\ i \ Gospodarsfvo. Anton Povc. : K žSvinorejski enketi« I. Dne 23. marca t. 1. se je vršila pri poverjeništ-' vu za kmetijatvo v Ljubljani živlnorejska «nketa. — Zbranih je bilo nad 50 kmetijskih veščakov in kmetovalcev iz vseh delov Slovenije, Gorenjci in Dolenici, Kranjci, Stajerci in Korošci ter zastopniki tudi iz Prekmurja. Obravnavale so se smernice za bodoči napredek naše živinoreje, poaamezne točke je objasnil javnosti relerent za živinorejo pri kmetijskem poverjciiištvu, obravnavalo atvarno in s prepričaniem, da v preteklosti nisrao imeli srečne roke pri pospeševa-nju to za slovenskega kmeta najvažnejše panoge. Po-< dati hočem v seriji člankov nekalera na cnketi sprožena mnenja raz stališča kritika: razbistriti je treba šo nekatere manj srečne pojme. Vodilna misel enkete je bila, da moramo izboliSal' našo deželno živino na enak način, kakor so izbo.'iševali svojo živino drugod, to je: odbirati doma najboljše, gospodarsko najlepše živali za pleme in ustvarjati iz njih rodovine. Križanje s tujimi pasmami, na kar amo pokladali pred vojno vao našo nado, 36 je zavrglo skoraj enoglasno \ot brezuspešno tra-i tenje narodnega premoženja ed.^le v korist tujoem ^ Prav umestno se je izrazil v tcia :>ziru — pri debati o sposobnosti tujih pasem za naSo razmere — kmek svetnik Rohrman ,,hišo zidajmo od tal in ne od stre-* h« dol": žlahtna živina predstavlja krono ali streha na hiSi kmetijake umnosti, etreho pa postavim na vdako stavbo še 1«, 6im je v tcmeljih žft dograjena« Ras?vcs8ljivQ jft dejatvo« da ]« ta ntisel prl nas taira giadko in hitro v sploSno kmetijsko javnoat prodrla, N» Dansken se j© bojevalo za njo nad 30 let (od leta 1840 do leta 1874) med atrokovnjaki in trajalo je nato 5e 7 let, da je prodrla med kmetako ljudstvo (1. 1881). iTo kaže, da smo Slovenci bolj odprte glave, kakor Danci, le manj praktični smo od njih — vendar tudi siednja trditeT (glede prakticnoati) ne velja našemu kmetu. Nadalje se je splošno povdarjalo, da se mora cig otresti ne le v ieoriji, marvee tudi v praksi onega formalizma, ki je toliko škodil nemški živinoreji in ae a tako \nemo gojil v nemških kmetiisko-strokovnih šolah ter skozi- te zanesel i k nam. Živinorejec mora caniti — razven pri konjih — pri svoji živini ne kafco ž-pcrtno lepoto ali one koristne lastnosti, s katerimi se spaja nepoaredni in najvišji užitek. To nacelo sa na enketi sicer ni dovolj močno naglašalo, ker se mnogi. cukrat vkoreninjenega naziranja ne morejo kar Ł07. noč otresti. Vendar pa je v splošnem prodrlo — Cflprav iio še zelo izrazito, kakpr nam izprieujejo one štiri pasine, xi se bodo zaenkrat še gojili\v Sloveniji, kjer bi zadostovalo gojiti enobarvno sivo živino, brez ozira na barvne nianae in pa rdečecikasto živino, brsz ozira na barvne nianse' mesta in širokost ¦lis, ter morebiti staro, enobarvno, rdeeo bohinjsko pleiao. če je te živine še ostalo toliko, da ae bo moglo obnovif! kot aamosvoje pleme. Biatvenih razlik med simentalsko in pincgavsko ter marijadvorako in po KtiurshO pasmo z ozirom na njih koristne lastnosti ičak ni, zato bi naše bodo&e pasme mogli označiti ta ko-le: slovenaka enobarvno siva dolinjska goved, siov*>nska rdečecikaata planinska goved, ter rdeče hcl injsko ali alpsko pleme — dovolivši raznim govejwm rodovinam vsakojake barvne nianse in razliko vanja r tipih, da se le morejo umeatiti v okvir ene ali drrge slovenske, za dotieni okraj predpisane govBdi. V bodočnosti je dvoraljivo, da bi nam kdo simen- taloa pJačal dražje kot pinogavoa ali sivoa, ker }e danea itak že vaakdo prepričan, da se z imenom ali tipom aimentalca ne vežejo absolutno nobene poaebno lcoristne lastnosti: živimo v dobi realizma in materijalizma na gospodarskem polju — in otresti ae je hlapčpvstva pri imenovanju govedi. Vendar zaenkrat po erueti sprejete štiri goveje pasme — bela marijadvorsKa, rumena pomurska, rdečecikasta pincgavska in rumenolisasta simentalska — sama ne sebi oe bodo ovirale našega napredka na nolju živinoreje, ako hq bomo znali v praksi otret>a vsakega glubega formalizma in pasemska razJikovanja po lastnem prev darku, brez ozira »a nemške predpise določiti. Mnogo si obetamo od novega bodočega držav nega žfvinorejskega zakona, ki je bil lansko leto v načrtu sprejet na živinorejski enketi v Zagrebu in ki doioča snovanje občinskili in okrajnih živinorejskih odborov, katerim bo poverjena vsa skrb za napredek živinoreje v občini in okraju. Morebiti da nas up, ki ga stavijamo na delavnost teh odborov, ne bo varal, morebiti pa tudi, da njih podrobno delo ne bo prekolačilo v vrednosti ničlo: priailiena j;ed redkokedaj tekne/ Pri vsaki tekmi je eden naprej in eden zadaj, vsi naenkrat ne pridejo nikdar do cilja — vsak na predek pa predstavlja tekmo za zvišanje donosnosti in blagostanja in tudi za njega veljajo praktična pravila običajnih tekem. Vendar danes se ne smemo še prenagliti s presojanjem praktičnosti in pomena živinorejskih odborov, ker nas je svetovna vojna podučila, da presojanje bodoenosti ne spada v dolokrog navadnih zemljanov in da se znajo prav grdo varati najbolj dalekovidni in bistroumni diplomati. Do sedaj so napredek na polju živinoreje vodila v vseh kulturnih državah razna živinorejska društva ali njim sorodne zadruge, deloma z lastuimi sredstvi, deloma z rednirai podporami od atrani države. Kaj bs» z vinskimi cenami? PiSe: Rob. KoSar. O rprnšanju vinskih cen je prinesel nemški ^trokorni Hst ,,Neue Wein Zeitung" v št. 25^50 meseca junija zelo podu&en članek izpod peresa v^narskega strofcovnjaka Andorja TieLeki, ki ga hočem tufcaj podati t glavnih potezah: flStara pregreha naših vinogradnikov ]e, da ao ^tede c«n ali polni nebeskega veselja, — ali pa žalo- «tni do smrti. Isto velja o bratvi. Danes še upajo ua nebotične oene — ko pa izide v kakera listu, od kakega gospoda, ki pride zelo redko v gorice, poro- »f:ilo o wizyrstni bratvi", ki se priičakuje, začnejo ce- ne takoj padati. Porocilo prestraši najprej nekaj vin- ^skih špekulantov po kavarnah, ki nimajo niti lastnih vinr in banke jim zavijejo vrat. Tirgovci si ne upa]o vefi kupovati, vinogradniki' začno siliti s prodajo svo- jili vin in kakor ogenj se razširi pročilo, da se bo le- tošnjo jesen dobilo vino napol zastonj in da bo poso_ <ia ve5 vredna nego v&ebina. Prerokovanje je sicer zelo nehvaležno delo, ven dar pa si upam trditi, da letošnjo jesen ne bomo ime?i nikjer nizkih cen in da je sedajno padanje samo «iiimoido6a prikazen iz sledecih vzrokov: t. Ni res, da bomo imeli letos izvrstno bratvo. Nastavek in razvoj grozdičev kaže k večjemu na srodnjo trgatev, 6e bo šlo vse dobro. 3. Površina vinogradov se je od začetka vojne ^iaanjšala za eno tretjino, (Gotovo misli tukaj na vinograde po vsej Evropi). 8. Vinska trgovina ima le majhne zaloge in živl takorekoč iz roke v uata. Razun nekaterih vinskih okolišev so tudi zaloge pri vinograanikik zelo pičle., 4. Cene rinu, katere naidemo po časopisih, so !e noimftelBe, ker se skoraj ničesar ne kupuje; pri liajmanjSem povpraševanju po vinu, M cene takoj poskočile. 5. Vinogradniki niso imeli nikdar približno tako visokih stroškov za obdelovanj[e goric, kakor le tos. Pridelovalni stroški letošnjega vina bodo tudi v siučaju srednje vinske letine izredno visoki in vinogradnikom v resnici ni potrebno, da bi delali z izgubo," Mislim, da se strinjajo navedene točke po ve6ini tudi z našimi razmerami v sedanjem casu. Vaako leto opazujemo ob tem času podanje cen, ki dosega pred bratvo najnižjo stopinjo.. Med bratvo, navadno pa po bratvi zaenejo cene zopet lezti kvišku. Tudi letos ne bo izostal ta pojavr ker v.mnogih krajih ne bo niti srednje bratve. Ponekod je peronospora uniičila 50% vaega grozdja, drugod pa j,e pepel (oidij) vzel isti in še višji odstotek. Ne prenagilimo se toraj s prodajo letošnjega vinskega pridelka iz strahu pred nadaljnim padanjem cen, posebno, ker obeta letošnja kapljica biti rea dobra. Podbirajmo v goricah! Po iščimo vso slabo, od pepela ali peronospore napadeno gnilo ali razpokano grozdje in porabimo ta nezdravi sad za domače potrebe.. Zdravo in lepo grozdje pa spravljajmo v zdravo in čisto posodo, kajti dobra kapljica bo vedno našla dobrega kupca. Razun dobrote naših vin, pa b)j najvažnejši pripomoček za dviganje vinskih cen — trdna in močna organizacija vseh vinogradnikov Jugoslavije. Tja organizacija se že snuje in naj ne bo slovenskega vinogradnika, ki* ne bi bil njen član, Oboroženi z dobro vinsko kapljico in spojeni v trdni organizaciji, ki bo vedno in povsod čuvala našo koristi» bomo zma gali na vdnskih trgih s primerniimi cenami za naš trud in naše delo. V slogi je moč! nim vinskim veletrgovcem, kateriK jiK imarao hmtai tudi nekaj. Ker je zadeva zelo važna in najoa. — nas delo merodajni činiteljil Jvan Dolinšek, Goja domače češplje. Cešplja je na Slovenskem in sploli v ballčansEiS (leželah kaj priljubljeno drevo. Donašala nam je do-i sedaj, kar upamo bo tudi v prihodnje, mnogokater« koristi svojemu oskrbovalcu. V nekaterih krajih, po « sebno v delili Ruraunije prideluje se iz cešpelj celai neka našemu sadjevcu podobna pijača. Dandanes sicer češplje ne bomo sadili v prevelikih množinah4 kec nam druga sadna plemena donašajo več dobičkat ven dar se bo še marsikje naSel primeren prostor,, kjen bo nam tudi ona donašala gotove koristi, posebno tedaj, če se razširi izdelovanje sadnih mezg. Naši predniki vzgoje češpljevih dreves nlso po* znali, skopali so enostavno koreninske izrastke sta* rejših češpelj in jiti presadili. Ker pa je Ijubi stva» nik v naravi že vse tako uredil, da podeduje vsako, živo bitje na tej zcmlji od rastline matere vse dobra in slabe lastnosti, podeduje zategadelj tudi cešplja lastnost poganjanja koreninskih poganjkov. Kako ne« všečni so nam ti, vedel bo najbolj povedati kosec, kS ( si je kosivši pod taldm drevjem oškrbil koso, 6e pa ia 1 bil bosonog, si je po vrhu ie ranil noge ter potem fi svrho osveženja spomina na neumnost, ki so jo za* grešili pri sajenju on alii njegovi predniki, par ted* nov šepal. Tucli ako zemljo pod češpljami obdelujemo^ nam jti izrastki nagajajo. Nastane vprašanje, kako se tega obvaruiemo? Dokazauo je, da češpljeva drevesa vzgojena iz semena (košftic) nikdar ne poganjanjo onih izrastkov,. Jasno nam je torej, da bomo v bodoče češplje razmno* ževali edinole s semeni, Koščice vtaknejo s& takoj 7, jesoni v zernljo 5 do 8 cm globoko. Napacno bi bila jih posušiti, ker izgube na ta način za lsto leto kalji-i vost. Ako hcčemo si vzgojiti posebno izborno drevo » iahko divjak še požlahtnimo s cepifii od kakega nam I dopadljivega drevesa. Krono vzgojimo si ravno tako ¦ icot pri jablanah s 6 vejami, katere moramo po saditvi že prvo leto obrezatit ker nam ona drugo leto ne IA pognala ve6, zato se krona pri koščičastem sad nem plemenu že v prvem letu delinitivno obreže, V poznejših lefih kolikor mogo6e malo obrezin jemo in odstranjujemo samo pregoste mladice, prtkrajšujemo pa samo dolge in šibke, da jih s ftem o krepimo in vzgojimo tako cvrste veje, ki bodo zmožna nositi pezo aadja. Ker češplja cvete in prinaša sad samo na enoletnih mladicah, je dobro ako Jo v starejšib. letih v6asih pomladimo. Za zemljo je pa češplio* vo drevo zelo obeutljivo, le v rodovitni zemlji nam bot ona prinašala redno sad, zato moramo zemljo posebno pod češpljo večkrat prerahljati in pognojiti. Izku-> šnja sama nas uci, da prinašajo ona drevesa, katera so vsajena v obližju kake njive iz katere srkajor hranilne snovi, veliko rednejše sad kakor one^ ki so> vsajene na kaki pusti zemlji. Predvsem držimo si pa pred oSmi pravilo: Raz-i ranožujmo dešpljo edino le s semeni, nikdar ne sadirao koreninskih izrastkov! Ravnajmo se posebno prU sadjarstvu po novejših izkušnjah^ da s tem pospešu?jemo sadjarstvo in ne postanemo grobokopi te naia tako koristne panoge gospodarstva. lfinske cene. Fr. Rudlw NaraSno j« visokost cen odvisna od ponudbe in «od poprašeyanja po blagu. Ako je torej več ponudb, Scakor popraševanja, mora cena blaga pasti. Cena oiaga lahko pade pod vrednost blaga, ako je zadoati ponudb, torej ve6 pridelka. kakor konzuma ali upo - ,rabe. Vinska vrednost je danes pri producentu nižja, aego pri vinskem trgovcu, kateri je vino kupil in ne sam pridelal. Utegnejo pa priti časi, da so takšne razmere tudi narobe. V takem slučaju stoji kmet na slabšem stališču, nego trgovec. W, lanakem letu je bila pri producentu vinska sena 6—8 K za 1 liter in je bila primerna produkcijskim stroškom. Prišel je pa krik o slabi valuti ia vsak neatrokovnjak, predvsem špekulant in kapitalist si je nakupil vina in z njim verižil. Vsled vedno vecjega poprašcvan.j;i, kor se jo vsak hotel iznebiti svo[oga denarju in ga naložiti v blago, so vinske cene f.oskočile od 12 do 18, 20, celo do 30 K za liter, tako da ao tudi previdni vinski trgovci bili prisiljeni blago kupiti po nozdravi ceni. fTem okoliščinam so se pozneje pridružile pa ge &ruge, kot štrajk železničarjev, pozneje nesrecnaprepoved za izvoz vina, neprimerno visoka vinska iz ivozna carina itd., kar je imelo za posledice, da se je Tinaki promet hipno ustavil, kakor 6e bi s aekiro odsekal in tako je ostalo do sedaj. Visoki davki, kateri morajo biti placani v go .iovinl, zadenejo najobčutneje v prvi vrsti pravega producenta, kateri je valed toga prisiljen, da ae reši blaga, 6a dobi denarja, kajti davki morajo biti plaiani in yino mora kmet oddati makari veliko pod vrednoatjo, Toda kriza rsled tega 6e ai odpravljona, in posledice bodo šele prišle in sicer do onega mesta, kjer tiči vzrok takega lahkomišljenega gospodarstva. Praktika bo vse to razkrila. Sicer bo potem že prepozno, da bi se še dalo zamujeno rešiti. Kajti čaa je ravno tako denar, kakor btago in zamujeni čas — kdo ga dobi nazaj? Ima ga tisti, kateri ga je znal v svoje namene izkoriatiti. Cene za letošnja vina? Rad bi poznal tistega vedeža, kateri bi mogel o tem kaj zanesljivega po vedati. Splošna pravilna vinska cena za liter je bila tako nekako povprecna mezda navadnega kmetakega delavca v vinorodnib. krajih, kot n. pr. 20 krajcarjev, dnevna mezda in en liter vina, 1 krona, zatem 3 K. iansko leto 6 kron in hrana, letoa 8—20 K povprecna raezda v vinoroduih krajih, torej bi vinska cena 8— 20 K za liter vina letošnjega pridelka bila nemogoča. Sedaj pa vprašanje: Kdo plača? Kje je kupec in kam se naj obrnemo ? Ali na zaupanja vredne za stopnike v inozemstvu, loda kje so iii kdo jih pozna? Bo letošnji vinaki pridelok nekaj izbornega, toda prišli bodo židje in si napolnili avoje prazne sode, torej kupec bo — pa kakšen! Kmet ga bo še celo hvalil, češ, da je njegov prijatelj, ker mu je pri nesol saj nekaj denarja. Z ozirom na izvanredno dobro letošnjo kakovost vina in z ozirom na izvanredne razmere letošnjega lota priporočam: Ker pravilnih vinskih cen ne bomo dobili od nikoder in nikogar, naj se osnujejo kletar ske zadruge a podporo državnega kredita. Te zadruge oi pa morale biti pod vodatvom strokovnjakov. — Končno pa kmet naj ne proda svojega vinakega pri delka ysakemy pritepenemn židu, ampak samo pošto- Kmetijska podrnžnica Maribor in okoliš priredi v nedeljo 5. septembra t 1. v dvorani okrajnega zastopa predavanje „0 priklepu občin okoli Maribora k falski elektrarni." Začetek ob 9. uri. Prildep občin okoli Maribora k falski elektrarni. Tekom te jeseni dobi mesto Maribor Iu6 iz falska olektrarne. Potem pa pridejo okoliške občine na vrsto. Toda elektrifina mofi se da uporabljati ne le v; svrho luči, ampak tudi kot gonilna sila, kar je za; kmetsko prebivalstvo posebnega pomena. .Treba se ba torej vsakemu posestniku okoliških občin v kratkem odločiti, ali se bo posluževal električne sile ozir. koliko je bode vzel in v katere svrhe. Da se stvar vsa* komur toliko razjasni, da se bo lahko odločil tako ali takOj priredi Kmotijska podružnica Maribor in okoliš predavanje, naznanjeno v tem le listu, in vabi vsakega, da se ga udeleži. Mozirje. Kmetaka zveza je priredila dne 15. av gusta gospodarsko politični shod, katerega se je udeležilo lepo število posestnikov. Govornik g. dr. Ogrizek Je v lepih podučljivih besedah orisal položaj ]ugoslovanskega kmetijstva, naše valufte in trgovine^ Obrazložil je zadružno delo, s katerira si ljudstvo koristi na ta način, da prodaja svoje izdelke skupno "v: tujino in dobiva tiije izdelke iz tujine skupno potom za druge. Ves dobieekv katerega drugače shranjujejo ra zni itrgovci in prekupci, ostane med ljudstvom, Go vornik je povdarjal potrebo izobrazbe ljudstva. TaJ-< nik Kmetske zveze jo naznanil, da je sklenil odbor, ustanoviti tudi v Mozirju odsek celjske Gospodarska zadruge ter je vpisoval ude. Povedal' je tudi, da boj dne 29. avgusta drugo zborovanje, na keterem se bo-i do še novi udje sprejemali, pobirali deleži in odbon izvolil. Kdor ho5e že pristopitif naj pride, kakor tudi oni, ki so že pristopili, se naj zanesljivo udeleže te* ga zborovanja. Samostojni so zborovanja pri Kolenca niso udeležili, ker si ne upajo iavno svojega stališfia novedali, ki Jjudstvu nič ne konst^ ampak le škoduje^ Nato so je zborovanje za.kl,jii3^\ Itazstava penitmne. Kakur slišimo, bo Kmetil-i ska podružnica Maribor in okoliš 23. m 24. oktobra t. 1. priredila za ves sodnijski niraj raariborski na Gambrinovera vrtu v Maribom razstavo perutnine ln sicer samo kur in pelelinov. Ta razstava bo imela na raen, uašemu kmetskemu prebiralstvu Iz nova poka^ zati HaSo etaro, že od nekda} pci nae odomaSeno knr io pasnio, ki je za naSe kraje in za naSe gospodarske razmeM brezdvomno najboljša. Razstava bo združo- i iia 8 pouanuni predavanji in brezplaena, .„.„... | Pjraaml rinskl sodl, s kateriroi so naSi yino« gradnijjd ali vinotašci poslali vino v NemSko Avstriio ao prosti uvoene carine. Ako hoce kdo doblti sode iz Nemške Avstrije nazaj, mora dokazati, da so sodi res uiegovoi Najbolje, da. ima vsak sod Žig njegovega lastnika. — V tej zadevi je pri ministrstvu ugodno po sredoyal poalaneo Kmetske zveze dr. Joa. Hohnjec. | SSrpežen sadjevec. Pred nekaj tedni je nekdo v | MSlffif» Goapodarju" piaal, kako se prideluje dober in I trajen sadjeveo. Prav dobre nasvete daje, hvaležni f smo rnu. Samo ena rec je nekoliko nevarna, namreci j ko si aadje stolkel ali zmiel, potem pusti drozgo 24 | ur y kadi — to je nevarno, ker se drozga vname in | skiSe. Poglejmo, kaj Š6 drugi sadjarji recejo. Tako pravi g. Anton Kosi v ,,Umnem ktetarju" iz leta 1901 stran 104: wNekateri aadjarjii ne dado drozgalice, ki jo dobe takoj v stiskalnico, marvec jo spravijo prej v posebne kadir ki so podobne vrelnim kadem za 6rnino. M teh posodah ostane drozga pokrita itako, da stoji soi vedno na tropinah, iln to kakih 12 ur; ako pa fe vreme bolj hladno, tudi 24 ur; — Ako nimamo vrelne kadi ali soda z vratci^ vzame se lahko za te uamen« vsaka druga cistaj kad, samo da J6 treba tu brozgo vsako uro dobro premešati« da se zabrani narejanje cika." Sadje samo že lepo diši, pri sadjevcu pa je boljše, če manj diši po sadjuT zato je boljSe , djati zmleto drozgo takoj v prešo. iTako piše sloveo 8adjar Humek v Knjigi HSadno vino ali sadjevec" iz leta 1917 na strani 29 tako-le:, *Sadje naj se zmelje ueposredno pred iztiskavanjjem, to se pravi, zmleto sadje je brez odloga iztisniti. Oim manj je sadje zrelo, tem hitreje moramo vršitl delo drugo za drugim. V vsakem oziru bi bilo napačno, ko bi drozgo pustili po vec ur ali celo več dni neiztisnjeno.* Hmelj. Na hmeljakem trgu v Zatcu tudivpretekli dobi ni bilo nobenega popraševanja po hmelju, in ao bile cene za hmelj samo na papirju. Hmeljarsko društvo za Savinjako dolino v Zalcu naznanja, da bo razpoalalo na vse zaupnike vsebino brzojavke iz Žatca, y kateri bodo podane smernice glede hmeljskih cen. Dotično brzojavko pričakuje društvo v naj krajšem Basu. V Savinjski dolini so letos pridelali zelo malo hmelja, komaj morda eno deaetinko lanskega pridelka« Mletev Kita, cene živmi, kožam, usnju, izvoz pridelkov. Kmetska zveza v Poljčanah je sklenila te le resolucije u „ V imenu vseh prebivalcev naše žup - f nije smo za naredbo z dne 29. novembra 1919, štev. 171 »Uradni list", po kateri se je od 100 kg žita za Emletev smelo računiti samo 12 K in 2% za razpraSitev. Odloftno pa proteatiramo proti naredbi, razglaSeni v BUradnem liatu" št. 181 z dne 20. aprila 1920, v kateri sv dovoljuje mliiiarjem l-ačuuiti mlevirino od 100 kg žita a) z vodnim pogonom 45 K, b) na paro 60 K, c) z motornim obratom 57 K. S te:n odlokom so prizadeti v prvi vrati kmetje, kmetski delavci in vai gloji, kateri večinoma živijo od moke. Osobito ae pa 8 iem pomaga mlinarjem, moka, na mesto da bi bila eenejša, se podraži, ljudatvo pa poataja riezadovoljno Bo akrajnoati. Opozarjamo tudi na padanje cen pri živini, nasprotno je pa goveje meso pri mesarjih še .vedno po 22 do 24 K 1 kg., surove kože se prodajajo po 38 K. Vsled tega so usnje in podplati tako dragi, da ae skoraj nihCe na kmetih ne bo mogel obuti, o Irooi pa ne bodo mogli po zimi v šolo. Zahtevamo enoglasno proat izvoz vina, sadja, jajo, potom zadruge Ła izvoz goveje živine, konj in ayinj za zdravo valu) ali pa za blago in železo." Poljedelake stroje raznih vrst, kot: vitle, mlafilnfce, žitne Cistilne mline, sadne in grozdne mline, stiakalnice., pluge, reporeznice itd. ima v zalogi Iv. Hajny, Maribor, Alekaandrova oesta 45. Veft o tem v inseratnem delu lista.