnil in spozi $*hrL.Mu odgovoriI hl rekel: »Nek fcoL1”1 gobavec, pa si me ti ozdrat, In je zapustil hišo in šel zopet po cesti. In čez nekaj časa je srečal žensko s pobarvanim obrazom, v pestri obleki in njene noge so bile posute z biseri. Za njo pa je počasi stopal mlad mož kakor lovec, njegova oblačila so bila pisana. In obraz ženske je bil kakor lepi obraz malika in oči mladega moža so se svetile od požel jenja. In On je sledil počasi, se dotaknil roke mladega moža in mu rekel: »Zakaj gledaš tako za to žensko?« In mladi mož se je obrnil, Oa spoznal in mu rekel: »Bil sem nekoč slep in ti si mi dal luč oči. Čemu naj mi sicer bo pogled?« In On je stekel naprej, se dotaknil pisanih oblačil ženske in ji rekel: »Kaj ne poznaš drugega pota kakor cesto greha?« Ženska pa se je obrnila in spoznala Njega, zasmejala se je in rekla: »Saj sl mi vendar odpustil moje grehe in ta pot je pot veselja.« In je zapustil mesto. Ko pa je bil zunaj, je zagledal na robu ceste moža, ki je jokal. Sö je k njemu, se dotaknil njegovih dolgih las in mu rekel: »Zakaj jokaš?« In mladi mož se je ozrl, spoznal Qa je in mu odgovoril: »Umrl sem, ti pa si me obudil. Kaj naj storim drugega, ka-jja&jg ioteua.lf ' { A. Strindberg: Ženska postavila zakone! Velika ženska je govorila! Zakone postavlja! Poslušajte, očetje, matere, bratje, sestre, neveste! Obligatna prostitucija v zakonu! Tvojo nevesto, mladenič, mora preiskati zdravnik, predno se odene s tančico in vencem. Ali v biroju, ali doma, ali pri zdravniku zaenkrat še ni določeno! Toda nečistnice po poklicu, ki izvršuje akt kot meščansko obrt, se ne sme več preiskavati, ker je »človek s človeškimi čustvi« Pač pa vašo malo sestro, sestre! Kadar ji spletate mirtin venec, naj se trese pred strašnim trenotkom, Id je pogoj svetih obljub! Moški je navajen surovosti življenja, navajen je vojaškega pregledovanja, antropometričnih poskusov, mornarskih hiš in kvar an tene. Toda s tvojo nevesto, ki ni posvečena v to, se mora ravnati, kakor M prišla iz zoolo-gičnega vrta, kobilarne ali nočne kavarne. To se pravi osvobojen je ženske! A. Strindberg: Njihov pregled. Ko je naznanil Darwin 1. 1859 svetu svojo misel, da je potomec opici podobnega sesavca, se je nekaj dvomilo nad tem naznanilom. Tri leta pozneje so kazali v neki londonski menažeriji ravno najdeno gorilo in tedaj ni dvomil nihče več: Darwin je potomec gorile! Sluxley, njegov prijatelj, je tudi priznal sorodstvo in napisal razpravo, kjer je dokazal, da je gorila bližja človeku, kakor ostalim opicam. In sedaj so postali opičarjl nadljudje, višji duševni razred. Lanz - Liebenfels pa je mnenja, da so gorilarji produkti spolne zlorabe, čeprav je Vogt (opičar) postavil rodovnik, ki ga je Haeckel izpopolnil. Tako je izgledal Darwinov praded, ko se je zaročil. Spominja na japonski pregovor: Daj psu dobro besedo, dokler nimaš kamna v roki! In Adam Krafft misli, da je mati človeškega sinu tako izgledala! In tako izgleda otrok, ki se je razvil iz kali in še spi v materinem naročju. Olej, kako lep je, če je tudi le anatomična slika I Podpirajte^ugoslovensko V dobi med vojno so iskali tem potom nahajališče vode na Krasu, in to s precejšnjim uspehom. Seveda je bilo tu laže — ker priostreno oko za konfiguracijo (oblikovanje) tal, že iz tega sklepa lahko na nahajališče kraške vode. Težja so bila taka raziskovanja po naših krajih v poletju 1920. Vendar so se tudi tukaj ujemala faktična nahajališča z domnevanimi. V okolici Loga (pri Vrhniki) so n. pr. tudi z vrtanjem dognali več ali manj kompaktno nahajališče premoga. V že navrtanem ozemlju, v okolici Vrhnike, so šli ti izsledo- ■ valci 1. 1920 vnovič na delo in so našli ponovno nahajališče premoga. (Zanimivo je, da so opazili tu v malih nadzem-skih vodnih lužah tanko plast nafte (neočiščenega petroleja). Istotako sq dognali več rudišč na Barju. Kakor vidimo, obetajo biti rudišča na Kranjskem vse pogostejša, kakor pa so do danes odkrita.5 Eno pa je gotovo: Kakor spiriti- zem, ostane tudi čarodejna šibica za enkrat nerešen' problem. D. B. 5 G. ing. G. mi ie pripovedoval, da so naleteli v Trojanah celo na sledove -« platine. Mednarodni kongres za psihična raziskovanja v Varšavi. Dne 29. avgusta in naslednje dneve se je v Varšavi vršil drugi mednarodni kongres za psihična raziskovanja. Udeležilo se ga je znatno število psihologov in okultistov, med drugimi tudi glasoviti učenjaki: Charles Richet, Oliver Lodge, Enrico Morselli, Schrenck - Notzing, T. Sokolovski, Heymanc, W. T. Prince, C. O. Jung, dr. Holub in princ Lubomirski. Kongres je radi lakšega obravnavanja vprašanj sestojal iz raznih odsekov za eksperimentalno psihologijo in znanstveno tolmačenje tozadevnih pojav. Razmotrivali so vprašanja, ki jih Richetova šola označuje a izrazom »metapsihični«, Schrenck - No* tzingova pa »parapsihični« fenomeni Tu sem spadajo vsa raziskovanja gled« telepatije, levitacije, telekinetije, jasnovidnosti, materijalizacij in drugih fenomenov somnambulizma in medijumiz* ma. Na podlagi svojega programa je kongres zavrgel spiritistično hipotezo, ki je zadnja leta obvladovala vsa ta vprašanja ter jih splošno tolmačila a vplivi duhov; osvojil pa je nazor, ka-koršnega smo zavzemali tudi mi v okultističnih člankih »Jutranjih Novosti«. Dalje je kongres zavzel stališče proti javnim nastopom hipnotizerjev in telepatov, ki mnogokrat svoje eksperimente izvršujejo z raznimi varljivimi triki in aparati. Psihologi vseh modernih držav bodo delovali na to, da oblasti tovrstne javne produkcije zabra* nijo zakonitim potom. Bodoča smer raziskav psihologov-okultistov ostane pod dosedanjim okriljem dveh glavnih ustanov: pod francosko »Annales des Sciences psychique« in angleško »Procedings of the Society for Psychical Research«. Sicer ima tudi Nemčija svoja tozadevna društva, ki pa glede znanstvenega stališča ne dosegajo gornjih. A. Z. — Penasta mera. V Budimpešti jo šampanjec postal novčarska osnova. Madžarska vlada je namreč odredila^ naj njeni uslužbenci pobirajo v zabaviščih in nočnih lokalih od lastnika vsako noč pristojbino enako ceni šampanjske steklenice, kakor se to vino prodaja po teh zavodih samih. Poprečno stane »ostrvnica šampusa« 54.000 kron. Gradovi v oblakih. (Indijska pravljica.) V mestu Dewikota je živel Brama» po imenu Wedasarman. Nekoč, za časa ekvinokcija, je dobil od nekoga zvrhano skodelo ješprenove moke. S to skodelo se je napotil v trgovino nekega lončarja, ki je bila polna vsakovrstne lončene robe, se viegel v kot spat in premišljeval: Če prodam to posodo z moko vred, dobim zanjo morda deset beličev. Za te beliče lahko kupim tu pri lončarju skodelice in lonce, jih spet piodam in tako bo bohotno naraščala moja blagajna. Potem bom pričel trgovati z orehi, s suknom in z drugim blagom in pomnožil svoje premoženje za lepe tisočake. Lahko si bom vzel štiri žene in najmlajšo in najlepšo bom najbolj ljubil in jo najbolj razvajal. To bo ostale tri mučila ljubosumnost! Toda gorje jim, če se bodo prepirale in psovale! Jaz jim že pokažem, da si bodo zapomnile, kaj je jeza. In občutile kaj zmore palica!« Tako je vzkliknil tn vrgel palico predse: razbil je z njo lastno skodelo in razsul seveda še mnogo drugih loncev. Lončar je bil filial ropot, pritekel v trogvino ozmerjal tn osmešil Bramana in ga pph"»l na ce- 111. Ornoga „Jutranltün Newostira** St. ISU s da© IS, saptsmfcsa 1®!35 ^*—*^>,**—^***—,**,,^1, ».IUI» I .■H«» Ji. m ■....— ,IW I • J.U-.I1..I.IIHI. I..». .■■■■<» >1'«^. ■<>.»'mwoailiw '.i’1 ZaulfniwsitL Izkopine v Pompejih. 195 let je, odkar so naleteli v pođ-sutem mestu na prve ostanke stare prosvete, pa še zdaj niso vsi zakladi Izčrpani. Pred kratkim so našli celo Vrsto kriptoportikov, podzemskih bivališč za poletno vročino. Doslej so bili že izgrebli tako skrivno stebrišče v Pli-niievi vili in v palatinskem dvorcu, kjer je bil umorjen Kaligula. Kot novost omenjajo tokrat, da so v taki stavbi samnitskega sloga odkrili na blizu 200 m dolgi steni povsem ohranjeno frizo, t. j. nakitno progo zgornjega stenskega roba, nekakšno slikanico, ki v zapovrstnih podobah pripoveduje zgodbe iz Iliade, morda Odiseje ali drugih pesnitev homerskega cilda kot Etiopide. Najpomembnejši prizori iz trojanske vojne so imenitno očuvani; v belih črkah so zabeležena imena delujočih oseb. Slog spominja na rokopise z barvitimi črkami. Po takem rokopisu iz 1. stoL pred Kr. ali po Kr. je morala biti narejena friza. Klasična miniatura pa ni bog ve kaj znana. Kondakov jo je zasledoval samo do 4. stoletja našega štetja. Danes pa imamo do 400 let starejši dokument, ki je obenem prva popolna serija iz Iliade ter Odiseje. V sosednji sobi poleg kriptoporti-ka so našli slike in modelirane zastra-nice iz Troade poleg epizod iz Menand-ra in drugih atiških komikov. Eden teh pridvižnih okrasov predstavlja s čudovitim realizmom Priama, ki zahteva od Ahila Hektorjevo truplo. Nasprotna stena _ je čisto gola. Tu je morala stati knjižnica tega vnetega Homerjevca. Vse kaže, da je ta dvorana Trimalhionova, saj se izborno strinja s podatki v Sati-rikoira. Čudovita Jama. Med Faugeresom in zaseljem Sou-inartrom (Herauit) je že več oseb vedelo za prepad na pobočju hriba Mountabila, toda noben izletnik si ni upa® v opasno brezno. Te dni pa so poskusili srečo dijaki na počitnicah. Navezali so debele vrvi okoli hrasta in mladi Jean Cabrcl se je junaški spustil v zevajočo rupo. Po kakih 20 metrih je zadel na tla. Na dano znamenje so jo pobrali tovariši za njim in jeli z gorečimi svečami raziskavah okolico. Nenavaden prizor se je ponudil strmečim očem. Tri široke dvorane, 6 — 7 m visoke, zvezane s hodnikom, so se prikazale v bajnem okrasju. Zajetni stebri so se zdeli kakor napravljeni zato, da bi podpirali gorostasni obok, nad katerim stoji brdo. Na vseh stenah so se čitale blesteče in čiste arabeske. V kotu so zapazili alabastrovo usedlino, Id vzbuja dojem pravcatega žrtvenika. Malo bolj na stran so številni stebrički tvorili harpo, katere tresljaji so očarali posetnike. Turisti, ki so obiskali že mnogo pečin in špilj, zatrjujejo, da je t6 ena najzanimivejših dupelj in zijavk. Ljudje se zgrinjajo od vseh vetrov, da bi se ogledali novo čudo. Lastnik je ukrenil potrebne korake, poroča J. J. D, da se ohrani ta čudoviti podmol. — Gledališča na prostem. Podaj mi, ljubica roko, pod milo poideva nebo, bi lahko z Jenkom vzkliknil, kdor bi želel iti na Francoskem poleti v gledališče. Pozorišča tam rasto kakor gobe. Samo da glive ljubijo mokra tla, »teätres de plein air« pa nastajajo največ na suhem fugu v mestih kakor: Orange, Vaison. Arles, Marseille, Nimes, Bčziers, Toulon, itd. izumrli velikani. Za življenje nesposobne živalske in rastlinske vrste poginjajo, nove se porajajo. 2e v zgodovinski dobi imamo primere za to dejstvo. Tako dobimo zarodnike našega domačega goveda po barjih in mostiščih, sloviti tur pa je živel celo do 17. stoletja po Nemčiji. Gotove vrste ginejo pred našimi očmi n. pr. bizon, slon itd. Zato ni čudno, da se najdejo v zemeljskih usedlinah oka-menine izumrlih živali, ki imajo druge oblike kot dandanašnji živeče in se odlikujejo nekatere zlasti po orjaških dimenzijah teles. Posebna veda, ki se imenuje paleontologija ali starobito-slovje, jih raziskuje. Bogati posamezniki in državne oblasti podpirajo taka raziskovanja in prirejajo ekspedicije v neznane daljne dele sveta. Tik pred vojno je delovala taka ekspedicija v vzhodni Afriki v okolišu pogorja Ten-daguru; pod vodstvom odličnih znanstvenikov je bilo zaposlenih cela Štiri leta do 500 delavcev z izkopavanjem in konserviranjem izumrlih orjaških plazilskih vrst. Na nekaterih mestih so naleteli na cele črede, ki so najbrž v pradavni dobi hipoma katastrofalno poginile. Po ogromnosti prekašajo te živali daleko današnje največje vrste. Kost nadlehtnica enega teh velikanov je dolga 2 in četrt metra in tehta nič manj kot 600 kg; nadlehtnica človeka ali celo slona sta v primeri s to obsežnostjo in težo prava pritlikavca. Z velikanskimi težavami so spravili vse te izkopane okamenine na ladjo in jih prepeljali v Nemčijo. Kljub temu, da je posamezniti kosti toliko, da bi se lahko sestavilo okostnice teh orjakov v več izvodih, niso sestavili niti enega, ker manjka primernih, dovolj velikih prostorov. Najdišča takih živali so seveda jako redka, ker se nahajajo ostanki navadno v globokih plasteh in se odkrijejo le slučajno. Izjemoma so ležala ta okostja v gornjih plasteh, deloma na površini in segala v globino do kakih 100 metrov. Neki inženir se je dobesedno spodtaknil nad tako kostjo in na ta komičen način odkril neprecenljive vrednosti — Čudež v Lurdu. Pariški list »Echo de Paris« poroča, da se je pripetil na dan zaključitve 51. romanja v Lurd slučaj, ki se je mogel zgoditi samo na nadnaravni način. V Lurd je prišla neka 26 letna mladenka, ki je že delj časa ležala v neki pariški bolnišnici. Bolehala je na pljučih in je imela skrivljeno hrbtenico. Ko so bile že vse romarske svečanosti dovršene je nenadoma ozdravila in se vrniia zdrava domov. Njeni prejšnji zdravniki so jo preiskali in ugotovili, da zdravje nikakor ni nastopila naravnim potom. Morda je res?... — Lukredja Bori. Srčkana ameriška pevka, ki pojde pet Cosi fan tutte v Sol-nograd in Curih in ki v Novem Yorku ne zasluži nobeno leto izpod 200.000 dolarjev, je gotovo skromna ženska. Ne morda zato, ker ne dovoli, da bi se govorilo vpričo nje o njenem prelepem glasu, marveč ker prikriva svoj slavni priimek pod izmišljenim imenom. Ljubka peVačica nastopa namreč na odru samo po psevdonimom Lukrecija Bori, do-čim se v istini piše Lukrecija Borgia: prava potomka je one družine, ki je dala krščanstvu nekaj papežev in obenem ciste glasovite Lukrecije, ki je navdihnila Viktorja Hugoja. Sicer pa ji je usoda naklonila kaj prikladno ime, zakaj Lukrecija pomeni »dobičkarico«, bori pa v severni laščini »denar«. — Ne mara odlikovani. Gospa književnika de Regniera, znana pod pisateljskim imenom Gerard d’ Houville, ne mara za križec Častne legije. Naučne-mu ministru Berardu je poslala odklonitev v ljubkih verzih, ali kategorično, L. 1908 je še druga romanopiska, Mar-celle Tinayre, zavrnila to čast, a dosti bolj osorno. Novinarju se je izrazila: »Vitez! jaz pa vitez! to je presmešno. Mislite si, s kakim obrazom bi me sprejel Napoleon med svoje stare kopjani-ke in suličarje, preostanke z bojišč!... Stavim, da bi se Napoleon zabaval, če bi vedel, kaj se danes počenja z njegovo častno legijo .. .* Poročevalcu »Tempsa« pa je priznala: »Ne bom nosila tega lepega traka in tega srčkanega križa, saj ne bi mogla več v tramvaj ali v »metro«, ne da bi ugibali moji sosedje: Višjo žensko, ta je morala biti redovnica ali pa je stregla kužnim bolnikom... Saj da bi bila kantinijerka 1. 1871, je pa vendarle premlada!« Isti red so med sodobniki odklonili pisatelji Andre Gide, Francis Jammes in Maurice Ravel. Več je pa takih, ki so dobili to odlikovalo precej pozno: Flaubert, Champleury, Balzac Zola, slikarja Courbet in Millet, Stendhal, Leconte de Lisle, skladatelj Boieldieu, pesniki Gau-tier in Barbier i. dr. Tudi autor marse-ijeze, častnik Rouget de Lisle, je imel tedaj že 71 let. — Cepljenje oči. Ne mislite na besede iz Ravnikarjevega Svetega pisma za mlade ljudi: »Vinska trta je pognala j očesa«, niti na metafouo »dčiti — z očesom (popkom) cepiti«. Gre za živo človeško oko, kakor ga zna prenesti Japonec dr. Sademi Oči (Ochi) od moža na moža. Po dolgoletnem poskušanju se mu je operacija menda posrečila. Novica je prišla službeno; spretni strokovnjak mandljevih oči spada med največje ranocelnike v Solnčnem carstvu. Ta skoro čudežna cepitev se ka-li obnese, če imata obe osebi, na katerih se poskus vrši, iste splošne znake. Bog zna, če bo držal svojo besedo oni časnikar, ki je nedavno ob veselici, prirejeni na čast vojnemu slepcu, slikarju Le-mordantu, ponudil svoje lastno oko. Kdo in odkod je ta čudoviti občudovalec umetnosti, to vesta samo Lemordant in njegov prijatelj, pesnik Saint-Pol Roux... In tako se utegne vnovič ob -istiniti stara rečenica: Ex Oriente lux, luč od iztoka! Vendar kedaj se pojavi v naših bolnicah tak čudotvorec, da ga bodo klicali naši slepci: zasadi mi oči!? j — Moderno razganjanje oblakov. Zrakoplovcem so često na poti gosti oblaki. Radi tega so se pričeli tehniki zanimati za sredstvo, ki bi odpravilo to oviro. Tudi v tem slučaju prednjači Amerika. Profesor za fizikalno kemijo na Cornelovi univerzi in fizik Francis Waren sta napravila na letališču pri Daytonu poizkus in sta res razpršila ovirajoče oblake. Iz zrakoplova sta potresala med oblake pesek, nasičen z električno energijo. Pozitivno nasičena zrna so privlekla negativne pole In s tem povzročila pravcati dež. S približno iü kg z elektriko nasičenim peskom sta razpršila oblak, ki je zakrival 5 do 6 kvadratnih kilometrov sveta. To delo sta odpravila v desetih minutah. Oba učenjaka sta mnenja., da .se da električna energija še zvišati. — Lesarjevi mikrobi. Gospod Dold je po dolgotrajnih poskusih dokazal, da tifični kakor paratifični bacili jako ljubijo čaj, nikakor pa ne prineso kolonijo svojih glivic v živilski nalivek, Ako jim ginejo. V šestodstotnem kavnem nalivu ginejo. V šestostotnem kavnem nalivu gagnejo vi — 3 dneh. Ako se kavi dodene nekoliko mleka in če hi kava na sveže pripravljena, se obdržijo 14 | dni. Pri čaju je stvar odvisna od kakovosti. Zeleni čaj privede smrt po 20 dneh. Ako pa vzamete dober črn kitajski čaj:, se bodo ta najnižja organska bitja silovito razmnožila. Kakao ugaja bacilom tifoide (trebušnega tifusa), če sorazmerje ne prekorači 1 — 2 %. Toda kakao s 4 % jim je smrtonosen. — Staro orožje. Med podrobnostmi iz svetovne vojne v kolonijah se omenjajo celo žuželke, ki so jih Nemci mobilizirali zoper svoje protivnike. Ko so morali Angležem prepustiti afriško naselbino Tanganjiko, so krili svoj odhod s čebelnimi roji. Angleška vojska, ki je pritiskala za bežečimi, je stopala na skrbno skrite železne žice, zvezane z gnezdi divjih čebel, in dražila na ta način živalce, ki so se v milijonih zakadile med vojake. Ta samoobramba ni nova, saj so se Jurčičevi Dolenjci podobno otepali turških Mačmanov in kračmanov. — Militarizem antimilitaristov. V vprašanju nošnje se pa kar nič ne šalijo v rdeči armiji! Poveljnik moskovske posadke je izdal ukaz garniziji, kjer je zabičil vsem zapovednikom čet in načelnikom vojaških zavodov, naj strogo pazijo, da bodo vse osebe iz vojaškega področja kakor tudi ljudski poverjeniki v vojski hodili med občinstvo in na ulice v novem predpisanem kroju. — Prevoz vasi z avtomobilom. V Michinganu v Ameriki je stala vas, ki je šteia okoli 1200 prebivalcev. Ljudje so stanovali v lesenih hišah M jim jih je zgradilo neko Industrijsko podjetje, ki je tam izsekavalo pragozd. Ko je bil gozd posekan, je bilo delo ustavljeno. Društvo pa je pričelo eksploatirati nek gozd blizu mesta Cadillac. S seboj bi rado odvedlo tudi svoje izkušene delavce, ni na moglo tega takoj storiti radi stanovanjskih težkoč. Mučno situacijo so končno rešili na ta način, da so prepeljali lesene hiše na novo mesto s tovornimi avtomobili. — Kolo sreče, Ani er ihanski umetnici Dolly Sisfers sta ondan po čednem uspehu na pariškem odru »Ambassadeurs* še tisti večer skočili na avto, ki ju je dirkoma pripeljal v letovišče De-auville. Tam sta igrali tri ure v Zdraviliškem domu in drugo dopoldne ob 10. uri ostavili kraj s 45.000 priigranimi franki. Išče ju sreča, um jima je dan... -- Godba v ječi. Na smrt obsojeni jetniki v razvpiti njujorški tranči Sing-Sing morajo preklinjati svojega ravnatelja. Voditelji salutistovske armade so bili namreč prišli na misel, da bi malce razvedrili te poštenjake, ki jim je pravica prisodila samo še nekaj dni življenja, s koncerti po brezžičnem brzojavu. Ko pa so začeli prinašati aparate, jih je nahrulil načelnik jetnišnice, češ, da je pri njegovih zločincih takšna Ijudomi-lost neumestna in da nikakor ne namerava pretvoriti svoje mrtve hiše (death house) v zabavišče. Aparate bodo po vsej priliki porabili v kaki drugi zapornici. 11 let odsoten. Na Silvestrovo leta 1912 sta dva neznanca ugrabila v Avizu šestletno dete z imenom Renč Helliot. Ko je otrok doraščal, je moral trdo delati. Njegova odpeljatelja, Raoul in Aephouse, sta ga često preiskovala, da ne bi pisal domov. Dasi dečko ni živel posebno daleč od rojstnega kraja, se mu je po večkratnih poskusih stoprav sredi avgusta, posrečilo zbežati. Redar- -stvo poizveduje po ugrabežih. Šah. Rešitev nalog v »Jntr. Nov.« z dne 9. «epi 1. Beli: Kd4; Ta4; B.: f5; Crni: Kh8; Tgl; B.: g3, g4; (sestavil H. Rinck.) Beli na potezi izsili remis aa sledeči način: 1. Kd4 — eo, g3 —g2; Ta4 + g:4, Tgl — el +; 3. Keš — f6, g2 — gl — D; 4. Tg4 — h4 +, KhS —z8; 3. Th4 — g4 +» Kg8 — fS; 6. Tg4 — g8 -f, poljubna pat ' 2. Beli: Kb7; Te8; B.: f6; Crni: Kaš; Fdl; B.: a7, g6, g7; (sestavil M. Rinck.) Beli na potezi izsili remis na sledeči način: 1. Te8 — eo +, Kaš — b4 (a4); 2.16 + g7, Tdl — d7 +; 3. Kb7 — aš, Td7 +g7j 4. Teš — e7, Tg7 — g8; 5. Te7 — g7, T dfc T pot ali pa: 2----, Tdl — d8; 3. Kb7 — c6 —-Tetnis 3. Beli: Kc6; Lf8; B: a6, f2, f6- (sestavil H. Rinck.) (sestavil H. Rinc.k) Bell na potezi izsili remis n» sledeči način: 1. F6 — f7, «2 — el — D!; 2. U8 — hfl Del + f2; 3. Lh6 — g5 +, KdŠ c8; 4 Lgš - 14, Df2 + f4; 5, 17 - f8 - D +, DM X f8 — pat. Prašiča na zatožni klopi. Gosp. Loyer je predložil znanstvenemu društvu »Societč d’ Accllmatation« razpravo o starih šegah in navadah: gre za Živah, ko so bile klicane pred sodišče, bile obsojene ter usmrčene. Kakor je razvidno iz številnih sodnih spiskov, shranjenih po raznih francoskih arhivih, je bila svinja najčešče pozvana pred sodni stol. Zgled: v Falaisi so krmači, ki je razmesarila dete, odsekali rilec in jo mrcvarili na mestih, koder j« bila zadela svojo žrtev, nato pa jo obesili vpričo tamkajšnjega grofa... Kadar so bili krivci mnogobrojni (miši, go* senice itd.), se je seljak zatekel k cer« kveni sodniji, ki je poslala prestopni* kom ali ziožincem poziv k obravnavi. Sluga je šel trikrat na nce mesta in slovesno »obnarodil« dan in uro seje. Ako se krivci niso odzvali, jih je službeni odvetnik zagovarjal Drž. pravdnih je včasi v dolgem govoru zahteval strogo «porabo zakona. Po posvetovanju se je izreklo prokletstvo ter izobčenje ... Nekdaj so pač ljudje mislili, da imajo živali svobodno voljo* vest in moralno odgovornost. — Vojvoda Orleanski Leta. 1916 se je izgnanec Filip Orleanski, načelnik orleanistične stranke, mnogo prizadeval, da bi smel služiti kje na zavezniški fronti; predlagal je celo, da bi nepoznan deloval kot tolmač hindustaO' ščine v Flandriji. Po brezuspešnih poskusih se je vrnil v London. Tisto leto ga je v Schaftesburg Avenue prevrnil ; avtobus. Kolo ga je zadelo v levo bedro. V tem žepu je imel svitek ključev, ki je bil ves zvit in vtisnjen v meso. Kost mu je zlomilo. Vendar pa je čvrsti korenjak (r. 1. 1869) šel takoj še efl kilometer daleč do hotela »Savov«, kjer ima svoje sobane. V veži se je onesvestil. Stoprav tedaj so mu pobrali železo iz rane... Danes se čuje, da n« bo več dolgo zemlje tlačil. — Redar z dežnikom. Ob letošnji vročini so bili pariški stražniki v svojem težkean kroju največji siromaki Prefektura je sicer mislila na platneno uniformo, toda trebalo bi dati vsakemu možu po dve za preoblačenje ob igranju in hkanju, pa se je ustrašila izdatkov. Da bi mu napravili kolibico, katerih je itak že preveč in že skušajo nekatere odpraviti? Pa saj bi mu bä razgled omejen ra treh straneh. Nekdo se je domislil da nosijo policah v Ameriki solnčnike. Ne, ne, presmešno bi bilo videti oko pravice pod »marelo«! Utva: O kavi, mleku, mlekaricah in kravah. Kava je naboljša reč na svetu in je sploh edini eliksir življenja. Kava ti diši vedno, če si lačen ali sit; če si sit, ti diši še bolj, nego če si lačen. Kava prežene dolgčas in marsikatero drugo bolezen povrhu. Če je obisk tu in je obisk prezapet in molčeč, mu kava razvozlja jezik, in če je obisk prezgovoten, mu kava zamaši usta za nekaj časa. Kava je univerzalna dobrota in prava milost božja. Kava mora biti kava, to se pravi «e sme biti aquedotto prolungaito (podaljšan vodopad), kakor pravi Maša, ampak mora biti dobra. Če hoče pa biti kava dobra, mora vsebovati več snovi. Predvsem; cikorijo. Da, cikorijo, ta da barvo, potem ječmen, ječmen umori,; Oziroma, ublaži strup, ki £a vsebuje sama kava, potem pride prava kava in še sladkor in nazadnje mleko in sicer dobro mleko. Za to se gre namreč, za dobro mleko. Tega pa v Ljubljani M, in je tako, da ti najskrbneje pripravljeno kavo pokvari Pa imamo mlekaric, ki prihajajo od vseh 19 strani sveta v mesto z vozički In vozovi cekarji, cajmani in vrči Naša mlekarica m orinclie s konjem in ima poln voz kangelj in kangljic in je zanosita, košata ženska. Ne vem, pač, ta kolika je. Povojna psihoza se je lotila tudi krav in mleka in mlekaric. In jaz, ki dam mnogo na dobro kavo, sem menjavala mlekarice neprestano. Imela sem- jih z ročnim vozičkom in s cekarjem in kangljo — a mleka — dobrega mleka ni bilo. Pa dobim eno s konjem in s polnim vozom kangelj. In sem si mislila, da bo vendar imela dobro mleko — poskusimo srečo pri tej. In mleko je bilo dobro prvi in drugi in še tretji dan — potem pa kakor pri prejšnjih. Pa je že tako, da se ti kakšen človek vsede v srce, in ne moreš se ga znebiti, tudi če ti prinaša slabo mleko in kvari skrbno pripravljeno kavo. Neštetokrat sem pohlevno opomnila; »Nič smetane ni na mleku, nekaka pajčevina se prepne črezinčrez, spodaj ostane redka plavina.« Toda vsakokrat sem dobila ravno tako ali malo manj pohleven odgovor: »Ja, pa je natirleh, mi žiher verjamejo, nej de b’ rekla, de je posnejtu, ali z vodo zmejšaniL Le krave so take, pa futer.« Pa sem premišljala in premišljala, kako bi se dalo podkupiti krave, da bi dajale boljše mleko in sem se domislila. Kupila sem poldrugi meter cajga in nečega jutra sem dejala: »ML kanca, glejte, tu je blago za predpasnik!« in mimogrede sem še pristavila vpraša- nje, če se krave še niso nič premislile, da bi dajale boljše mleko. Ženska je vzela zavitek, in se zadovoljno nasmehnila in dejala tudi tako mimogrede: »O zdej bo pa že bul, k’ bo drug futer.« In res je bilo že drugo jutro sijajno mleko, kava kakor nebeška mana. — Kravi je predpasnik pomagal. Teden dni sem nosila kozico z zavretim mlekom mojim dragim pod nos in se bahala s prelepo rumeno smetano, ki se je pokroviteljsko razpenjala od brega do brega nad gostim mlekom. črez teden dni je začela nositi mleko starejša hčerka naše mlekarice in že koj prvi dan so se pokazali bledi sledova te izpremembe na — mleku. Na j vrhu koža, spodaj redka vodena modrina. »Ti slišiš,« pravi možiček pri zajtrku, ne da bi dvignil glavo od »reškega vprašanja« v časopisu — »kava je že zopet za nič.« On da veliko na dobro kavo. »Mleko je krivo,« — pravim. — »Glej, spet vse vodeno. »Lllamenske krave!« Ptuvi možiček »ali predpasnik več ne drži? Kaj če bi kupila kak facanetelj?« Drugo jutro, ko mi je dekle nalilo mleko v kozico, sem potarnala: »Joj-mene, kaj da je mleko zopet tako redko?« »Ja, pa ml žiher verjamejo, da je aatirleh*« Je rekla to št? Grede na trg stopim v štacuno in kupim pisano ruto. In tjetje jutro pravim: »Glejte, tu sem vam kupila pisano ruto, bodite tako Prijazni in sporočite kravicam, da imamo radi dobro kavo«. »O, zdaj bo pa že, k’ bo bul futer, no, pa adija« je rekla in šla. In res, četrto jutro je bilo mleko rumeno in polno, da se je človeku kar srce smejalo. Crez teden potrka mlekaričin sin, »Mati ne vtegnejo, sestra krompir koplje, sem pa jaz danes pripeljal.« ’ * In mleko je bilo za nič. Kupila sem cigaret in jih dala fantu. Pa so dale krave spet dobro mleko. Četrti teden prinese mleko teta od mlekarice. Mleko vodeno. V skrinji sem našla par volnenih nogavic od rajne babice, dala sem jih teti in se priporočila kravam. Mleko je bilo takoj drugi dan boljše, kava rešena. Peti teden prištorklja dedec. »Ta tejden imam pa jest diast!« pravi. Mleko pa slabše, kot kedaj popreje. Pretaknem moževo omaro is iztaknem hlače, ki bi se daje pogrešati. S temi pozdravim drugo jutro možakarja. »Glih potrejben sem jih biv,« pravi. »No, me veseli,« sem dejala. »Oča, veste, da je mleko zdaj spet hudo vodeno!« »Ja, pa je natirleh, tni žiher vrjame-1 tol« m ko ie krevsal skozi vrata* je menil, da bo jutri že boljši včasih ss »giih tako narajma.« In res je bilo boljše. Toda vsak teden se donašalci pridno izmenjavajo. Družina je velika: on in ona — sedem otrok, — najmanje je komaj tolikšno, da prikobaca po stopnicah. Pred vratini,mu mati porine mojo kangljico v roko — ta je navajen na čokolado in cukrčke, — potem so §e številne tete in sestrične, a po vsakeirt se je treba posebej s posebnim spominčkom kravam priporočiti da ne dajejo vodenega mleka. Po štacunah iztikam za primernimi darili, doma prevračam predale, brskam po skrinjah In iščem po omarah ter zalagam, zalagam, zalagam — vse. zaradi te preljube — kave. Razdala sem že malodane vse, kar se je dalo pogrešati in ne... Babično zapuščino, robce, nogavice, copate, moževe pipe, ustnike, tobak, čevlje, klobuke, kravate, srajce, dežnike, ka-strole, kozarce, štamperle, igrače, cu-l celjne, zdravila in mazila, ki so pre-: ostala od naših bolezni. __še gumijeva podpetnike. Kadar bom razdala še skodelice od kave, potem bo konec. S takimi stvarmi se dado podkupljati kr«' ve. Kdor ne verjame, lahko poskusi -i In tako imamo parkrat na teden ml®', ko dobro, da boljšega ne premorejo tA" ti bohinjske planine. ^ »Mleko je natirleh, nti smete vrJeti* j Eno me tolaži pri tem. Vera, da pri nas Podkupljive samo krave* Ali ne ?