Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 21. Gecemaai; sv. križev pot; pro- cesija; eao aoč v cerkvi Božjega g r o b a. Povabira Vas ljubi rojaki, da aastopite v duhu z meaoj pot, po katerem hodi aajveč zemliaaov, seveda maogi aeradovoljao; pot, ki aajprej ia aajbolj zaaesljivo vodi do zveličaaja; pot, po katerem je hodil trpeči Jezus. Pojdimo aa goro Sioa, kjer se je pravzaprav začelo Zveličarjevo terpljeaje, kajti v dvoraai zadnje večerje opravila se je prva sv. maša, ki je bistveai spomia ia poaovitev krvave daritve aa križu. Pri ženitniai v Kaai galilejski je Jezus prvokrat očitao aastopil ali pričae se ajegovo javao delovaaje; z zadajo večerjo ga skleae, z večao gostijo v aebesih ga pa celo dovrši ia kroaa. J ezasova velikoduhovaiška molitev, kakor aam jo podaja sv. Evaagelist Jaaez v 17. pog., je kakor priprava ia slovesea uvod ajegovega trpljeaja, je kakor molitev ia oporoka umiraiočega. «Ko je bil Jezus to izgovoril, je Sel s svojimi ačenci čez potok Cedroa, kjer je bil vrt, v katerega je šel oa ia ajegovi učeaci* (sv. Jaaez 18,1). Pridružimo se jim tudi mi. Navadna poljska pot pelje tik mestaega ozidja v doliao Jozafat, ki se pa daadaaes imeauje «Vadi siti Marjam» doliaa gospe Marije; aa spodaiem mostu prestopimo strugo cedroasko; tu pa tam kakšaa oljka, sicer je pa kraj grapav ia kameait; široka cesta prereže doliaico ia pelje proti Betaaiji; razaa cerkve Marijiaega groba aa zgornji strani ai ničesar drugega videti kakor zidovje, ki obdaje vrte ob vzaožju Oljske gore; a vse to moramo si proč misliti, ako si hočemo predstaviti pristavo Gecemaai ob Kristasovem času. Gotovo je bil vrt takrat večji, kakor ie sedajai lepi fraflčiskaflski vrt Gecemaai, v katerem ge raste 7 prastarih velikih oljkiaih dreves. Vhod je aajbrž bil hitro pri zgorBjem cedronskem mosta; potem je stalo kakšno gospodarsko poslopje s tlačilaico (prešo) za oljkiB sad, kjer so apostoli včasi preaočevali; verjetBO je, da so tudi v strašai aoči, v kateri je začel Kristas trpeti, drugi apostoli tu ostali ia le Peter, Janez ia Jakob so 5li ž ajim do soteske, ki je vodila v votliao, v katero je pa Jezus celo sam vstopil ia kjer je krvavi pot potil. Sv. evaBgelisti sicer ae omeBjajo votliae; a to ie brez pomeBa, saj tadi ae omeBiajo votliae Kristusovega rojstva, ker v sv. deželi je to celo aavadao, da se aaravae votliae porabljajo v razae Bameae ia aikomar ne pride aa misel, da bi moral to še posebej poudarjati. Ko je Kristus v tej uri glasao molil iB stokal, ko je aa obličje padel ia ko se mu je aagel prikazal, vse to ni bilo za zunanji svet ali za nepoklicane oči, ampak ravao votliaa bila je za tako dašao stanje aaiprimeraiSi kraj. Votliaa Jezasove srnrtae britkosti ie precej prostoraa, 17 m. dolga ia 9 ra. visoka; skalaati strop podpirata dva aaravaa stebra ia pa 3 zidaai; svitloba ji prihaja od zgorej, ker \e aa oboku velika okrogla odprtiaa. Votliaa je katoliska ali fraačiškaaska ia zato so v ajej 3oltarii; pod velikim oltariem beremo aapis: »Tukaj je postal Bjegov pot kakor kaplje krvi, ki so tekle na zemljo.> Človeška pamet je preslaba, kakor da bi mogla obseči žalost ia smrtno bridkost, katero Je trpel Jezus v tej straSai uri aa vrta GecemaBi. Oa je seveda bil Bog; pa bil je tudi pravi človek ia zato je čatil bolečiae telesae ia duSae ia se je bal smrti, kakor vsi drugi zemljaai. Prevdariti pa je tudi to, da je Oa bil celo aedolžea, a mi ae morerno reči, da trpirao aedolžao ali po krivem, ker smo vsi grežaiki ia smo že pogosto žalili Boga; ia sledajifi: Kristas ie vedel, da je. Oa tisto jagnje, ki bo darovaao za grehe celega sveta ia da bo že črez nekaj ur v straSaih makah križu. Vsa naSa žalost, lehko in malenkostno v bidkostjo, katero je pre-  zavednostjo, celo zdrav in v najlepšihleTJB; zato: Christus se tibi, tu te Christo, Kristus se je dal za tebe, daj se tudi ti Kristusu. Kdo pa nenadoma moti ponočni mir? Korakajo naglo in rožljajo z meči; od templa sem pridereio na vrt z bakljami in svetilnicami — Kristusovi sovražniki; vodi jih pa izdajalec Judež. Prestrašeni apostoli zbežijo. Gospod pa pogumno stopi pred trumo in ko jim pritrdi z besedo «jaz sem» namreč Jezus iz Nazareta, katerega iščete, padejo vsi na zemljo; toda kmalu potem se sam izroči njihovi oblasti, ker je to volja nebeškega očeta. Zvezde se čudijo, mesec omedleva, vetrovi jokajo, oljke, njegove dobre znanke se tresejo, ko se poslavljajo od vjetega in zvezanega Zveličarja; peljajo ga na sionski hrib najprej k Anu in potem h Kajfežu, kjer ga še v isti noči obsodijo k smrti, «ker se je delal Sina Božjega.» A ker ta obsodba potrebuje potrdila, zato ga drugo jutro odvedejo v grad na voglu tempeljskega trga, kjer je stanoval rimski oskrbnik Poncij Pilat. Ta omahljivec se slednjič uda strastnemu zahtevanju našuntanega ljudstva in izreče straSno obsodbo: «Ibis ad crucem,» smrt na križu! In tu se prične sv. križev pot; zadnja pot Jezusova na zemlji, po kateri je nosil svoj križ na Kalvarijo. V petek, 29. aprila bili smo romarji tako srečni, da smo opravili sv. križev pot na istem kraju in pri istih postajah, kjer se je nekdaj v resnici vršil. Ob 3. uri popoldne so slovesno zadoneli zvonovi cerkve Božjega groba in nas spominjali na Zveličarjevo smrt; mi smo se pa zbirali v turški vojašnici, kjer je nekdaj stala sodnijska hiša Pilatova. V peterih tednih skupnega romanja srao sicer mnogokaj zanimivega videli in doživeli, a vendar tako veličasten in ganljiv ni bil noben prizor, kakor ta, ko se je blizu 150 romarjev pod vodstvom oo. franciškanov počasno in slovesno premikalo po jeruzalemskih cestah in ulicah in glasno ter pobožno molilo sveti križev pot. Drugoverci so nas čudno gledali, mohamedani se nam izogibali in celo poveljnik jeruzalemski, turški paša, priSel je gledat, ali se vse vrši mirno in redno. Na dvorišču turSke vojašnice je vzidan kamen, ki zaznamlja prvo postajo križevega pota: Jezusa k smrti obsodijo; postavili smo se krog njega in nek tirolski duhovnik je glasno molil dotično premišljevanje. Vsi smo mu odgovarjali in povsod z «Oče naš-etn» sklenili; tako se je godilo pri vseh postajah. V tej vojaSnici kaže se tudi dvorana, v ka- teri je bil Kristus s trnjem kronan; tiste kamenite stopnice pa, po katerih se je prišlo v sodnijsko hišo in katere je Jezus posvetil s svojimi stopinjami, niso več v Jeruzalemu, ampak v Rimu, kjer se častijo kot «skala sankta,> kot sv. stopnice. Druga postaja: «Jezus vzame križ na svoje rarae> je pa že zunaj vojašnice, zaznamovana z latinskim napisom na uličnem zidovju. Ne daleč proč, pa bolj na skritem je kraj, kjer so Jezusa neusmiljeno bičali; zdaj stoji tam lepa katoliška kapela s peterimi ollarji, pri katerih je maševalo mnogo duhovnikov izmed naše družbe; oče naše mile rajne cesarice kupil je za drag denar ta sv. kraj in ga potem daroval oo. frančiškanom. Po ulici naprej, mimo Ecce homo-cerkve in pod obokom prišli smo do tretje in četrte postaje, ki sta ravno naproti avstrijskemu gostišču; na mestu, kjer je Jezus prvokrat pod križem padel, stoji zdaj mala armenska katoliška kapela; tudi kraj 4. postaje posedajo Armenci in stavijo zdaj tam veliko cerkev na čast Materi Božji, ki je tukaj srečala svojega edinega Sina s križem obloženega in je omedlela. Dogotovljena je Se le samo spodnja cerkev (kripta), ki stoji na starem tlaku jeruzalemskega mesta; v njej se nahaja krasen kip, ki predstavlja pretresljiv prizor: Jezus sreča svojo ljubljeno mater. Peto postajo zaznamlja štirivoglat rdečkast kamen v zidu vogelne hiše- tukaj so Šimona cirenejskega, s polja se vračajočega prisilili, da je pomagal Jezusu križ nositi. Ustno izročilo trdi, da je blizu tukaj stala hiSa bogatinova, ki se je oblačil v škrlat in tančico in se vsaki dan imenitno gostil; ubogi Lazar pa jeležal pred vrati bogatinovimi in je bil poln ran. Želel se je nasititi z drobtinami, katere so padale z bogatinove mize, a nihče mu jih ni dal; le psi so hodili lizat njegovih ran. A po smrti je prišel Lazar v naročje Abrahamovo t. j. v nebesa, bogatin pa je bil pokopan v pekel. Od te postaje naprej pelja križev pot v breg proti zapadu skoz ozko, temno in umazano ulico, po kateri smo pa najbolj pogosto hodili, ker vodi na Kalvarijo. Tam kjer je stala hiša usmiljene Veronike, ki je Kristusu ponudila potni prtič, imajo dandanes svojo kapelo zjedinjeni Grki in od zunaj zaznamlja kraj šeste postaje povprečno vzidan kos stebra. Prt sv. Veronike, ki kaže podobo Jezusovega obličja, je zdaj shranjen v Rimu, v papeževi cerkvi sv. Petra. Pod precej dolgim obokom prišli smo do 7. postaje: »Jezus pade drugokrat pod križem»; tukaj so nekdai bila sodnijska vrata, na katera je bila pribita smrtna obsodba, ki se je tu navadno drugokrat prebrala. Na tem sv. kraju imajo oo. frančiškani lepo kapelico, ki je bila tudi ob našem obisku razsvetljena kakor vse druge sv. postaje. — Kakih 60 stopinj višje je 8. postaja: Jezus tolaži jokajoče Jeruzalemske žene; zaznamlja jo celo neznaten križ na zidu grškega samostana. — Da smo prišli k 9. postaji, morali smo iti nazaj k sodnijskim vratom in potem skoz ozko ulico naprej do koptiškega samostana, kjer je vzidan steber na mestu, na katerem je Jezus tretjekrat padel pod križem. Vseh zadnjih 5 postaj je pa v cerkvi Božjega groba; 10. Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo, je pri oltarju razdeljenja Kristusovih oblačil; 11. p. Jezus je na križ pribit, je na Golgati pri katoliSkem oltarju- 12. p. Jezus umrje na križu, pa nekaj na levo pri grskem oltarju; 13. p. Jezus je s križa snet in Mariji v naročie položen, je pri kamenu maziljenja; 14. p. pa: Jezus je v grob položen, v kapeli Božjega groba. Vsaki dan imajo oo. frančiškani v cerkvi Božjega groba slovesno procesijo od svetišča do svetiSča in to je velikega pomena, ker se s to pobožnostjo v enomer oživlja spomin na sv. kraje in se utrjuje tudi pred drugoverci. Posamezne postaje pa so te-le: 1. pri stebru bičanja, 2. v Kristusovi ječi, 3. na kraju najdenja sv. križa, 5. v kapeli svete Helene, 6. pri stebru zasramovanja, 7. kjer so Jezusa pribili na križ, 8. kjer je njegov križ stal, 9. pri kamenu maziljenja, 10. pri Božjem grobu, 11. kjer se je Jezus prikazal Mariji Magdaleni in 12. v kapeli Matere Božje. Seveda smo se tudi romarji skupno udeležili te lepe procesije s svečami v rokah, oo. frančiškani pa so v latinskem jeziku opravljali primerne molitve in popevali ali himne ali cerkvene pesni. Zdelo se mi je, da je tudi ta procesija močen in dober utis napravila na razkolnike in Turke, ko so videli, da je pobožnost avstrijskih romarjev resnična in goreča, akoravno se ie vse vršilo brez hrupa in za sv. kraje dostojno. Stara navada je, da prebedi in premoli vsak jeruzalemski romar eno noč na Kalvariji v cerkvi Božjega groba; meni se je ta srečna prilika ponudila v noči od 29. do 30. aprila. Vstopil sem v cerkev zvečer ob pol 7 uri, ker pol ure pozneje že zaprejo Turki velika in edina vrata in do 5. ure ni nikomur več mogoče vun ali noter priti. To je pač skrivnostna in važna noč za romarja; nihče, ki jo je prebedel na Kalvariji, je ne zgubi iz spomina. Cerkev je tudi po noči nekoliko razsvetljena, ker lampe pri glavnih svetiščih ne smejo nikdar ugasniti in razkolniki opravljajo 3e pozno zvečer z velikim krikom svoje molitve. Sicer pa vlada, vsaj okoli polnoči, na Kalvariji sveti mir ter neka čarobna tihota in zato se romar lehko celo uda svojim znotrajnim čutom in pobožnemu premišljevanju. Posebno pred Božjim grobom in na Golgoti klečijo in molijo celo noč ne samo katoliški ampak 5e v veCem številu razkolniški romarji in ganljivo je bilo gledati Ruse, Armence in druge, kako so se na prsa trkali in glasno molili in stokali, ker so presrečni, da so na tistib tleh, ktera je namakala Zveličarjeva kri in da se smejo tu obtoževati svojih grehov, ker oo. frančiškani vstajajo kmalu po polnoči, zato sem mogel že ob 3 zjutraj na Golgoti maševati in tudi nekatere romarje obhajati; ko so pa dobro uro pozneje zarožljali ključi v cerkvenih vratih, poslovili smo se od Kalvarije in v srcu Boga hvalili za milost, da smo smeli Zveličarja obiskati in moliti na istem kraju, na katerem je največ trpel, na križu umrl in kjer je tudi njegovo sv. telo v grobu počivalo. 3 Smešničar. Neki ubožen kmet je nesel na oslu nekaj pšenice v mesto. Ravno je bil nekoliko zadej ostal, pa začne osel na ves glas rigati. Dva gospoda, ki sta šla po cesti proti kmetu, rečeta zaničljivo: »Ali ne slišiš, da te osel kliCe?« »0 ne«, odgovori kmet, »to ni res, le od veselja se smeje, ker je dva brata srečal.« Voznik zgubi po nevedoma sodček žganja z voza. Ko zapazi, da sodčeka ni, vrne se nazaj, da bi ga poiskal. Prvega človeka, ki ga sreca na cesti, povpraSa, ali ni našel njegovega sodčeka z žganiem. »Neumnež«, odgovori mu ta, »ko bi jaz sodček z žgaDjem naSel, bi ti na eni strani ceste videl prazen sodček, a na drugi strani pa mene v jarku ležati.«