AKTUALNO VPRAŠANJ Dela na cesti Petrovo brdo — Bohinj gredo h koncu. Če ne bo nagajalo vreme, bo nova cesta, ki bo vezala Primorsko z Gorenjsko, predvidoma dograjena konec tega oziroma v začetku drugega meseca. Povprašali smo predsednika Okrajnega ljudskega odbora Kranj Mirana Košmelja, kakšen pomen ima nova cesta za razvoj gospodarstva in turizma Gorenjske in Primorske. h-To je prva investicija na Gorenjskem, kjer so z levjim deležem sodelovale enote JLA«, je med drugim dejal tov. Košmelj. »Cesta je velikega pomena za razvoj turizma, ker nudi ugodno zvezo Gorenjske s Primorsko in hkrati najkrajšo zvezo Gorenjske z morjem in novo zvezo Bohinjske do-- line s Selško dolino. Nova cesta bo hkrati odprla dostop tudi v doslej še neobiskan in nepoznan planinski smučarski svet Sorske planine. Ob normalnem vzdrževanju bo namreč cesta dostopna tudi v zimskem času. Cesta je v celoti grajena na temelju ekonomske računice. Tisti del ceste, ki je ni gradila vojska, to je del od odcepa ceste na Rovtarico do Sorske planine pa je treba upoštevati kot gozdno komunikacijo. Cesta bo presegla lokalni pomen predvsem tedaj, ko bo rešeno vprašanje ljubeljskega predora, ker bo s tem ustvarjena najbližja avtomobilska zveza med Srednjo Evropo in Jadranom. Tudi za gozdarstvo je cesta neprecenljivega pomena. Sposobna bo za vsak avtobusni promet in bo zelo soliden, sodoben gradbeni objekt. Če bo vreme ugodno, bo cesta že v letošnji zimski sezoni omogočila turistom iz Trsta, da bodo prišli po najkrajši poti na Gorenjsko in tu preživeli svoj zimski oddih.-« Lj. AKTUALNO VPRAŠANJE GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X., ŠT. 87 — CENA DIN 10.— Kranj, 8. novembra 1957 40 LET OKTOBRA Te dni so spomini tretjine človeštva na svetu, ljudstev v deželah, ki grade socializem, delavskega razreda kapitalističnih dežel in demokratičnih množic kolonialnih ljudstev posvečeni dogokom pred 40 leti. Misli spoštovanja ta občudovanja romajo nazaj k rdečemu Oktobru, rojstvu proletarskih revolucij. Od tedaj dalje merimo dolžino poti, ki »i jo človeštvo utira i krčevitimi koraki v socializem. Revolucija, katere nosilec je bila prvič r zgodovini nova družbena sila, prole-tariat, je globoko pretresla temelje kapitalističnega sveta. Vzvalovila je ljudske množice, da liki valovi razburkanega morja butajo ob stari svet, svet izkoriščanja človeka po človeku, ga razjedajo tn drobijo, pri tem mnogokrat obnemo-rejo, oslabijo, se ubijejo, pa zopet s še večjo silo narastejo, nakipijo. Človeštvo je v neprestanem gibanju k boljši prihodnosti. Ko bi le mogli ujeti na filmski trak vse razredne spopade! Od Časov, ko se je homo sapiens zavedel svoje biti, od življenja v prakomunistični skupnosti, ko je trgal verige sužrijeposest-niške družbe, ko se je kot tlačan puntal fevdalcu, ko je razdedinjen proletarec z njemu lastno discipliniranostjo, organiziranostjo, enotnosttio in jasno politično orientacijo z modernimi sredstvi političnega boja, z domiselno in učinkovito strategijo in taktiko bojeval boj na življenje in smrt s kapitalistom. To so bili vzponi in padci, krvavi zapleti in razpleti! To bi bil zgodovinski roman ali drama! In vedno je zmagal tisti družbeni red, katerega nosilec je bil naprednejši, vital- IZ GOVORA PREDSEDNIKA OKRAJNEGA ODBORA SZDL KRANJ TOVARIŠA FRANCA POPITA NA AKADEMIJI V POČASTITEV 40-LETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE V KRANJU nejši. Noben razred do proletariata ni zmogel odpraviti družbenih nasprotij. Razredi so se menjavali. Namesto starih oblik boja Ln zatiranja so prihajale nove, dokler se ni pojavil proletariat, kateremu je zgodovina namenila častno poslanstvo, da ustvari brezrazredno družbo, v kateri ne bo več izkoriščan j a človeka po človeku. In tako je prišla Oktobrska revolucija. Carska Rusija, do vrha nasičena protislovij ekonomske, notranje družbene, geografske, mednarodne, vojaške, nacionalne narave se je razpočila. Razklenil se je najšibkejši člen v verigi kapitalističnega sistema. Delavski razred, tedaj še maloštevilen, ln njegova boljševiška partija z nesmrtnim Leninom sta do kraja razumela nastali položaj. Z revolucionarno .izkušenostjo sta popeljala viharne množice na oblast. »Oblast delavcem in kmetom,« je šlo od ust do ust. Nikli so sovjeti, utelešenje demokratične zveze delavcev, vojakov in kmetov. Nastajala je materialna osnova novih družbenih odnosov. V ječo narodov je posijalo sonce. Vsem narodom je bila priznana enakopravnost in pravica do samoodločbe. Če so socialistične ideje veljale do oktobrske revolucije še za (Utopijo, so tedaj postale otipljiva stvarnost. Revolucionarna praksa jih je preizkusila in potrdila. Oktobrska revolucija je porušila stare, ustaljene predstave o nedotakljivosti »svete privatne lastnine«. Proletarec, do včeraj lastnik samo svojih golih rok, je čez noč postal lastnik materialnih in duhovnih dobrin, kd jih je ustvarjal in kopičil njegov rod. Siti vojne in sestradani so vojaki zapuščali strelske jarke. Dovolj Jim Je bilo prelivanja krvi za »Dom, vero in cesarja.« Hoteli so živeti, imeti družino, objeti in poljubiti žene, otroke, matere, svojce. Do včeraj med seboj sovražniki, govoreč različne jezike, so se bratili. Začutili so, da jih povezujejo skupni interesi in isti sovražnik. Pred očmi so jim vstajale slike bede, lakote, zaostalosti, izkoriščanja, šovinizma, mučenja, krvi, zaporov, brezposelnosti in štrajkov. Zgrabil jdh je srd in gnev, obenem pa elementarna sla po življenju, človeka dostojnem življenju. V srca jim je pošiljal žarek Oktobra. Zopet se je povrnila vera v človeka. Vznemirili so se velikani duha in fantazije, pesniki, pisatelji, umetniki in miselci. Demokratične množice Evrope, Azije in Afrike so vzva-lovale. Prisluhnile so geslom in se navdušile zanje. In med to množico smo tudi mi, Jugoslovani. Nismo stali prekrižanih rok. To nam pričata zgodovina dn socialistična Jugoslavija. Mnogo smo prestali,' toda izgubili nismo nikoli spoštovanja do rdečega Oktobra, spoštovanja do velikega organizatorja in teoretika Lenina, in še nekaj; ne manjka nam vere v ustvarjalne Sile našega ljudstva, v revolucionarnost delavskega razreda, ne manjka nam privrženosti miru in internacionalizmu ter vere v boljšo socialistično prihodnost. Zato naj živi Veliki oktober! »TOVARIŠI! DELAVSKA IN KMEČKA REVOLUCIJA, KI SO BOLJSEVIKI VES ČAS GOVORILI O NJENI NEOGIBNI POTREBNOSTI, SE JE IZVRŠILA .. .m (Lenin ▼ Smolnem, kjer Je bil operativni štab revolucija) Nad gladino morsko veter črne oblake zgrinja. Med oblaki in gladino leta burjevestnik — blisku črnemu podoben. Zdaj namaka krilo v vodi, zdaj kot strela se poganja pod oblake in kriči — slast je čuti v 'smelem kriku ptice. V tem je kriku — žeja burje. Silo srda, plamen strasti in zavest o zmagi slišijo oblaki v kriku. Pred viharjem stokajo galebi, — stokajo in frfotajo nad gladino. Radi skrili bi na morsko dno svoj strah pred burjo. Prav tako ponirki stokajo, — neznana jim naslada je življenjske borbe: strele grom jih plaši. Bedasti pingvin med skalami svoj tolsti trup boječe skriva... Samo drzni burjevestnik leta smelo in svobodno nad razpenjeno gladino. Ze mrači se in oblaki spuščajo se prav nad morje, m valovi pojejo m poganjajo se kvišku proti strelam. Grom odmeva. V penah gneva stokajo valovi in bore se z vetrom. Kup valov objel je veter in zagnal ga z vso je silo v divjem srdu ob skalovje. V kapljice so razpršile se smaragdne gmote. Burjevestnik vpije, leta, blisku črnemu podoben. Kakor strela skoz oblake se požene, s svojtm krilom se valov dotika. Kakor demon plove — drzni črni demon burje — smeje se in joče hkrati.., Smeje se oblakom temnim in od radosti se joče. Onemoglost čuje v srdu groma — tenkoslulni de' mon. Dcbro ve, da megle sonca ne zasenčijo, — ne zasenčijo nikdar! Veter tuli... grom odmeva... V sinjem žaru nad brezdanjim morjem ze vzplam-tevajo oblaki, strele pa prestreza morje in jih na gladini ugaša. Kot ognjene kače vijejo se v morje ter izginjajo odsevi bliskov. — Burja! Zdaj bo zadivjala burja. In med bliski leta smeli burjevestnik nad rjovečim in srditim morjem; in kriči ta prerok zmage: — Se silneje naj buči vihar! MAKSIM GORKI Prvi klub mladih prosvetnih delavcev 4. novembra so začeli s cepljenjem proti otroški paralizi. Čeprav si mamice težko odtrgajo čas, ž veseljem čakajo s svojimi otroki, da bodo prišle na vrsto. V čakalnici v Zdravstvenem domu Kranj (levo zgoraj). Nobena tudi ne premišlja, ali je škoda ali ne, plačali 600 dinarjev za cepivo, saj je vsaka mati pripravljena dati za zdravje svojega otroka vse (desno zgoraj). Saj ni tako huđo, kot kaže slika. Otrok je zelo občutljiv, zato se mu kaj rade pokažejo solzice na očeh, vendar pa so temu večkrat krive mamice, saj marsikatere uporabljajo zdravnike otrokom za strašilo, češ da bodo potem ubogali, ne pa, da bi jim povedale, da je koristno, če se čimvečkrat posvetujejo c zdravniki. V začetku prejšnjega meseca je bil v Selški dolini ustanovljen prvi klub mladih prosvetnih delavcev. Ta klub ni le prvi na Gorenjskem in v Sloveniji, temveč tudi prvi v Jugoslaviji. »Kakšen je nametn kluba mladih prosvet. delavcev in zakaj je bil klub ustanovljen,« sem povprašala predsednika OK LMS Kranj Marjana Rožiča. »Ze dve leti smo imeli seminarje iza mlade prosvetne delavce, da bi jim pomagali pri njihovem delu. Organizirali smo tudi posvete z mladimi prosvetnimi delavci. Na seminarjih in posvetovanjih se je pokazalo, da se mladi prosvetni delavci borijo s številnimi problemi. Mlada učitelji kažejo mnogo več volje do izvenšolskaga dela kot nekateri starejši. Vendar nastajajo prav zato mnogokrat nesoglasja med mladimi in starejšimi učitelji. Da bi skušali urediti te odnose, da bi prosvetnim delavcem nudili čimveč možnosti za njihovo izpopolnjevanje in predvsem poživili izvenšolsko delo, so mladi prosvetni delavci ustanovili klub, preko katerega bi laže reševali te probleme.« »Je v Selški dolini to edini klub mladih prosvetnih delavcev?« »Za sedaj je to še edini klub. Pripravljajo pa, da bodo ustanovili svoje klube tudi v Poljanski dolini in verjetno bodo tak klub ustanovili tudi v Cerkljah in Bohinju.« »So mladi prosvetni delavci sami pobudniki ustanavljanja klubov mladih prosvetnih delavcev?« »Da. Klub mladih prosvetnih delavcev v Selški dolini se je ustanovil prav zato, ker so tako želeli mladi prosvetni delavci. Menim, naj bi se tudi v bodoče ustanavljali kluibi le tam, kjer se kaže potreba, kjer mladi učitelji želijo, da bi se združili in delali skupno v takem klubu.« »Ali v večjih centrih ni potrebe po klubih?« »Za sedaj nameravamo po večjih centrih sklicevati še naprej posvetovanja mladih prosvetnih delavcev. Kadar pa ta oblika ne bo več ustrezala, bo treba tudi tu misliti na drugo, novo obliko dela. Vse to prepuščamo času in iniciativi mladih prosvetni kov. Menim, da bodo ti klubi, preko katerih se bo krepilo izvenšolsko delo in izpopolnjevalo znanje mladih, lahko mnogo koristili za razvoj in uveljavljanje šolske reforme.« LJUOJE IN DOGODKi & V torek je prispela v Moskvo jugoslovanska partijska državna delegacija, ki bo tu prisostvovala proslavi 40. obletnice Velike oktobrske socialistične revolucije. V delegaciji so Edvard Kardelj, Aleksander Ranković, Lazar Koliševski, .Velko Vlahović, Uglješa Danilović in Velko Mičunovič. — Jugoslovanska delegacija je v sredo položila venec na mavzolej s posvetilom: »Ob 40. obletnici Oktobrske revolucije velikemu Leninu — Zveza komunistov Jugoslavije in Zvezni izvršni svet FLRJ«. Člani jugoslovanske delegacije so si potem ogledali mavzolej, nato pa so obiskali grobove sovjetskih državnih funkcionarjev in starih revolucionarjev med kre-meljskimi zidovi in mavzolejem. A Na seji Vrhovnega sovjeta, ki je bila v sredo, je govoril tudi podpredsed. Edvard Kardelj. V svojem govoru je poudaril: »Srečen sem, da lahko na ta veliki praznik sovjetskih delovnih ljudi in vsega naprednega človeštva s tega mesta sporočim narodom Sovjetske zveze in njihovi Komunistični partiji tople pozdrave in čestitke narodov Federativne ljudske republike Jugoslavije in jugoslovanskih komunistov ob 40-Ietnici Velike oktobrske revolucije, kakor tudi želje za nadaljnje uspehe v boju za mir in za socialistično izgradnjo.« A V Moskvi se je v sredo začela proslava 40. obletnice Velike oktobrske revolucije, ki ji prisostvuje veliko število tujih delegacij. Proslava se je začela z zasedanjem Vrhovnega sovjeta ZSSR. Na zasedanju je govoril prvi sekretar CK KPSZ Hruščev, medtem ko so imeli voditelji tujih delegacij pozdravne govore. Včeraj je bila na Rdečem trgu vojaška parada, na kateri je govoril sovjetski obrambni minister Malinovski. Proslavo dopolnjuje tudi bogat kulturno-umetniškl program, ki so ga priredili danes. Dne 7., 8. in 9. novembra je praznovanje po vsej Sovjetski zvezi. A Na proslavo obletnice Oktobrske revolucije je prispela v Moskvo z letalom tudi partijska in vladna delegacija Romunije pod vodstvom predsednika vlade Chiva Stoice. Ob pristajanju na moskovskem letališču pa je bilo letalo poškodovano in je v nesreči izgubil življenje član delegacije, kandidat za člana Politbiroja in sekretar CK Romunske delavske partije Preoteasa. Ubiti so bili tudi trije člani posadke. Ostali člani delegacije so bili huje ali laže ranjeni, v splošnem pa je njihovo zdravstveno stanje zadovoljiv«. A Predsednik republike Josip Broz-Tito je ob proslavi 40. obletnice Oktobrske revolucije poslal predsedniku prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Vo-rošilevu naslednjo brzojavko: »Ob jubilejni proslavi 4t-letnice Velike oktobrske socialistične revolucije pošiljam narodom In vladi Zveze sovjetskih socialističnih republik ter Vam osebno prisrčne čestitke in prijateljske pozdrave v imenu narodov in vlade FLRJ Jugoslavije kakor tudi v svojem imenu. Ko Vam čestitam ob velikem prazniku, bi rad izrazil naše najboljše želje za nadaljnji uspešni razvoj ter napredek Vaše domovine, v korist socializma in v interesu miru ter miroljubnega mednarodnega sodelovanja, kakor tudi v interesu vsestranskega sodelovanja med našima dvema deželama.« A V Pekingu je bila v sredo osrednja proslava obletnice Oktobrske revolucije. V »Palači Športov« je bilo slovesno zborovanje, na katerem se je zbralo okrog 18.000 političnih, kulturnih in družbenih delavcev. — Tudi KP Francije je v okviru proslave obletnice Oktobrske revolucije organizirala vrsto svečanosti v Parizu, v departmajih in industrijskih centrih v državi. Na zborovanju na zimskem stadionu je govoril Marcel Cachln, medtem ko je Roger Garodi govoril na zborovanju, na katerem se je zbralo 10.000 delavcev in komunistov Pariza. NOVI ZEMELJSKI SATELIT IN MEDNARODNI POLOŽAJ IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TUJK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJ&EK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 476, 997 — TELEFON UPRAVE ST. 476 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU •l-KB-1-2-136 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA SM DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Tretjega novembra se je okoil našega planeta spet zavrtelo novo vsemirsko telo, ki ga je ustvaril človek. Ze ob prvem »sputniku«, ki so ga poslali v vsemirje sovjetski znanstveniki v začetku preteklega meseca, je ves svet ostrmel med tem najnovejšim znanstvenim uspehom. Moč in sposobnost človeških možganov je tokrat premagala eno izmed najbolj zamotanih skrivnosti narave in naznanila novo dobo, čas, ko je človek naredil zgodovinski korak v prostranstvo. Da se je ta znanstveni uspeh rodil ravno v Sovjetski zvezi, ni povsem slučajno, pač pa je nujna posledica razvoja proizvajalnih sil in družbenega napredka v deželi, kjer je velika oktobrska revolucija odprla razdobje socializma. Štirideseto obletnico tega pomembnega dogodka v Sovjetski zvezi pač niso mogli proslaviti lepše kakor tako, da so — pred vsemi drugimi na svetu — prvi naredili korak v vesoljstvo in z drugim satelitom poslali vanj tudi živo bitje. Tega prvenstva ni mogoče zanikati niti zmanjšati njegovega pomena z nekaterimi neprijetnimi dogodki in zadevami, ki jih porajajo težave sedanjega gospodarskega in političnega razvoja v deželi. Novica, da od S. novembra kroži okrog zemlje nova luna z živim bitjem, pa ni razburkala le znanstvenih duhov in spravila na dnevni red med drugim skorajšnji polet na luno. Neusmiljeno je udarila med politike in državnike, med generale in diplomate, skratka med ljud.l ki so odgovorni za današnje mednarodne odnose. Ti se niso zamislili nad novimi važnimi znanstvenimi podatki, ki jih bo posredoval »sputnik št. 2«, marveč predvsem nad raketo, ki je izstrelila to poltonsko luno 1500 kilometrov daleč v vsemirje. Priprava s tako velikansko zmogljivostjo je za zdaj še neznana zahodnim vojaškim krogom, prav tako pa gorivo, ki so ga sovjetski znanstveniki uporabili za izstrelitev. Očitno je, da je taka raketa sposobna prenesti in odvreči atomsko bombo kamor koli na zemlji s strahotnimi posledicami, o katerih smo že tolikokrat slišali. Nedvomno bodo na zahodu, zlasti pa v ZDA prej ali slej imeli orožje te vrste, toda to zdaj niti ni več važno. Dovolj je, da z njegovo uporabo lahko zapišemo konec življenju' na zemlji. Ob takih zaključkih je jasno, kako nesmiselna je blokovska politika in z njo vred tekma v oboroževanju, politika sile in sanje o svetovnem gospodarstvu. Drugi satelit je še jasneje pokazal, da je v mednarodnih odnosih treba ubrati nova pota, povsem drugačna od dosedanjib. Sicer je ves čas po zadnji vojni pridobivala čedalje več zagovornikov zamisel sporazumevanja in sožitja med narodi — glas Jugoslavije je bil ravno tu med prvimi — toda politika velikih sil je ostajala vse do danes pri blokovskih razprtijah in nezaupanju. Zdaj pa je docela razumljivo, da bodo morale tudi velike sile hočeš nočeš opustiti stara načela, če ne bodo hotele, da bi s politiko silo pokopale tudi sebe. Kako se izraža to spoznanje v mednarodnem položaju? Nikakor ne moremo pričakovati, da se bodo državniki in diplomati tez noš ravnali po njem, kajti nezaupanje je zlasti med velikimi silami še pregloboko zakoreninjene. To občutimo v zadnjih dneh v generalni skupščini Združenih narodov, kjer je razo- rožitev zavzela prvo in glavno mesto letošnjega zasedanja. Razprava je zašla v slepo ulico, zato je Sovjetska zveza predlagala, naj bi v komisijo in v pododbor za razorožitev vstopili novi člani, ker drugače ne bo sodelovala v nadaljnjih razgovorih. Dejansko je razorožitev zadeva vseh narodov, posebno pa še članic Združenih narodov. Te so v zadnjem času v veliki večini podpirale zamisel o razširitvi omenjenih odborov, ker so uvidele, da bi le tako preprečile zastoj v vprašanju, ki je življenjsko važno za vse človeštvo. Če bi se tej zahtevi pridružile ZDA in njene velike zaveznice, bi vsekakor dokazale, da so pravilno razumele današnji čas, razdobje sporazuma, sožitja in velikega napredka, ko bi sedanje tehnične in znanstvene Izsledke uporabili izključno za blaginjo človeštva in naposled zbrisali s sveta revščino in bedo. Znamenj, da bi se velike sile v kratkem prilagodile novemu položaju, še nimamo. Nasprotno, napovedujejo celo ponovne zaostritve in neprijetnosti. Decembrski sestanek Atlantskega pakta v Parizu najbrž ne bo imel pomirljivega odmeva v mednarodnih odnosih, prav tako pa razorožitvena razprava v Združenih narodih po mnenju mnogih opazovalcev vodi prej k globlji krizi kakor pa k pametni rešitvi. Kljub temu, da trenutno ne manjka črnih oblakov na mednarodnem obzorju, vsa svetovna javnost ugotavlja, da je čim prej treba prilagoditi mednarodne odnose naši — atomski — dobi in z iskrenostjo ter z zaupanjem zagotoviti življenje in napredek na zemlji. JELO TURK kratko, vendar zanimivo VELIK ODZIV ZA CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI V KRANJSKEM OKRAJU V ponedeljek, 4. oktobra se je v okraju Kranj začelo prvo cepljenje predšolskih otrok proti otroški paralizi. Odziv je bil v vseh občinah zelo velik, kar dokazuje, da se starši dobro zavedajo, pred kakšno nevarnostjo bo cepivo obvarovalo njihove otroke. V Kranju' je bila do sedaj udeležba celo boljša kot je običajno pri cepljenju proti kozam. V ponedeljek, torek in sredo je bilo iz mesta Kranja cepljenih 73<3 otrok, iz okolice pa 1.332 otrok. Cepljenje poteka v redu po razporeditvi, ki je bila objavljena v 85. številki našega lista. Zamudniki z območja Kranja, ki iz tega ali onega razloga niso pripeljali k cepljenju svojih otrok, lahko to napravijo še v soboto, 9. novembra od 8. do 12. ure. Z otroki naj se tedaj zglasijo v Zdravstvenem domu v Krm ju! BORIS ZIHERL O OKTOBRSKI REVOLUCIJI Občinski odbor SZDL Kranj je v počastitev 40-letnice velike Oktobrske revolucije povabil v ponedeljek v Kranj člana Glavnega odbora SZDL Slovenije Borisa Ziherla, ki je predaval o pomenu Oktobrske revolucije. Taisti dan je tov. Ziherl predaval tudi v Skofji Loki. PRVEMU ZMAGOVALCU TRIGLAVA BODO ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO Plaminci iz Bohinjske Srednje vasi slavijo letos 25-letnico obstoja svojega planinskega društva. V nedeljo, 10. novembra dopoldne bodo na Koprivniku slovesno odkrili spominsko ploščo -vodniku Luku Korošcu, ki je pred 178 leti v družbi treh tovarišev prvi prišel na Triglav. Po odkritju plošče bo planinsko slavje s pestrim programom. uvedbi predmeta ..delavsko samoupravljanje" v šole Na kongresu delavskih svetov v Beogradu so med drugim razpravljali tudi' o tem, da bi se na šole uvedel nov predmet, kjer bi mladino seznanjali z delom samoupravnih organov. Povprašali smo, kaj sodijo o tem. Ravnatelj IKS »Iskra« tov. Brunskole: »Menim, da bi bilo nujno, da bi učence seznanjali z nalogami in načinom dela samoupravnih organov. Seveda je o uvedbi obveznega predmeta o delavskem samoupravljanju težko govoriti. Za sedaj bi bil, po mojem mnenju, večji uspeh v tem, da bi vsi predavatelji pri svojih predmetih seznanjali mladino tudi z delom samoupravnih organov, da bi skušali svoja predavanja usmerjati tudi na ta področja. Seveda so pogoji za to po različnih šolah različni, potrebno pa bi bilo tako delo predvsem tam, kjer pridejo učenci po dokončani šoli takoj v proizvodnjo. Težko je seveda zaradi predavateljev, ker pretežno naši prosvetni delavci ne poznajo dela samoupravnih organov v podjetju. Pri nas smo v tretjem letniku posvetili en teden predavanj predmetu Uvod v organizacijo, da smo govorili o vlogi, delu in nalogah delavskih svetov in upravnih odborov. Reči moram, da se mladina za to zanima, vendar je čas za ta predavanja vse preskopo odmerjen. Načelnik Sveta za gospodarstvo pri ObLO Kranj tov. Avgust Zadnik: »Na splošno govoriti o predmetu delavskega samoupravljanja na šolah je dokaj problematično. Potrebno pa je, da bi se o tem seznanjali vsi dijaki in učenci, predvsem pa še dijaki [gospodarskih šol. Na vsak način je potrebno, da mladina pozna problematiko organov delavskega samoupravljanja, saj je to temelj našega gospodarstva, vendar je vprašanje, kolikšen bi bil uspeh samo v teoretičnem pouku. Sekretar Občinskega komiteja ZKS Jesenice tov. Ivan Saksida: »Menim, da bi o delavskem samoupravljanju morali več govoriti prav na vseh šolah. Če ne gre drugače, bi bilo treba pripraviti vsaj predavanja in razprave o delu teh organov. Zaželeno bi bilo, da bi pri vseh ostalih predmetih govorili tudi o tem, vendar je težava, ker naši profesorji in učitelji niso doma na tem področju. Menim pa, da bi se vsaj za začetek, v vsakem kraju našel nekdo, ki bi bil sposoben o tem predavati.« »Lj. Na to slavje vabijo tamkajšnji planinci vse ljubitelje planin. -an NAGRADNO KEGLJANJE V KRANJU Od četrtega do 24. novembra je v Kranju na otiristeznem kegljišču Triglava nagradno tekmovanje, ki se ga lahko udeleže vsi cUa/ii in nečlani. Za moške je prva nagrada radijski sprejemnik, za ženske pa blago za obleko. KAREL NAJMAN — 55 LET MED GASILCI V tem tednu praznuje Karel Najman z Jesenic dva pomembna jubileja — 75-letnico rojstva in 55-letnico gasilskega udej-stvovanja. Jubilant je bil 35 let tudi vodja jeseniških gasilcev. Njegovo nesebičnost in požrtvovalnost gorenjski gasilci in tudi ostali prebivalci dobro poznajo in ga zaradi tega zelo cenijo. Tovariš Najman je bil za svojo prizadevnost že pred vojno večkrat odlikovan, po osvoboditvi pa je od Gasilske zveze Jugoslavije prejel Red II. stopnje, od Gasilske zveze LR Slovenije pa Red I. in III. stopnje. Kljub visoki starosti tovariš Najman ne počiva, ampak opravlja dolžnost predsednika nadzornega odbora pri jeseniškem gasilskem društvu. Jubilantu iskreno čestitamo! DRUGA NON-STOP TRGOVINA V KRANJU Trgovina s tekstilnim blagom »Gorenje« v Kranju je od ponedeljka, 4. novembra dalje vsak dan neprekinjeno odprta od 7. do 19. ure. Potrošniki so uvedbo neprekinjenega delovnega časa z veseljem pozdravili, zdaj pa si želijo še to, da bi čimprej odprli non-stop trgovino s špecerijskim blagom na Koroški cesti. PIONIRSKI ODRED »STANETA KOVAČIČA« OBDARIL PIONIRJE NA TRSTENIKU Pionirski odred »Staneta Ko-vačiča« s Primskovega pri Kranju, ki je najboljši v okraju, je sklenil pomagati šibkejšim odredom. Tako so pionirji tega odreda pred dnevi s kolesi Obiskali pionirje osnovne šole na Tr-steniku pod Storžičem. Podarili so jim orodje .za krožek ročnega dela. Njihovi tovariši na Trsteniku so bili darila zelo veseli in v medsebojnem razgovoru so se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. -an nuša krvnika VEČ KONKRETNE POMOČI PODJETJEM PRI ANALITIČNI OCENI Na zadnji seji Sveta za delo pri OLO Kranj, ki je bila v torek v Kranju, so razpravljali o poteku analitične ocene delovnih mest in razdelitvi okrajnega sklada za kadre, ki je namenjen iza sistematično vzgojo in izobraževanje kadrov. Pri analitični oceni delovnih mest bo treba nuditi ne le administrativno pomoč preko raznih združenj, temveč čimveč konkretne pomoči. Dosedanja praksa je pokazala, da se je v največ primerih omejilo delo pri analitični oceni vse bolj na zviševanje plač oiziroma na točkovanje, ne pa na organizacijsko ureditev podjetij, kar je glavni namen analitične ocene. Opaziti je tudi, da analitična ocena še ni prodrla med celoten delovni kolektiv in da ponekod tudi vodilni ljudje ne kažejo dovolj zanimanja za to delo. Ker zahteva analitična ocena stalno in sistematično delo, bodo podjetja, vsaj večja, morala to delo organizirati kot stalno službo, dobiti ljudi, ki se bodo stalno ukvarjali s tem delom. L j. kjer so pogoji, je treba splošno trgovino ločiti od kmetijskih zadrug V ponedeljek je bila v Kranju seja Sveta za blagovni promet pri OLO Kranj, kjer so med drugim razpravljali tudi o ločitvi trgovin od kmetijskih zadrug. Sklenili so, da ne bodo ukinjali trgovin povsod, temveč tam, kjer so za to pogoji. Ponekod bodo morale trgovino spremeniti vsaj predmet trgovanja, na vsak način pa bo treba stremeti za tem, da se ne bodo kmetijske zadruge ukvarjale z delom, ki ni predmet njihovega poslovanja. Posebna komisija bo proučila možnosti ločitve trgovin od kmetijskih zadrug po občinah. Lj. ustanovitev izobraževalnega centra na jesenicah Svet Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice je ustanovil izobraževalni center, ki je za Jesenice velika pridobitev. Z delom bo izačel že ta teden. Le-; tos imajo v načrtu enoletni administrativni tečaj, namenjen predvsem tistim, ki jim v pisarniški službi primanjkuje znanja za uspešno delo, nadalje tečaj stenografije in jezikovne tečaje, med katerimi je tudi tečaj es-perantskega jezika. Učni načrt za administrativni tečaj je zasnovan zelo temeljito in slušatelji 'bodo po končanem šolanju prejeli tudi spričevala o uspehu. ob premieri drame f. vvolfa »upor kotorskih mor -narjev« v kranju V sredo zvečer je bila v Prešernovem gledališču v Kranju slavnostna akademija, s katero se je Občinski odbor SZDL Kranj oddolžil spominu na 40. obletnico Oktobrske revolucije. — Proslave se je med gosti udeležil tudi zvezni ljudski poslanec Roman Albreht in številni politični, kulturni in družbeni delavci Kranja. V uvodnem delu proslave je predsednik Okrajnega odbora SZDL Kranj tov. Fran- Popit govoril o vzrokih, ki so zanetili v srcih milijonov izkoriščanih n zatiranih ljudi plamen revolucionarnega duha in poudaril, da Oktobrska revolucija ni pomembna zgolj za narode Sovjetske zveze, temveč za vse človeštvo. — V drugem delu pa je sodelovala DPD Svoboda Kranj-center, ki je v režiji Ada Kls-vore uprizorila dramo revolucionarnega pisatelja Friedricha Wclfa »Upor kotorskih mornarjev«. S to dramo se Svoboda ni le primerno cddoižila spominu na Revolucijo, temveč je dosegla tudi nov delovni uspeh. Uprizoritev sodi med nsjuspe-lejša odrska dela, ki jih je doslej zabeležila kronika Svobode. S. na dnevnem redu problemi Šolskih in dijaških kuhinj V četrtek, 7. novembra je bila v Kranju skupna seja Sveta za šolstvo ln Sveta za varstvo družine pri Občinskem ljudskem odboru Kranj. Člani obeh svetov so raizpravljali o problemih šolskih in dijaških kuhinj na območju občine. 999^5 Solo bliže proizvodnji Dosedanji način dela z vajenci je precej pomanjkljiv Organizirajmo šole tako in fam, kjer bo v najkrajšem času možno vzgojili čim večje število strokovnih kvalificiranih kadrov Prepričanje, da je bil dosedanji način dela ■ vajenca precej pomanjkljiv, da je bil odnos do njihovega strokovnega in splošno izobraževalnega razvoja precej mačehovski, da je še sedaj pri marsikaterem mojstru položaj vajenca zelo slab itd., si le polagoma utira pot. Menim pa, da že sam razvoj našega samoupravnega sistema »ujno zahteva od nas, da skušamo te razmere čimprej izboljšati. Od bodočih članov delavskih svetov in upravnih odborov podjetij ter članov občinskih odborov in zborov proizvajalcev bo nedvomno naša družba zahtevala neprimerno večjo razgledanost, samozaupanje, širino, pogum in sposobnost za samostojno reševanje nalog, predvsem pa solidno strokovno znanje. Mislim, da so te naloge vse prej kot lahke. Trenutno stanje proizvodnih sil v naši državi nam narekuje, da organiziramo šole tako in tam, kjer bi v najkrajšem času dn iz najmanjšimi sredstvi mogli vzgojiti čim večje število strokovnih kvalificiranih kadrov, ki bodo sposobni usmerjati in voditi proizvodnjo. Zato bo perspektivno edino pravilno, da posebno t razvojem osemletnega obveznega šolanja in enotnih zahtev po predhodni izobrazbi za vse vrste poklicev odpadejo strokovne vajenske šole raznih strok in se organizirajo posebne, specializirane šole (kot n. pr. tekstilne šole v Kranju, metalurške na Jesenicah, lesne v Skofji Loki Itd.). Pri tem ne bi soglašal z mnenjem, da ne bi bilo umestno pritegniti v te šole (industrijske) tudi obrtniških Vajencev. Nam jo obrtniška proizvodnja le zelo potrebna. Menim pa, da mora tako industrijski delavec poznati obrtni način proizvodnje kot obrtniku ne bo prav nič škodilo, •e pozna industrij »ki, serijski način izdelave. Morda bi kazalo pri podjetjih ustanavljati obrt- Enotni Cene kruha po Gorenjskem do s »daj niso •motne. Medtem ko prodajajo kruh ii »notn« aaoke v Radovljici po 49 dinarjev, jt enotni kruh na Jesenicah po 50 in v Kranju po 51 dinarjev. Svet za blagovni promet pri Okrajnem ljudskem odboru v Kranju je na zadnji seji razpravljal o cenah kruha, oziroma o stroških peke kruha. Vprašanje je bilo, ali naj bodo cene ▼ vseh krajih kranjskega okraja enake ali pa naj bodo še vnaprej enake vsaj po občinah. Čeprav imajo pekarne različne pogoje dela, čeprav je mehanizacija raznolika in tudi trgovska mreža ni povsod enako urejena — kar vse vpliva na prodajno ceno kruha — je svet Sklenil, naj bodo 6troški peke kruha ▼ »kupni kalkulaciji povsod enaki. ZA ŽELODEC PREMALO, ZA ZEP PREVEČ Tega smo že vsi vajeni: sedeš v restavracijo, pobrskaš po krožniku in plačaš 150 dinarjev. Tako se mi je zgodilo še vedno v postajni restavraciji na Jesenicah in tudi drugod. Pa ne povsod enako: golaž z dvema koščkoma popolnoma neužitnega, kitastega mesa, pa še dve žemlji zraven — 110 din. V ljubljanski postajni restavraciji je cena za popolnoma enak obrok poskočila že za 20 din, vendar moram priznati, da so bili v njem štirje koščki res lepega mesa. Zato pa je moja pamet prekratka, da bi mogla doumeti skrivnostne faktorje, bi vplivajo na določevanje cen v gostinskem podjetju »Razor« v Kranjski gori. Miličnik S. N. iz šole Ljudske milice v Ljubljani je prišel s svojim psom v Kranjsko goro in tam sodeloval pri snemanju filma »Velika deca«. Po utrudljivem delu se je želel najesti. Dobil je prežganko ter sarmo, h kateri je pojedel tri koščke kruha. In za to je plačal — tri sto dvajset dinarjev! Ko ga je zamikala pritožna knjiga podjetja, je dobil za odgovor samo pomilovalen nasmeh. Ko se mu je zljubilo dveh jajčk, je bil ob 74 din. Mesar je oddaljen od »Razorja« dobrih 50 m. Pri mesarju stane kranjska klobasa 85 din. Na poti od-mesarja do »Razorja« se podraži za nič manj kot za 65 din! Saj se neverjetno sliši, je pa resnica: kranjska klobasa stane v »Razorju« 150 din. Človeku je nerodno že vnaprej spraševati po cenah. Ampak — zaradi stanja v žepu je le treba naprej preračunati, kaj boš jedel. Ker v »Razorju« nimajo cenika, mi ni preostalo drugega, kakor da sem naročil na slepo upanje — za poskus samo govejo juho. Dva kruhka, ki bi lahko skoznje opazoval meglo v Prisojniku, res nista potolažila lakote. In račun? 56 din! Zato se mi je zdelo, da se bo ob čaju z Limono lin enem sendviču počutila moja denarnica bolje, čeprav brez želodčevega privoljenja. Kako strahotno se lahko človek zmoti! Natakarica me je olajšala kar ja 120 dinarjev! Ali je potem kaj čudnega, če se človek začuden sprašuje," kako kalkulirajo cene v restavraciji Pri pošti v Domžalah? Pečena ščuka (poudarjam: ščuka, ne ščukica!), mešana solata in kruh ea 160 din! J. S. niško uslužnostne delavnice in obrate, ki bi neprimerno hitreje zadovoljili potrošnike in zaradi večjega strojnega parka ter sodobnejšega načina izdelave tudi pocenili izdelke. V tako organiziranih šolah bi bilo možno zaposliti tudi pedagoško in ne le strokovno usposobljene učne moči. Z nekaterimi strok, tečaji bi marsikaterega prizadevnega šolnika in vzgojitelja mogli preusmeriti v dobrega strokovnega učitelja. Širšo strokovnost pa bo naša reformirana šola tako nujno zahtevala. Le počasi prihaja v zavest nažih ljudi — tudi prosvetnega kadra — dejstvo, da je dvo-tirni sistem (gimnazija za meščanske, tako zvane »boljše kroge«; vajenska šola za ostale) samo še ostanek preteklosti, kd ga življenjski razvoj že sam po sebi ugonablja. Zdaj je n. pr. dober orodjar neprimerno bolj iskan, pa tudi neprimerno bolje plačan od marsikaterega uradnika. Zato že dobiva, v bližnji bodočnosti pa bo moralo dobiti še večji poudarek, ravno strokovno šolstvo, kamor se že vključujejo in se bodo vključevali v vedno večjem številu tudi najbolj nadarjeni dijaki. Novi šolski sistem bo namreč omogočil vsem dobrim dijakom nadaljevanje pouka in prestop na druge vrste šol. Na to pa je po mojem mnenju najboljša priprava srednja strokovna šola. Saj bo nedvomno tudi univerzitetni študij glede na sedanje naše zahteve in materialne možnosti treba čimprej prilagoditi potrebam proizvodnje. Ce sem na začetku omenil, da bo treba vzgojiti kvalificirani strokovni kader z najmanjšimi sredstvi, to nikakor ne pomeni, da je za vajene« »vse dobro«. Nasprotno. Da bomo vzgojili iz vajencev bodoče proizvajalce, moramo na njihovo vzgojo posebno paziti. Priznamo pa si lahko, peko kruha Po predračunu Obrtne zbornice OLO Kranj, ki je bil sestavljen e predpostavko, da se iz 100 kg moke »tipa 1100« izpeče 136 kg kruha, je prodajna cena 51,50 dinarjev za 1 kg. Potemtakem bi morali kruh skoro povsod podražiti. Kalkulacije so 6estavile tudi nekatere pekarne. Razvidno pa je, da so nekatere postavke v predračunih posameznih pekarn dokaj različne. Medtem ko so stroški peke kruha po predračunih Obrtne zbornice 14 dinarjev, pa je radovljiška kalkulacija prikazala te »troske same v višini 10,67 dinarjev. Ce k temu prištejemo že en dinar za sklad za pospeševanje kmetijstva, bi bili torej stroški peke okroglo 12 din za kg. Ker pa se pekarne ne ukvarjajo samo s peko kruha, temveč tudi s peko raznega peciva, kjer lahko zaslužijo več kot pri kruhu, je svet sklenil, naj bodo najvišji stroški peke kruha 12 dinarjev za kg. Prodajna cena kruha bi bila torej po lem izračunu povsod 50 dinarjev za kg. ■ Lj. da smo jim sedaj še vse premalo nudili, nismo še uspeli, da bi vso to mladino pritegnili, da bi svoj prosti čas posvečala športu, knjiigi, kulturnemu razvedrilu Itd. Ali smo kaj storili, da bi našemu vajencu morda s posebno kreditno politiko ali kakorkoli omogočili nabavo motorja, da bi tako vzbudili v njem željo za večjo štednjo, ker bi imel pred seboj svoj življenjski cilj, za katerega bi delal še z večjim veseljem. Samo s prepričevanjem in govoričenjem uspehov no bo. Kot so v gospodarstvu potrebni določeni ukrepi, ki stimulirajo prorzvodni proces, tako bo tudi pri vzgoji ali bolje prevzgoj: treba nujno poiskati nekatere prijeme, ki bodo silili mladega človeka h kulturnejšemu odnosu do okolja, do dela, do povečanja proizvodnosti, kar je or.novni pogoj za dvig življenjske ravni nas vseh. Andrej Česen Novi odborniki so prisegli V torek so se konstituirali novi občinski ljudski odbori, ki so izvolili svoje predsednike. Ponovno so bili izvoljeni za predsednike: Vinko Hafner v Kranju, Sveto Kobal v Škofji Loki, Lovro Cerar v Tržiču, Ivan Trojar v Železnikih, Jakob Eržen v Radovljici, Jože Kapus na Bledu, Novi odborniki ObLO Kranj prisegajo Lojze Logar v Bohinju, Jože Suibic v Gorenji vasi Občinski ljudski odbor v Cerkljah pa je za svojega novega predsednika izvolil upravnika KZ Staneta Bobnarja, ObLO Jesenice delovodjo Železarne Franca Trevna, ObLO Ziri pa upravnika krojaške zadruge Vinka Naglica. Občinski ljudski odbori so na torkovi seji izvolili tudi člane novega Okrajnega ljudskega odbora, ki se bo konstituiral 20. novembra t. 1. Sindikalna organizacija je vozno delovno področje komunista Nekaj sindikalnih podružnic v našem okraju je že opravilo svoje letošnje občne zbore, druge pa se v teh dneh nanje pripravljajo. Ob tem ne bo napak opozoriti — nikakor ne le sindikate, marveč tudi in predvsem organizacije Zveze komunistov-— na dve stvari. Najprej na program dela sindikalnih or~ ganizacij. Številne sindikalne podružnice in tudi nekatera občinska vodstva nimajo svojega jasnega delovnega programa, sestavljenega na podlagi njihovih specifičnih potreb in nalog. Brez takega programa pa seveda ne morejo imeti jasne politične orientacije, kaj hočejo delati in doseči v svojem konkretnem delu. V tem je precej vzroka, da so se mnoge sindikalne organizacije začele izgubljati v drobnjakarstvu, v prirejor nju raznih izletov, zabav, prireditev in podobn cm. Zato ne odigravajo svoje vloge množičnih političnih organizacij v sistemu samoupravljanja, ki naj aktivirajo svoje člane zsa sodelovanje v upravljanju, razširjajo krog upravljavcev, vzgajajo upravljavce, organizirajo kontrolo proizvajalcev nad njihovimi organi upravljanja, ščitijo demokratičnost, razvijajo nove družben« odnose ter pomagajo usklajevati individualne interese s skupnimi. Na svojih občnih zborih naj bi sindikalne organizacije o tem razpravljale ter se potem lotile sestavljanja delovnih programov. S tem bodo prispevale tudi k sestavi programov dela občinskih političnih vodstev, ki se tega dela prav zdaj lotevajo, da bi s tem ustvarili perspektivno osnovo za delo novih ljudskih odborov. Druga stvar, ki naj jo omenimo ob sindikalnih občnih zborih, je odnos nekateri^ organizacij Zveze komunistov in posame%-nih komunistov do sindikata, kar močno vpliva na kvaliteto dela sindikatov. Nikakor ni dovolj, če dela komunist samo znor traj Zveze komunistov. To bi pomenilo osamitev komunistov od množic, brez katerih pa ne bi bilo moč razvijati socialistične družbene ureditve. Komunist mora delali med množicami ter mora zato tudi poiskati vse prilike, ki mu to omogočajo. Najugodnejša taka prilika v delovnih kolektivih pa so — razen organov upravljanja — sindikalne organizacije. Prav zato pa je sila kratkovidno in vse graje vredno ravnanje tistih osnovnih organizacij ZK in komunistov, ki sindikat podcenjujejo. Da je to res, potrjujejo podatki, ki kažejo, da je izmed odbornikov sindikalnih podružnic v našem okraju le kakih 24o/0 članov ZK. Najdejo se celo „komunisti", ki se jim delo v sindikalni organizaciji ne zdi dovolj častno, češ, da so to nekakšne manjvredne naloge podrejenega pomena. Toda vsakokratne volitve v organe delavskega upravljanja in v nekaterih primerih tudi nedavne volitve v ljudske odbore kažejo, da množice takih „komunistov" ne priznavajo za komuniste in da jih ne volijo. V resnici postajajo to mrtve vejice v družbeno političnem življenju. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo vse osnovne organizacije ZK v delovnih kolektivih poskrbele, da bodo na sedanjih sindikalnih občnih zborih poslale na delo v sindikalna vodstva svoje najboljše člane. Na ta način bodo tudi tiste osnovne organizacije, ki se zdaj zapirajo le v svoj krog, okrepile svoje stike z množicami, hkrati pa bodo pomagale bistveno okrepiti delo sindikatov. M. Z. --\ v Kranjxi povečala letos za 16,6 %, v Železarni na Jesenicah za 49,5 %; predvsem pa so se povečala sredstva v tistih podjetjih, ki ugotavljajo dohodek — v podjetju »Projekt« v Kranju n. pr. za 128,5 % in v Opekarni Bobovk za 113%. JUGOSLOVANSKI IZVOZ IN UVOZ NARAŠČATA Jugoslovanski izvoz je po nepopolnih podatkih dosegel v oktobru okoli 12 milijard dinarje . V 10 mesecih je izvoz po vrednosti okoli 96 milijard dinarjev dosegel raven izvoza v lanskem letu. Izvoz v prihodnjih dveh mesecih bo predvidoma isti kot v mesecu oktobru. Uvoz pa je dosegel okoli 15 milijard din in se je tako povečal tudi primanjkljaj trgovinske bilance. Uvoz se je v oktobru povečal v primerjavi s septembrom za okoli ■ 1 in pol milijarde dinarjev. _) V Železarni so prižgali obnovljen plavž Jeseniški kovinarji so v okviru proslave Oktobrske revolucije pripravili poseben praznik. Prižgali so obnovljen plavž. To je hkrati proslava 20-letnice, ko so prižgali prvi sodobni plavž na segrevanje s koksom. Prejšnji stari plavži so bili na lesno oglje. Po prvem plavžu, ki so ga prižgali 1937. leta, so kmalu zgradili še drugega. Pridobivanje surovega železa je stalno naraščalo. To so dosegli z občasnimi izboljšavami in rekonstrukcijami, zlasti pa z mnogimi poizkusi. Predvsem so s po- izkusi na plavžih dosegli res lepe uspehe. Dnevno proizvodnjo v plavžu so povečali celo na 235,5 ton in hkrati znižali porabo koksa na 795 kg na tono. S poizkusi še vedno nadaljujejo. Upajo, da bedo dosegli še večje uspehe v sedaj obnovljenem plavžu št. 1. Sodijo celo, da bi bilo moč znižati proizvodno ceno surovega železa za kakih 4.000 din v primerjavi s starim načinom proizvodnje pred leti. To bi pomenilo kakih 823.(X)0 din prihrankov dnevno oziroma približno 25 milijonov dinarjev mesečno. Za toliko namreč upa- jo poceniti pridobivanje surovega železa in hkrati doseči večjo proizvodnjo. Ce jim bo to uspelo, a delno jim je že, bodo dali skupnosti velik prispevek. Glavno priznanje je bilo dodeljeno enemu najstarejših, stalnih in vestnih delavcev plavža: Demitriju Sajenku. Ta je prižgal obnovljeni plavž, pri katerem dela polnih 20 let, odkar so ga prvič prižgali. Hkrati so odlikovali in nagradili še 32 delavcev, ki prav tako delajo pri plavžu ves čas njegovega delovanja. K. M. NOVA STROJA PODJETJA »KOVINAR« Podjetje »Kovinar« iz Kranja se je na Zagrebškem velesejmu predstavilo z dvema novima strojema. Križno navijalni stroj KNS-5 in pregledovalno merilni stroj za kontrolo blaga sta popolnoma nova stroja za tekstilno industrijo. S tema strojema, katerih proizvodnjo so v »Kovinarju« letos osvojili, bo precej izboljšana proizvodnja v priprav ljalnici tkalnic. Stroj KNS-5 je v jugoslovanskem merilu edini stroj te vrste im ima precej tehničnih novosti. Ta križno navij alni stroj ima zmogljivost 270 do 800 metrov predi- va na minuto, ima 48 vreten, avtomatsko zaustavko s hidravličnim amortizerjem, napravo za sesanje prahu od čistilca niti, brezstopenski pogon, ki dela na principu PIV in še mnogo drugih tehničnih novosti. Oba nova proizvoda podjetja »Kovinar« so tekstilne tovarne z zanimanjem sprejele, kar je pokazal prav zagrebški velesejm. Do sedaj so v podjetju naredili en stroj, v proizvodnji pa imajo 7 KNS-5 strojev in 6 merilnih strojev za kontrolo blaga. Prodajne pogodbe za ta dva stroja je podjetje zaključilo žc za vso proizvodnjo letošnjega in prvo četrtletje prihodnjega leta. Lj. NOV TRANSFORMATOR V MOJSTRANI Poročali smo že, da tretjina potrošnikov električne energije v Mojstrani dobiva tok iz lokalne centrale. Vendar je tok tako šibak, da ne morejo poslušati niti radijskih sprejemnikov. Po neštetih opozorilih so končno državne elektrarne Slovenije le začele graditi v bližini novega delavskega naselja transformator, ki bo omogočil novo napeljavo in boljšo razsvetljavo'. Potrošniki električne energije so se tega zelo razveselili, še bolj pa bodo seveda zadovoljni, če jim bo še to leto zasvetila nova luč. N S. OBRAČUN KAŽE PORAST SREDSTEV Letošnji obračun za prvo polletje glede na isti obračun sredstev po lanskih principih kaže, da nekatera podjetja v kranjskem okraju razpolagajo z znatno večjimi sredstvi. Tako so se sredstva, kjer mislimo na udeležbo na dobičku, plače iz dobička iz sklada za samostojno razpolaganje, v tovarni »Iskra« stroški za ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila ca prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. — Naročniki Imajo 20% popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 190. Našel sem aktovko in plašč od Radovljice do Lancovega. Naslov v oglasnem oddelku. Radio, nov, 6 cevni »Telefun-ken« poceni prodam, oziroma eaimenjam za smrekove deske ali bukova drva. Naslov v oglasnem oddelku. Poceni prodam pisalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam nova kvačkana pregrinjala. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam motorno kolo »Jawa« 173 ccm. — Fajfar Peter, Polica, Naklo. Prodam črn moški plašč za Srednjo postavo. — Turenšek, Smlednik. Prodam psa, dobrega čuvaja. — Kralj Slavko, Stražiišče 280. Imam plemenskega kozla švicarske pasme brez rogov — bel. — Stražišče 303. Pošteno dekle, lahko začetnica, za vsa hišna dela sprejmem takoj. Plača in ostalo po dogovoru. — Mulej Marta, Zeleče 17, Bled. Skladiščnega delavca sprejme Špecerijska trgovina v Kranju. Nastop službe takoj ali pa s 1. Januarjem 1958. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati v oglasni oddelek lista pod »skladiščni delavec«. ' Iščem mizarskega pomočnika za pohištvena dela. — Vendling, Cesta na Golnik 12. Iščemo trgovskega pomočnika verziranoga v železnini in poslovodjo za poslovalnico kuriva. •Ponudbe poslati na trgovsko podjetje »Preskrba«, Tržič. Podpisana Vogelnik Frančiška preklicujem kot neresnične trditve o Roblek Francki, ki sem jih izrekla letos 'poleti v Domu pod Storžičem. — Vogelnik Francka. Vajenca za krznarstvo sprejmem takoj. — Krznarstvo Ber-čič Kranj. Poceni prodam rabljeno kompletno peč za kopalnico. — Krznarstvo Berčič, Kranj. Kuhinjsko pomočnico sprejme Vajenski dom Kranj, Gasilski trg 1. Iščem mizarskega pomočnika in vajenca za pohištvena dela. Vajencu Je zagotovljena hrana ln stanovanje. — Cernigoj Fre-do, St. Loka 20, SK. Loka. »STORŽIC« KRANJ: 8. novembra ob 16., 18. in 20. uri amer^ barvni cinemaseope film »INDIJANSKI BOREC«. 9. novembra ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni cinemaseope film »INDIJANSKI BOREC* ter ob 22. uri premiera amer. filma »TUJEC ME JE POKLICAL«. 10. novembra ob 10. uri •mer. film »NAJLEPŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA«, ob 14. uri slovenski film »DOLINA MIRU«, ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni cinemaseope film »INDIJANSKI BOREC«. »SVOBODA« STRAŽISCE: 9. novembra ob 18. in 20. uri premiera amer. filma »TUJEC ME JE POKLICAL«. 10. novembra ob 15., 17. in 19. uri slovenski film »DOLINA MIRU«. »TRIGLAV« PRIMSKOVO: 9. novembra ob 19. uri amer. film »NAJLEPŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA«. 10. novembra ob 16.30 in 19. uri amer. film »TUJEC ME JE POKLICAL«. NAKLO: 9. novembra ob 19.30. uri slov. film »DOLINA MIRU«. 10. novembra ob 16. uri amer. film »NAJLEPŠA LETA MOJEGA ŽIVLJENJA«. BLED: od 8. do 11. novembra slov. film — komedija »NE ČAKAJ NA MAJ«. Vsak dan ob 17. in 20. uri, v nedeljo ob 10., 14., 16., 18. in 20. uri. RADOVLJICA: od 8. do 10. novembra amer. ljubavni barvni film »TO JE LJUBEZEN«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20 uri. LJUBNO: 9. in 10. novembra amer. pustolovski film »PRELOMNICA*. V soboto ob 1$.30. uri. V nedeljo ob 16. In 18, url. »SORA« SK. LOKA: od 8, do 10. novembra amer. film »MOJ VOHUNCEK«. »KRVAVC« CERKLJE: 9. In 10. novembra amer. barvni film »SNEG NA KILIMAnDŽARU« V soboto ob 2Q. uri. v nedeljo ob 16. in 19. uri. GLEOALtSCC — MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V soboto 9. novembra in v nedeljo 10. novembra ob 19.30. uri Maksim Gorki »MATI«. — Režija in scena Bojan Cebulj. Zveze z vlaki ugodne. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ DPD »Svoboda« Kranj, dramska sekcija, uprizori v nedeljo. 10. novembra ob 16. uri Friedericha Wolfa dramo »KOTORSKI MORNARJI«. — Izven in za podeželje. Kinematografsko podjetje v Kranju proda motorno kolo znamke »TOMOS«, licence »PUCH«, tipa MS 50. Prednost pri nakupu imajo gospodarske in zadružne organizacije. Po preteku 15 dni pa motor lahko kupi zasebnik. ..OBJAVE. SEJA GOSPODARSTVENIKOV Klub gospodarstvenikov pri Trgovinski zbornici Kranj, obvešča vse svoje člane, da bo v ponedeljek, dne 11. novembra ob 16. uri popoldne v klubskih prostorih Zbornice predavanje o temi: »Problemi in pomen merjenja produktivnosti«. Predaval bo ing. Stjepan Hann, direktor zavoda za produktivnost dela v Beogradu. Zaradi izredne zanimivosti in aktualnosti predavanja, vabi Uprava kluba zlasti industrijska podjetja, da se po svojih predstavnikih predavanja polnošte-vilno udeleže. Vstop s klubsko izkaznico! Uprava kluba. Gostilna »Zlata riba« v Kranju obvešča ceniene goste in ostalo Občinstvo da smo znižali cene pristnemu štajerskemu in dalmatinskemu vinu od 220 na din 180.—. Vino čez ulico pa: črno na din 170.— in belo na din 160.—. Se priporoča gostilna »Zlata riba«, Kranj. Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05, 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00 lin 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri; v nedeljo pa ob 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 22.00 in 22.55 ter radijski dnevnik ob 19.30. uri. PETEK, 8. NOVEMBRA 9.00 Radijski roman — Tara-sov-Rodionov: Čokolada -VIII. 1.20 »Od tu in od tam« (zabavna glasbena oddaja). 10.10 Iz solistične in orkestralne glasbe. 11.00 Pesmi raznih narodov. 11.30 Za dmom in ženo. 11.40 »Crno in belo« (klavir in hammond orgle v ritmu). 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Franjo Lukman: Sadjarje-va opravila pred zimo. 12.40 Slovenski oktet poje ruske narodne pesmi. 13.15 Od arije do arije. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Leingren: Palček. 15.40 Iz svetovne književnosti — Valentin Katajev: Noči. 16.00 Popoldanski simfonični koncert. 17.30 »Rendez-vous popevk«. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.30 Pojeta ženski in moški zbor »France Prešeren« p. v. Petra Liparja. 18.50 Družinski pogovori. 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 9. NOVEMBRA 6.40 Naš jedilnik. 8.05 Lepe melodije — znani nape Vi. 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo Leningren: Palček. 9.45 Vesele citre (igra ansambel Alfred Bauer). 10.10 Dopoldanski koncert. 11.00 Pionirski tednik. 112.00 Opoldanski operni spored. 12.30 Kmečka univerza — Doc. ing. France Adamič: Vloga kmetijske zadruge pri obnovi sadovnjakov. 13.15 Non stop! (vrsta zabavnih melodij za sobotno popoldne). 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Glasbene uganke. 18.00 Okno v svet — Gospodarstvo pred atomi. 18.15 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije. 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 10. NOVEMBRA 7.35 Valčki Johanna Straussa. 8.00 Športna reportaža. 8.45 Mladinska radijska igra — Franjo Kumer: Telebani -ugledna ženska, plesalka v baru ali prostitutka, ki pa je v resnici dobra, le da je njena dobrota skrita pod zunanjo podobo moralne nečistosti. Neizkušena ženska nastopa praviloma samo ena: navadno novinka, mestno dekle, ki je pravkar prispelo iz velikih mest na ameriškem Vzhodu, v mnogih primerih učiteljica. Je poštena in nepokvarjena, pa tudi popolnoma neizkušena v vseh življenjskih zadevah. Čeprav junaku stalno povzroča težave s svojo neizkušenostjo in naivnostjo, ji on tega ne zameri — kajti že od vsega začetka jo prav rad vidi. Ona praviloma v začetku ne mara zanj, pozneje pa se vname v pravi in čisti ljubezni, ki je tako močna, da ji moramo oprostiti tudi njeno neizkušenost, s katero (čeprav je simpatična) spravlja svojega junaka v številne nepredvidene težave. Prva, izkušena in »slaba« ženska, junaka razume, ker pozna življenje in ker je pač izkušena. Seveda je tudi zaljubljena vanj, običajno pa je imela kakšno razmerje z njim že prej, preden se filmska zgodba začne. Da ne bi motila srečnega konca, mora ta ženska umreti; po navadi umre tako, da s svojo smrtjo reši junaku življenje. Obenem pa s tem reši meščansko družbo svoje neljube prisotnosti. Mimogrede: prav v ženskih likih western filma, zgrajenih na odnosu meščanske morale do žene, se najjasneje pokaže meščanska moralika western filma in globoka Teakcionarnost te morale. Zato negativnost vvestern filma ni v njegovi iluzorni podobi življenja (kajti iluzija je lahko tudi pozitivna), ampak v tem, da je njegova morala meščanska. Prihodnjič si bomo ogledali še praktičen primer western filma. (Nadaljevanje prihodnjič) NOB v risbi akademskega slikarja Doreta Klemenčiča Sinoči je bila v počastitev 40. obletnice Oktobrske revolucije v Mestnem muzeju v Kranju otvoritev razstave risb akademskega slikarja Doreta Klemenčiča-Maja pod naslovom »PO SLEDOVIH NOB«. — Razstavljena dela — 40. risb — so izbor iz obsežno zasnovane zbirke tovrstnega gradiva, ki ga avtor pripravlja za Zvezni odbor ZB. Dela zajemajo zgodovinske kraje in objekte, ki so odigrali v narodnoosvobodilnem gibanju pomembno vlogo. Razstavljene risbe so odraz realnega sveta z rahlian prizvokom liričnosti, hkrati pa gevore, da je njih avtor mojster v tej tehniki likovnega upodabljanja. Ustvarjanje Doreta Klemenčiča, umetnika-parti-zana, se zlasti omejuje v upodabljanje realistične pokrajine, figuralnih skupin, risb in ilustracij. — Razstava bo odprta do 20. novembra. S. Razstava marksistične literature v Kranju Tudi Studijska knjižnica v Kranju se je z okusno in smotrno urejeno razstavo marksistične literature primerno oddolžila spominu 40. obletnice Oktobrske revolucije. Razstavljeno gradivo v dveh vitrinah obsega marksistično literaturo, ki je izšla že pred vojno v slovenskem jeziku, in pa številne pulblikacije povojnega marksističnega tiska. Razstavo dopolnjujejo tudi barvne in črno-bele reprodukcija slik iz dni revolucije. S. 25 HiDieisfci kstiček v ..Tskri" je dobro urejen NOVO O skrbi družbe za zaposleno ženo doma in na delovnem mesto ter o uspehih na tem področju smo že večkrat pisali, nismo pa še nikdar omenili higienskih kotičkov, ki jih imajo v vseh večjih gorenjskih podjetjih. Marsikje jih bodo morali tudi še ustanoviti. Namen tteh kotičkov je, da se žene v času, ko se slalbo počutijo, lahko za pol ure ali uro vležejo, da po kratkem počitku laže opravljajo svoje delo. V higienskem kotičku imajo Žene vedno na razpolago toplo vodo za umivanje, kar je za vzdrževanje osebne higiene še posebno važno. V tovarni »Tiskanina« v Kranju in v nekaterih drugih podjetjih imajo tak kotiček v vsakem obratu, drugod pa po enega v podjetju. Posebno dobro je urejen higienski kotiček v kranjski tovarni »Iskra«. Za red skrbita dopoldne in popoldne izmenoma dve tovarišici, 'ki de- SODOBNO GOSPODINJSTVO Te dni je izšla nova, dvojna številka revije »Sodobno gospodinjstvo«. Po svoji vsebini je izredno pestra. Uvodoma prinaša poročilo o uspehih, ki jih je dosegla vaška skupnost v Bra-slovčah. / Sledi članek o delu otroškega vrtca v Kranju. V svoji stalni rubriki »Stanovanje in oprema« prinaša revija zanimive skice kombinirane otroške posteljice in skice o pre-delitvi sobe, kjer bivata dva otroka. Zelo zanimivi so prispevki o oblačenju, zlasti članek o in-divjdualnosti oblačenja in članek o pranju tekstilnih izdelkov iiz umetnih vlaken. V tem delu revije ne manjka tudi skic za praktične obleke dečkov in deklic. V reviji najdete tudi nasvete za lepotno nego. Pestri po svoji vsebini so prispevki o sodobni prehrani. Ing. Emilija Let on j a piše o špinači, o graham kruhu in o škodljivosti silicilme kisline za konserviTa-nje. Ante Beg je prispeval članek o naših gobah z zanimivo razpredelnico gob po njihovi kvaliteti. Pepika Levstek objavlja nekaj Jedilnikov z gobami, Olga Stare pa piše o kisanju zelja in o njegovi uporabi skozi vse leto. Za spretne roke objavlja revija nekaj lepih vzorcev za vezenje in pletenje. Mnogim gospodinjam bo dobrodošel prispevek ing. Viktorja Repaniška o nabavi in shraje-vanju krompirja za zimsko zalogo. Razen tega prinaša revija tudi odgovore na vprašanja bralcev. laita pod nadzorstvom medicinske sestre Zinke Stravsove iz obratne ambulante. Obiskovalkam postrežeta z brisačami in higienskimi predmeti, pa tudi z zdravili iz omarice za prvo pomoč, če je potrebno. 'Kotiček je dobro obiskan, saj ga pozna večina žena. Vesele so, da so zaposlene v podjetju, ki posveča tolikšno skrb njihovi osebni higieni in zdravju nasploh. Od aprila letos dela v »Iskri« dvakrat tedensko tudi ginekološka ambulanta. Zdravnik specialist tam sistematično pregleduje vse žene, ki so zaposlene v podjetju. Do sedaj je bilo prvih pregledov že 453. Iz preventivnih razlogov so ti pregledi še posebno važni, saj odkrije zdravnik marsikatero obolenje, pri katerem takojšnje zdravljenje prepreči težje posledice. MODA Tri pričeske za deklice: Morda bo katera tudi ca vašo hčerko Delavka, ki ji je za strojem postalo slabo, počiva na divatiu Spočite in vedre tudi po napornem delu Gospodinjsko delo in delo v službi žene običajno utrudi, utrujenost pa se pokaže tudi na njihovih obrazih. Kdaj pa kdaj bi marsikatera kljub utrujenosti rada zabrisala njene sledove. Tedaj si lahko pomagate s temle nasvetom: Obraz polagamo izmenično v posodo s toplo vodo in v posodo z mrzlo vodo. To delamo dve ali tri minuti. Zadnja kopel naj bo vedno mrzla. Enako izmenično kopel napravimo tudi za noge, le da tej vodi dodamo pest morske soli. Nato ležemo za 10 minut vodoravno, zapremo oči in pozabimo na vse skrbi, ki nas tarejo. Noge naj pri tem počivajo višje. Po desetih minutah vstanemo, si okrtačimo lase, uredimo pričesko ter namažemo obraz in vrat z dobro kremo. Za vse to bomo izgubile le 15 minut časa, naš videz pa bo izražal spočitost in vedrost. RECEPTI JEDILNIK Praška krompirjeva juha Goveja pečenka s smetanovo omako Marmeladni rogljički Juha: Skupaj 30 dkg olupljenega krompirja, 'kuhanega pretlači in zmešaj s prežganjem iz masti in moke, zalij z vodo in osoli. Juho začini z rniuška-tovim oreščkom in izboljšaj s sesekljano kuhano svinino in opečenimi kruhovimi kockami. Goveja pečenka: kos dobro preležane govedine pretaknemo s koščki slanine, potresemo s soljo, poprom, nastrgamo jušuio zelenjavo, polijemo z vrelo mastjo in pečemo med večkratnim prelivanjem pečenke s pečenkinim sokom. Nato meso odstranimo, sok potresemo z moko in malo opražimo, zalito in dobro prekuhano omako zmešamo z žlico smetane, ter jo polijemo po zrezani pečenki. Jed postavimo z rezanci, rižem ali cmoki na mizo. Rogljički: 30 dkg meke, 5 dkg masla, 1 jajce, 10 dkg sladkorja, osminko litra vode in 2 dkg kvasa, zdrobimo z ostalimi količinami, pognetemo testo, ki počiva pol ure. Nato ga razvaljamo, zrežemo na deset cm velike kvadrate, napolnimo z marmelado in oblikujemo rogljičke, ki jih. 20 minut pečemo v pečici. PRAKTIČNI NASVETI Prava kava (turška) je najboljša, Če jo popijemo takoj, ko je kuhana. Ce stoji samo nekaj minut, se začne izločati čreslova kislina in druge sestavine. Prva daje kavi trpek okus, druge dražijo želodčno sluznico. Kava zgubi prijeten okus in aromo. Ako hočemo kuhano kavo ohraniti dalj časa, jo odcedimo in prelijemo v posodo, ki se dobro zapira. Vse žitne mešanice in cikorijo za kavo pristavimo v mrzlo vodo, ker se tako izloči več koristnih sestavin, ki jih vsebujejo mešanice. Tudi to kavo kuhamo in hranimo pokrito, da se ne izdiši. Kadarkoli uporabljamo med kuhanjem ali pri serviranju žepni robec, si vsakokrat temeljito umij-mo roke z milom. Isto velja po vsakokratni uporabi stranišča. Voden krompir kuhamo z zelo malo vode, katero odlijemo, ko je kuhan, in ga pustimo v isti posodi na robu štedilnika še nekaj časa, da izhlapi odvečna vlaga. — Tako osušen krompir je lepo moknat. Razen polivinilnih tekačev uporabljamo za zaščito kuhinjskih tal lahko tudi tekače iz gume. Le-ta je sicer trajnejša, vendar skoraj še enkrat dražja, razen tega dolgo ohrani značilni neprijetni vonj in jo je teže dobiti na trgu. Ce se na klobuku poznajo dežne kapljice, ga nalahno odrgnemo z mehko žično ščetko, pa bodo kapljice izginile. lil) \ rj 41 #« r« r# Mjgjglg •C5 ZALA LISICA Lenin je bil prijatelj lova. Vendar je imel rekdokdaj priložnost loviti, ker ni bilo časa za to. Morda je prav zaradi tega pri streljanju včasih zgrešil. A to mu ni kvarilo zadovoljstva. Ko je bil Lenin po bolezni na oddihu, so ga tovariši sklenili povabiti na lisičji lov. Bilo je pozimi, lep, mrzel dan. Lov so priredili z zastavicami. Okrog gozda, kjer je bil zajčji brlog, so raz- obesili rdeče zastavice. Potem so lovci stopili na svoja mesta. Za velikansko smreko je stal Vladimir Iljič. Nekje v daljavi se je oglasil pasji lajež, nato je zagrmel po gozdu oddaljen strel iz puške. Lenin je stal s puško v rokah. Vse naokrog je zavladala tišina. Očitno so bili lisico pregnali v drugi konec gozda. Nekakšna ptica je preletela Vladimirju Iljiču nad glavo, zadela v vejo na smreki in otresla sneg. Iz višave so počasi krožeč začele padati lahke snežinke. V gozdu je bilo tako lepo in tiho. Zdajci pa se je izza mlade jelke pokazala lisica. Ozrla se je, nato je stegnila vrat — najbrže je vohala zrak. Dlaka na nji je bila dolga košata. Posebno lep je bil velikanski rep. Kadar je lisica gibala z njim, so se na soncu kresale po repu rdečkaste iskrice. Vladimirja Iljiča lisica ni videla: stal je za smreko. Lisica je' hipoma poskočila naprej in obstala. Prisluhnila je, udarila z repom in s temnimi, okroglimi. očmi vznemirjeno pogledala v daljavo: začutila je bila človeško sled. Tedajci je nedaleč od Lenina v lahnem vetrcu zavihrala zastavica. Lisica se je ustrašila in odskočila naša j. Proti Leninu pa je že tekel star lovec in jezno nekaj vpil. Vladimir Iljič je stal in pobešal cev puške k tlom. -Zakaj niste streljali? Zraven Vas je stala, Vladimir Iljič!« Lenin se je nasmehnil in odgovoril: »Zasmilila se mi je. Od sile zala je bila!« OBISKALI SMO TROJARJEV GROB Pod gozdom nad šentpetersko graščino leži pokopan borec tov. Trojar. Pionirj.i večkrat obiščemo njegov grob. Okrasimo ga s cvetjem. Za Dan mrtvih smo ga tudi očistili in prižgali svečke. Tovarišiea nam je povedala, da je zelo sovražil Nemce. Nemci so ga ujeli, pretepli in hoteli od njega zvedeti, kje so partizani. Ničesar ni izdal, zato so ga ustrelili. Mi smo ponosni nanj, ker je bil tako hraber. Filipič Rajko, II. a razred osemletne šole Lucijan Seljak, Stražisče Čarobni kompas »Joj!« je vzkliknila Jana vsa tresoča se od mraza. »Kaj se je zgodilo?« Teta Minka je zmagoslavno pogledala Tomažka. Vendar ni imela časa, da bi odgovorila. Iz neke snežne kope je prilezel Eskimo. »Dobrodošla na Severnem tečaju, teta Minka!« je pozdravil Eskimo in se široko nasmejal. Potem je prišel k njim in podrgnil svoj nos ob njihove. Potem je prišla še Eskimova žena, veselo pozdravila teto Minko in dejala: »Mrzlo pa je danes, kaj! Ali naj vam prinesem kožuhe?« »Mislim, da ne bo potrebno,« je odvrnila teta Minka. »Mudi se nam dalje. Pa drugič,« in zavrtela je škatlico in rekla »Jug!« Tomažek in Jana sta mislila, da so zašli v velikanski vrtinec. Vse se je zavrtelo. Potem pa sta začutila, da postaja topleje in topleje. Znašli so se med palmami in sonce je sijalo in grelo na vso moč. Pod neko palmo sta sedela mož in žena zelo temne polti. Okoli njiju pa se je igral majhen temen deček Ln se veselo smehljal pri-2 lim. »2e dolgo smo te pričakovali, teta Minka,« je dejal mož in prijazno razširil roke. Povabil jih je na kokosovo mleko. Tomažek in Jana sta že hotela za njim, teta Minka pa ju j« zadržala. »Nimamo časa danes,« je rekla. »Morda kdaj drugič.« »Ze zopet potuješ, teta Minka?« je vprašal črni mož. »Da, okrog sveta,« je odvrnila teta Minka, zavrtela škatlico in rekla: »Vzhod!« Zopet se je okoli njih vse zavrtelo. Palmova drevesa so zginila, namesto njih pa so stale slikovite majhne hišice. Zdelo se je, kot da so iz papirja in izpod streh so viseli barvasti lam-piončki. »Zdi se mi, da smo na Kitajskem,« je rekla teta Minka. Potem so se odprla vrata ene izmed hišic in nasproti jim je prišel majhen mož, v zlato-rumenem kimonu in v modrih hlačah. Lase je imel spletene v kito, oči je imel črne in poševne. Ko jih je zagledal, se je globoko priklonil, tako, da se je z glavo dotaknil tal. In Tomažek in Jana sta bila zelo presenečena, ko sta videla, da se tudi teta Minka priklanja in da se njen klobuk z umetnimi svetlicami dotika tal. »Častita Minka iz hiše Belih,« je dejal. »Ali bi hotela prestopiti nevredni prag moje hiše in počastiti moje domače s tvojim presvetlim obličjem.« In še enkrat se je mož globoko priklonil z glavo do tal. Tomažek in Jana še nikoli nista slišala, da bi kdo tako lepo in izbrano govoril. Se 'bolj pa sta zazijala od začudenja, ko je spregovorila teta Minka: »Jagnje se ne loči bolj težko od svoje matere ovce in ptič ne aleti s težjim srcem iz rodnega gnezda, kot se mi ločimo od tvoje vsega spoštovanja vredne gostoljubnosti. Neskončno minevajoči čas nas vodi naprej. Zato nam dovoli, da se mi, nevredni tvojega vabila, poslovimo.« In zavrtela jo Škatlico ter zaklicala: »Zapad!« '(Konec prihodnjič ZA BISTRE GLAVICE KRIŽANKA »ZRAČNO VOZILO II« Vodoravno: 1. nepokrit, brez pokrivala; 3. pomožni glagol biti za množino; 6. kratice ljudske milice; 8. red; 12. dva samoglasnika; 13. pristajališče letal. Navpično: 2. gumijasto obuvalo, ki ga obujemo preko čevljev; 3. vrh v Karavankah, del oprave; 4. domače živali, dajejo nam volno; 7. staro orožje; 9. latinski veznik; 10. predlog; 11. znak kemični za aluminij, okrajšani veznjk ali. MAGIČNI LIK Vodoravno in navpično; 1. krtova tvorba; 2. mesto na Hrvatskem blizu Senja; 9. prebivalci hrvatsko pokrajine; 4. južni *ad«ž. GREL NAS JE OGENJ OKTOBRA Pripoveduje predsednik Okrajnega odbora ZB NOV tovariš Ivan Bertoncelj-Johan »Težko se je spomnitd podrobnosti za tako daleč nazaj,« je dejal predsednik Okrajnega odbora Zveze borcev NOV za kranjski okraj, tov. Ivan Bertoncelj-Johan, ko ga (je naš sodelavec povprašal po njegovih spominih o tem, kako so v letih pred drugo svetovno vojno in v času NOB proslavljali obletnico Oktobrske revolucije na Gorenjskem im kako je veliki zgodovinski dogodek odmeval v naših krajih. i »Podrobnosti so utonile že v pozabo,« je nadaljeval tov. Johan. mZlvi pa so v mojem spominu vsi večji in pomembnejši dogodki iz tistih časov težkega revolucionarnega dela. Veliki pomen itn zgodovinsko vlogo Oktobrske revolucije za revolucionarno gibanje v svetu mi je prvi približal in razložil kasnejši narodni heroj Stane Žagar, ki je takrat učjteljeval na Dobravi pri Kropi. Bilo je to leta 1928, ko sem začel obiskovati kmetijsko nadaljevalno šolo na Dobravi. To 'šolo je osnoval Stane Žagar, ki je znal uporabiti sleherno možnost, da je razširjal revolucionarno misel. V tistih letih je bilo vsakršno revolucionarno delo sila težavno, saj iso bile s kraljevim ukazom 1929. leta razpuščene tudi vse politične stranke. Policisti iln žandarji so pazili na vsak korak komunistov in njihovih simpatizerjev, otež-kočeno je bilo vsakršno sestajanje. Vendar je Stane Žagar znal poiskati sleherno možnost, da je nadaljeval revolucionarno delo. 'Leta 1929 je bilo na Dobravi razpuščeno tudi prosvetno društvo, v katerem smo delovali Zagarjevi sodelavci, zato pa smo leta 1932 ustanovili društvo, kmečkih fantov in deklet. V okviru tega društva smo proslavljali tudi obletnice Oktobrske revolucije, na katerih je Stane Žagar govoril o pomenu Oktobra ter vsakokrat razlagal tudi svetovni položaj, revolucionarno gibanje v njem in notranje družbeno politične razmere. Ideje Oktobrske revolucije smo uresničevali — v okviru takratnih pogojev — tudi v društvih »Svoboda«. Bil sem član jeseniške »Svobode«, ker sem bil na Jesenicah zaposlen, ob sobotah pa sem se vozil domov na Dobravo. Sestanke v jeseniški »Svobodi« smo imeli pod odrom, kjer smo študirali napredno literaturo. Med organizatorji te ideološke vzgoje pod odrom je bil proletarski pisatelj Tone Cufar, predavatelji pa so bili tudi Janez Mlakar, Slavko Federle, Vencelj Ferko in drugi. Člani Partije smo ob takih zgodovinskih dneh, kot so bile obletnice Oktobrske revolucije in ti maj, pisali parole po zidovih in ograjah. V takih akcijah smo bili po trije; dva sta, vsak na svojem koncu, stražila, eden je pa pisal. Včasih niti nismo mogli napisati cele parole, ker smo se morali umaknili, pa smo besede kar krajšali. Ob eni izmed proslav obletnice Oktobrske revolucije smo razobesili koščke rdečega blaga na telefonske žice in električno napeljavo. Delavci pa so se drugo jutro smejali .žandarjem, ki so se mučila, da bi te rdeče zastavice odstranili. To so bile zunanje manifestacije naše privrženosti idejam velikega Oktobra, medtem ko je bil glavni poudarek na idejno politični vzgoji in širjenju revolucionarnega gibanja. Vse akcije, ki smo jih poprej pripravili na partijskih sestankih, smo prilagodili obstoječim pogojem. Razkrinkavali smo fašizem, naklepe jugoslovanskih protiljudskih oblastnikov itd. Zlasti pa smo to delo okrepili in začeli, razširjati po letu 1936, ko smo komunisti dobili! smernice za prehod na delo med množicami, in še posebno po letu 1937, ko je bila ustanovljena Komunistična partija Slovenije. V letih tik pred drugo svetovno vojno smo — v ilegalnih pogojih — prirejali proslave Oktobrske revolucije tudi na Dobravi, na katero je prihajala zlasti mladina, ki ji je govoril Stane Žagar. V času stare Jugoslavije je vsaka proslava 1. maja in Oktobrske revolucije pomenila za napredne politične delavce, ki so največkrat delali v ilegali, novo šolo., novo preizkušnjo v idejno političnem delu in konkretnih akcijah. Potem je prišla okupacija in doba narodnoosvobodilne borbe ter ljudske revolucije. Prvo proslavo obletnice Oktobrske revolucije v partizanih sem doživel v Cankarjevem bataljonu, ki je takrat, leta 1941 taboril na Mohorju. Bilo je v večernih urah — svečano, daslravno smo se morali nekoliko pritajiti, da ne bi dekonspirirali taborišča. Spet je bil tu stari revolucionar Stane Žagar, ki je imel polurni govor. Potem je zadonela Internacionala, ki so ji sledile še druge borbene pesmi ter recitacije. Naslednje leto sem proslavljal obletnico Oktobrske revolucije v Dobrči. Naša skupina je štela kakih 15 ljudi. Bilo je to po hudih naporih in borbah, ki jih je Kokršfci odred pravkar prestal. Stefe Anton iz Tržiča in jaz sva govorila o Oktobrski revoluciji, pevskega programa pa tedaj ni bilo, marveč smo se le pogovarjali o pomenu Oktobra in o naši borbi. Leta 1943 sem bil ob obletnici Oktobra v skupini terenskih delavcev blizu Tržiča. Imel sem govor. Zadnjo Obletnico Oktobrske revolucije, ki smo jo praznovali v partizanih, pa sem doživljal, prav tako v skupini terenskih delavcev, v Ziljski dolini na Koroškem. Vse te proslave so nas vedno znova moralno okrepile v težkih pogojih partizanske borbe, ko smo uresničevali ideje velikega Oktobra v naših specifičnih pogojih narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije,« je končal svoje spomine tov. Ivan Bertoncelj-Johan. Odlomek iz knjige Johna Reeda DESET DNI, KI SO PRETRESLI SVET Pozno zvečer sem prišel v Dvorjanskoje sobranje — v plemiški klub, kjer naj bi se sestali moskovski boijševiki in pretehtali poročilo Nogina, Rikova in drugih, ki so zapustili Svet ljudskih komisarjev. Sejni prostor je bil v gledališču, kjer so pod starim režimom častniki in elegantne gospe gledale amaterske predstave najnovejših francoskih komedij. Najprej so napolnili prostor izobraženci — tisti, ki so živeli v središču mesta. Govoril je Nogin in večina poslušalcev se je z njim docela strinjala. Bilo je že zelo pozno, ko so prišli delavci. Delavske četrti so bile namreč ob zunanjem robu mesta in cestna železnica ni vozila. Toda okrog polnoči so začeli štor ki jati po stopnicah v gručah po deset ali po dvajset — veliki, robati možje v grobih oblekah, ki so krišli naravnost iz bojne črte, kjer so se bili ves teden kot hudiči in gledali', kako so njihovi tovariši padali povsod naokoli. Komaj se je zborovanje formalno začelo, že so se na Nogina usuli žvižgi in jezni vzkliki. Zaman je skušal dokazovati, razlagati; niso ga hoteli poslušati. Zapustil je Svet ljudskih komisarjev; pobegnil je s svojega mesta, medtem ko je divjala bitka. Kar se tiče buržuaznega tiska, ga v Moskvi ni bilo več; celo Mestna duma je bila razpuščeina. Vstal je Buiharin, divji, logičen, govoreč z glasom, kd je udarjal kakor kladivo... Poslušali so ga s qore A Ondan sva jo z Revšetovim Lipetom za spremembo mahnila v Selško dolino. Pravzaprav sva bila namenjena v Železnike, pa naju je na tisti imenitni cesti tako premikalo, da sva zlezla z avtobusa že v Selcah. Nikar ne mislite, da sva v tej prijazni vasi glave vkup tiščala. O, ne — vsak jo je na svoje mahnil. Zmenila sva se pa, da se dobiva ob 12. uri v tamkajšnji štariji. Mejdun, je bil Lipe jezen, ko sem za debelo uro zamudil ran-di. — Ja Matiček, saj nisem mogel prej, ko sem pa v Podpo-reznu (pri Zgagu) drva in les premetaval. Tam je namreč spomenik petim padlim borcem in prav tam ima KZ Sorica skladišče lesa. Seveda so tisti les tako fletno vskladiščili, da spomenika sploh ni bilo videti. Jaz pa — ne bodi len — sem zavihal rokave in okrog tistega spomenika malo počedil. Ampak to povem tistim, ki imajo na skrbi skladišče lesa, da bodo lahko drugič, če bodo spomenik spet zabasali z lesom, kar sami počedili tisto leseno navlako. A Tokrat se je tudi Lipe pošteno usekal. V Selca oziroma v Železnike je bil namenjen predvsem zato, da najde človeka, ki bi nekoliko počedil kranjske ulice. Ja madonca, kako bodo reveži skrbeli za čistočo drugod, ko pa. še svojega ne morejo počedit. Kar Sevnico poglejte, pa boste ko j na jasnem, da jim ta potok služi za smetišče, pa tudi v Železnikih ni dosti bolje s tistimi kanali. Navsezadnje se pa Železnikom obetajo boljši časi, saj so se že pred poltretjim mesecem priborili do Turističnega olepševalnega društva. Res je, da člani tega društva zaenkrat samo govorijo, kaj bodo storili — ljudje pa le upajo, da ne bo ostalo le pri teh golih besedah. Najprej naj se spravijo na tisti potok, ki * svojo navlako ne dela posebno lepe podobe Železnikom. A Veste, tistikrat sem tudi zvohal, da imajo v Selcah prav imenitno pijačo. Naposled bi se ga nalezel, pa se nisem upal, ker so mostički, ki vodijo čez Sevnico, brez ograj. Navsezadnje bi še v tisto lužo telebnil. Saj, kakšni učiteljici iz Selo bi dobro delo, če bi v tisti vodi storila konec. Nikar ne mislite, da pravim to kar tjavdan, ali morda zato, ker sem hudoben. Ne! Povedati vam moram, da so tamkajšnje učiteljice velike re-vice. Prav po mačehovsko skrbe zanje. Jedetana — kakšne težave so imele te revice, preden so jih vzeli na košto. No, pa se je le na neko sorto poglihalo. Ena od učiteljic ima pa še vedno težave, kje se bo hranila. V gostilni pri Slifoarju sicer kuhajo za abonente, zanjo pa le nočejo. No, pa recite, če ne bi bilo res najbolje, da bi revica padla v vodo in utonila. A Tokrat sva z Lipetom tudi dodobra pregledala stanovanjski blok v Selcah. Pravijo, da je občinski. Nekaj je pa le malce nerodno, namreč — v tej bajti sploh niso naredili shramb. Bolj važno je pa to, da niso pozabili stranišč. Končno bodo pa lahko te prostore predelali za shrambe — svoje »kulturne poitrebe* bodo pa hodili opravljat pod milo nebo. A Tistikrat so mi pravili, da zidajo v Studenom čudovit čevljarski obrat. Seveda sem ko j tekel (tja, da se na lastne oči prepričam, kako je s tisto gradnjo. Madonca, če bi me videli, kako sem se obračal in gledaL Ja, kaj morem za to, če nisem ničesar opazil. Je zaenkrat Je vse precej pri tleh. Do plošče so prišli, potlej jim je pa denarja zmanjkalo — kredita pa ne dobijo. Zlomka, to je pa res čudno, od kod so izpulili tisti denar, s katerim so kupili Mercedes? A No, s (to gradnje je prav tako, kot s Prosvetnim domom v Cešnjici, za katerega jim je že pred osmimi leti zmanjkalo denarja. Ampak, oni so toliko na slabšem, ker se vedno nimajo avtomobila. A Ob tej priliki sem tudi zvedel, da bo na otvoritev tega doma, ki ga bodo sezidali leta 19..., prišla plehmuzka iz Selc zastonj špilat. To bo zares čudež, saj zidaj tanarfoolj špilajo takrat, kadar jim inštrumente fejst namažejo. A Pod večer, ko sva z Lipetom v selški štariji za majhne denarje prav imenitno večerjala, sem potožil, češ da se tukajšnji prebivalci kaj malo brigajo, kakšna so dvorišča in sploh prostori okrog poslopij. Take svinjarije pa že lep čas nisem videl. Kaj si le morejo misliti tujci, ki jih pripelje pot v Selca. Pa je Lipe dejal: »O, to je pa prav imenitno, če se kakšnih deset prascev, pa še prav debelih, podi po dvorišču. Vsak jih je llahko vesel.« »Saj ne mislim prašičev,« sem ga poučil, »ampak talko je nastlano, da se ven ne spoznaš.« »Kaj — ven ne spoznaš. Saj se na stanovanjskih uradih tudi nič več ven ne spoznajo, pa imajo še bolj štekadirane ljudi, kot v Selcah. Kar premisli. Ondan je nekdo pravil, da je dobil od stanovanjskega urada — ne vem od katerega — odločbo, da je njegovemu stricu dodeljena »oba, pa je revež že pred tremi leti umrl...« No, in tiste sobe sva bila z Lipetom tako vesela, da sva ga pošteno na zob d jala. Vas pozdravlja Vaš BODICAR! sijočimi očmi. Resolucija, da je treba podpirati delo Sveta ljudskih komisarjev, je bila sprejeta z velikansko večino. Tako je govorila Moskva. . . Pozno ponoči smo po praznih cestah in skozi Iberska vrata prišli do Rdečega trga pred Krem-ljem. Zagledali smo cerkev Vasilija Blaženega; njene blesteče, zavite lin okrašene kupole so fantastično in nejasno odsevale v temi. O kakšni poškodbi ni bilo sledu... Na eni strani trga so se dvigali temnii stolpi in zidovi Kremi j a. Od visokih zidov se je rdečkasto odbijal sij nevidnih ognjev; preko neizmernega prostora so prihajali do nas človeški glasovi im udarci krampov in lopat. Zavili smo tjakaj. Spodaj pri zidu so bile nakopičene cele gore blata in kamenja. Zlezli smo nanje in gledali v dve veliki jami, deset ali petnajst jardov globoki in petdeset jardov dolgi, v katerih je več sto vojakov in delavcev kopalo ob svitu velikih ognjev. Mlad študent nas je nagovoril po nemško. »Grob za padle brate,« je razložil. »Jutri bomo tukaj pokopali pet sto proletarcev, ki so umrli za revolucijo.-■< Vzel nas je s seboj v jamo. Bliskovito so švigali krampi in lopate in kupi prsti so rasli. Nihče ni rekel besede. Nočni svod je bil posejan z zvezdami in visoko obzidje starega carskega Kremlja se je dvigalo proti nebu. »Tukaj na tem svetem prostoru,« je dejal študent, »najsvetejšem v vsej Rusiji, bomo pokopali naše najsvetejše. Tukaj, kjer so grobovi carjev, bo spal naš car — ljudstvo...« Njegova roka je brila obvezana — zaradi krogle, ki ga je ranila med bojem. Pogledal je na obvezo. '»Vi tujci gledate na nas Ruse zviška, ker smo tako dolgo prenašali srednjeveško monarhijo,« je dejal. »Mi pa smo vedeli, da car ni edinii tiran na svetu; kapitalizem je hujši in v vseh deželah sveta caruje kapitalizem ... Ruska revolucionarna taktika je najboljša ...« Ko smo odhajali, so delavci v jami, izčrpani in kljub mrazu premočeni od potu, začeli utrujeno lezti iz nje. Cez Rdeči trg pa je prihitela temna gruča ljudi: zgnetli so se v jamo, pograbili za orodje in pričeli' kopati, kopati brez besedice... Tako so vso dolgo noč prostovoljci iz ljudstva zamenjavali drug drugega, ne da bi se ustavili v svoji naglici; in ko je mrzla zora obsvetila veliki prazni trg, pobeljen od snega, je bil zevajoči, rjavi bratovski grob izkopan. Vstali smo pred sončnim vzhodom in pohiteli po temnih ulicah na trg Skcbeleva. V vsem velikem mestu nismo videli žive duše; čuti pa je bilo slaboten šum daljnega in bližnjega vrveža, kakor da se bliža vihar. V bledem somraku se je pred glavnim stanom Sovjeta zbrala majhna skupina mož in žena s snopičem rdečih zastav z zlatimi napisi — Centralni izvršimi komite ^moskovskih Hovjetov. Svitalo se je. Sum iz daljave pa je postajal jasnejši in neprestano je naraščal v silen bas. Mesto se je prebujalo. Prišli smo na Tversko; nad glavami so nam vihrale zastave. Male kapelice ob cesti, koder smo šli, so bile zaklenjene in brez luči. Prav tako je bila zaprta tudi kapela Iberske Device, ki jo je navadno obiskal vsak novi car, preden se je šel kronat v Kremelj, in ki je bila vedno, podnevi in ponoči odprta in polna ljudi in ožarjena od sveč, ki so pobožno gorele pred zlatimi, srebrnimi in bisernimi ikonami. Sedaj so baje prvič, odkar je bil Napoleon v Moskvi, sveče ugasnili. Sveta pravoslavna cerkev je odtegnila luč svoje milosti od Moskve, od gnezda nespoštljivih gadov, ki so bombardirali Kremelj. Cerkve so bile temne, molčeče in mrzle; duhovniki so izginili. Ni bilo popov, ki bi opravili obrede pri rdečem pogrebu, ni bilo zadušnice za mrtvimi; nobena molitev ni bila ttzmoljena nad grobom bogokletmikov. Tihon, moskovski metropolit, je sovjete izobčil... Tudi trgovine so bile zaprte in premožni sloji so se držali doma — toda .iz drugih razlogov. To je bil dan ljudstva, ki se je bližalo z gromovitim truščera... HI • * I Na starem obzidju za cerkvijo na Cankarjevi cesti v Kranju je bila nekoč železna ograja zaradi varnosti. Zob časa je ograjo uničil, nekaj pa so verjetno k temu pripomogli otroci, da so se tod okoli laže igrali. Naš fotoreporter je ujel skupino otrok, triletno Marinko, malo starejšega Sašo, Uroša in Toneta pri kaj nevarni igri na tem obzidju. Do nesreče ni več daleč, le majhen spodrsljaj in že bi lahko nekdo od njih padel v desetmetrski prepad. Otroci, ki se vsakodnevno lovijo tod okoli, se ne zavedajo nevarnosti, zato pa bi bila dolžnost odgovornega za tamkajšnji prostor, da ograjo čimpreje obnovi, dokler ni prepozno. PARTIZAN KROPA V SLOVENSKI LIGI V nedeljo je bil v Kropi kvalifikacijski dvoboj odbojkarskih ekip Partizana iz Krope in Hoč za vstop v I. slovensko ligo-. — Kroparji so premagali zmagovalca mariborske cone s 3:2. Rezultat je tesen, vendar je zmaga kroparskih odbojkarjev zaslužena. m. TAKO NE BI SMELO BITI SD »-Branko Ivanuš« iz Ljubljane je organizirala pred kratkim prijateljsko strelsko tekmovanje z zračno puško za prehodni pokal znanega pokojnega strelca — Branka Ivanuša. Za to tekmovanje se je prijavilo večje število strelcev iz vse Slovenije. Vse strelske družine so po žrebu določili za medsebojna srečanja v četrt finalnen tekmovanju, ki so tekmovale pretežno vse na svojih streliščih. Poročila, ki so jih do 25. oktobra družine poslale organizatorju o izidu tekmovanja, so zelo dvomljiva, ker so nekatere poslale take rezultate, ki jim skoraj ni verjeti in se tako uvrstile v polfinalno tekmovanje. V nedeljo dopoldan sta -e v nadaljnjem tekmovanju sr -čali tudi ekipi Kamnika in »Iskre-« iz Kranja. Da bi zmanjšale izdatke so se dogovorile tako, da bodo po štirje od vsake družine tekmovali na svojem strelišču, najboljšega strelca ekipe pa so poslale v Kamnik oziroma Kranj. Kamniški tekmovalec, ki sta ga spremljala dva tovariša, je s seboj prinesel skoro nemogoče rezultate — 176, 176, 174 irt 172 krogov v stoječem položaiu od 200 možnih, ki so jih njegovi tovariši dosegli doma. Ko pa sam, kot njioov najboljši strelec med kranjskimi tovariši v domu JLA v zelo dobro pripravljenem prostoru tekmoval, pa je dosegel le 124 krogov. Ker kranjska komisija tem rezultatom ni mogla verjeti, je sklenila, da se bosta v ponedeljek v Kamniku srečali celotni ekipi. Ob tem srečanju v Kamniku oziroma Duplici pa je najboljši dosegel le 163, nato 160, 158, 156 in 144 krogov, kar jasno priča, da so bili zgoraj navedeni podatki oziroma rezultati netočni. Ob tem srečanju so sicer zmagali Kamničani s 777 krogi nad kranjskimi strelci, ki so zaradi okvare puške dosegli le 691 krogov. Takšno nešportno ravnanje nekaterih družin kvari ugled celotne organizacije tega tekmovanja in škoduje ugledu in pravilnemu razvoju strelske organizacije, -an Aleš je bil slednjič pripravljen in je voščil sestri lahko noč. Ana mu je dejala, da bo pustila ključ na oknu, kakor navadno. Potem je ostala sama v prarani sobi in spet mislila, kje hodi Dominik že peti dan in ali se mu bo posrečilo stakniti denair. , Skoro razveselila se je, ko je prišel v hišo stric Miklavž. Želela si je nekoga, da bi mogla z njim pokramljati, ker se ji ni dalo spati. Vedela je, da bi dolgo v noč ne zatisnALa očesa od samih skrbi na Dominika. Miklavž je sedel na prizidek k peči, odrezal kos tobak ove klobase 'itn ga začel počasi! žvečiti. Bil je pobit im čemeren, čez nekaj časa je potožil, da ga trga po rokah in v križu. „To je od vremena," je rekla Ana. „Ni od vremena. Postaral sem se, Ana, postaral..." „Saj jih imate komaj šestdeset!" „Enoinšestdeset jih bo o svetem Miklavžu," je rekel stric. „Nikoli nisem prav razumel starcev, ki jim je vsako delo pretežko, letošnja jesen pa je tudi mene potlačila. „Saj vas ni," je zamišljeno rekla Ana. „„Je me, je," je trdil Miklavž. „Ali sem doslej kdaj poznal utrujenost? Nikoli! Zdaj imi pa roke omahujejo, proti koncu komaj še držim vrsto z mlajšimi." „Prešlo bo," je menila Ana in spet maslila na Dominika. Peti dan je že na poti. — Kaj pa, če se mu je spotoma kaj zgodilo? — ji je zaikovalo v možganih. Stresla se je od bojazni. No, saj ni nič, samo opravka ima in zaradi deževja ne more domov, a bo že prišel, jutri, prav gotovo. . . Stric Miklavž je izpljunili prežvečeni tobak in vprašal: „Kam pa je šel Dominik?" „Ne verrK" Ana je globoko vzdihnila. Miklavž je trenutek pomolčal, potem jo je zamišljeno, skoro žalostno vprašal: „Pa ga boš res vzela, Ana?" „Oh, stric . . ." Ana je bila skoro začudena, ko >je opazila, da je Miklavž prvič vprašal po nečaku brez tistega žolčnega sovraštva, ki ga je zmeraj kazal, kadar je le kdo omenil njegovo ime. Zdelo se ji je, da je starec morebiti res bolan, ko tako mirno govori o Dominiku. '„Stric, kaj pa naj storim? Ali naj ostanem vse življenje sama?" „Ne, to bi ne bilo dobro," je odvrnil Miklavž. „Samo bojim se, da s Dominikom ne boš imela sreče." »Zakaj ne?" „Preveč je surov, preveč grabežljiv, z eno besedo: Zgon-čev je!" „Saj ni tak," je ugovarjala Ana. »O je!" je trdil Miklavž. „Kje neki!" je nejevoljno rekla nečakinja. „Stric, vi zato ne marate Dominika, ker starega Zgonca sovražite, čeprav ne vem, iziaikaj. Skrben gospodar je bili zmeraj, delaven tudi, tega mu nihče ne sme odrekati. In teta je res bolehna, križe je imel z njo." „Kdo je kriv, da je taka? On sam! Ali si jo poznala, ko je bila še dekle? V trgu ni bilo lepšega dekleta in žiKra in razposajena, uh! Lahko bi si bila izbrala, kogar bi biLa hotela, Hetori je silil ža njo, pa ga ni marala. Ne vem, kaj je storil Zgonc z njo, da jo je pregovoril, bila je kakor da ji je zavdal. Doma smo branili, saj si lahko misliš! Kaj pa je imel takrat? Strgano bajto v Kamni gorici im nič drugega! Potem, ko je prišlo tako daleč, da ga je morala vzeti, je pa pokaral zobe. Držal se je na vso moč prevzetno in kako je barantal za doto! Pa prav tak je bil, kot Dominik, prav tako hudičevo črne oči je imel..." Starec je sahnil Iv svojih spominih. Potem je pogledal zamišljeno Ano in mračno rekel: „Ali veš, da nisem bil na njeni svatbi?" „Neee?" solili kroži »Damka« v Tišini 1500 kilometrov • Veliko presenečenje med znanstveniki • V prodaji so že vstopnioe za potovanja na naše sosede - planete • Japonci prodajajo parcele na Marsu Ljudje, ki jih je sicer dogajanje visoko nad nami kaj malo ali pa nič zanimalo, so zadnji mesec z največjo napetostjo prebirali poročila o prvem umetnem satelitu, ki še vedno kroži v vesolju. Toda niso se še mogli načuditi temu uspehu znanosti, so sovjetski znanstveniki ponovno presenetili ves svet — v vesolje so izstrelili 3. novembra t. 1. nov satelit, ki je mnogo večji od prvega. Izstrelitev dveh umetnih satelitov, ki zdaj krožita okrog Zemlje je tako velik uspeh znanosti, da moramo še počakati, preden bo znan ves daljnosežni pomen tega dogodka, zlasti še, ker so ruski znanstveniki z drugim satelitom poslali v višave tudi prvo živo bitje. Drugi umetni satelit, ki ga je kolektiv sovjetskih znanstvenikov posvetil 40-letnici velike oktobrske socialistične revolucije, tehta 508,3 kilogramov ia kroži v višini Ali boš tudi ti prvi na Mesecu? 1500 kilometrov. Za pot okrog Zemlje potrebuje 102 minuti, kot med njegovo potjo in ravnikom pa je 60 stopinj. V njem so razni aparati, med drugim dva radijska oddajnika, ki delujeta na frekvencah 40,002 in 20,005 kilocikla, aparati za registriranje kozmičnih žarkov, temperature, tlaka in ostalih pogojev v gornjih zračnih plasteh. Razen tega pa je v drugem satelitu prvi živi potnik - pes. Dejstvo, da je v drugem satelitu tudi živo bitje, ni presenetilo in zainteresiralo le znanstvenike, temveč najširši krog prebivalcev naše zemeljske oble. Zakaj? Zato, ker ne bo več misel potovati na Mars, Mesec ali kak drug planet fantazija, če se bo ta pes, pravzaprav psica »Damka«, vrnil s potovanja v vesolje v svojo kočo takšen kot je šel. Ce bo tako kot so to izračunali in predvidevajo sovjetski znanstveniki, potem ni več daleč čas, ko bo z novim satelitom v vesolje odpotoval človek ali pa celo pristal in stopil na tla Meseca. Da se bo »Damka« lahko vrnila na Zemljo, je poskrbljeno. Iz satelita bo prišel signal, da se je pes spustil s padalom, dve ali tri ure potem, pa bo pristal na Zemlji. To bo omogočilo, da bodo ugotovili kraj, kamor bo padel. Poseben aparat, v katerem čepi »Damka«, bo preprečil, da tudi aparat sam ne postane majčken satelit, ki bi prav tako krožil okrog Zemlje. Ko bo ta aparat še nekaj kilometrov nad zemljo, bo posebna naprava vrgla psa iz njega. K psu je pritrjeno padalo, ki se bo avtomatično odprlo. Vsekakor pa so morali »Damko« že pred odhodom v vesolje dalj časa skrbno pripravljati za takšno pot. Zato je že nekajkrat poletela v posebnih raketah tudi do sto kilometrov visoko, razen tega pa je bila tudi dalj časa v posebnih celicah, ki približno ustrezajo sedanjim pogojem v satelitu. V satelitu dobiva umetno hrano, številni aparati pa sporočajo podatke o njenem stanju, dihanju, krvnem pritisku itd. Po zadnjih vesteh drugi sovjetski umetni satelit normalno kroži okrog Zemlje. Prvi dan, ko je bil izstreljen, je že 20-krat letel okrog Zemlje. Vsi aparati v njem delujejo v redu in po tem sodijo, da so tudi vsi življenski pogoji psa v satelitu normalni. Dejstvo, da so sovjetski znanstveniki z največjim uspehom poslali v vesolje že dva umetna satelita, daje pobude za pospešeno dejavnost na najrazličnejših področjih. Potovanja na Mesec in poleti v vesolje so danes že tako blizu, da ne moremo več govoriti o bujni in neostvar-ljivi domišljiji. Kljub temu pa nekateri tako hite, kot da bodo prišli prej na Mesec ali Mars, preden se bo vrnila »Damka« spet na Zemljo. V tem pogledu je zlasti hitra francoska turistična družba, ki se boji, da ne bi zamudila ugodnega trenutka, saj je dala že tiskati prve vozovnice za potovanje na mesec. Prvi vozni listek pa je že dobila znana pevka Marija Candida, ki ji je — vsaj formalno ■—■ zagotovljen prijeten 'konec tedna nekje na Mesecu. . . Pobudniki vesoljnega turizma pa so objav'li tod! to, da je cena vozovnicam za potovanje na Mesec in nazaj nekaj nad pol milijona frankov. Nič manj smešni pa so s svojo hitrostjo tudi Japonci. Njihovo medplanetarno združenje za polete pravi, da je po uspešni izstrelitvi prvega umetnega satelita močno naraslo zanimanje za parcele na Marsu in na drugih planetih. Se pred kratkim je stal hektar zemljišča na Marsu — združenje je prodajalo zemljišče bolj zaradi propagande in šale — 500 jenov. Pred mesecem dni pa je bilo na Japonskem že 16.000 »marsovskih posestnikov«. Jkm Razgalila ckteber 1903. leta je bila v Petrogradu zgrajena velika ladja, križarka »Aurora«. Naslednjega leta je že sodelovala v neslavni borbi z Japonci. Nato je pet let služila kot šolska ladja in kot taka še danes počiva na mirnih valovih *Neve. Slavna je preteklost »Aurore«. Tako slavna, da sta se zgodovina človeka in »Aurore« združili v eno. 1917. leta so vrvi »Aurore« zaškripale pod naletom burje. Februarski veter je razvil na krmi rdečo zastavo. Mornar j i-rcvolu-cionarji so prevzeli ladjo v svojo oblast, nekdanje oficirje »Aurore« pa so pozaprli. Od tega trenutka dalje, so se ob ladji, ki je mirovala v pristanišču, sprehajali razni agitatorji, ki so hoteli pridobiti na svojo stran posadko revolucio- narne »Aurore«. Toda mornarji se niso pustili pregovoriti. Pri njihovih odločitvah in pri njihovem delu so jih odslej naprej vodile le parole boljševikov. Prav zaradi tega pa je imela »Aurora«, kot njena posadka, pozneje velik pomen za Petro-grad in za oktobrsko revolucijo. Pred prvimi oktobrskimi dnevi je takratna začasna vlada v Rusiji za vsako ceno hotela logo, da zasede centralni, Nikolajev most in da ga zveze. Toda komanda ladje je odrekla poslušnost, zato jo je »Aurorin« komite zaprl in sam zavzel most. S tem je odprl in osvobodil pot delavcem, predvsem iz Viborske strani. In ko je začasna vlada iskala zadnje zavetišče v Zimskem dvorcu in ko je rdeča garda čakala znak za juriš, so topovi »Aurora« je s streli iz svojih topov naznanila, da je napočila nova doba. Pri zavzetju »Zimskega dvorca« je imela odločilno vlogo. Razen tega je ščitila mostove čez Nevo. + REDAKCIJA □ Prebrala sem članek, ki je bil objavljen 25. oktobra, o gospodarski problematiki v Železnikih. Med komunalnimi potrebami občine je omenjena tudi elektrifikacija Zgornje Selške doline. Neštete so bile vse vasi, kjer še nimajo električne razsvetljave, razen Zgornje Sorice. Zakaj ta vas ni bila nič omenjena? Ali je morda vzrok v tem, ker se elektrifikacije Zg. Sorice niso lotili vsi vaščani, temveč le nekaj gospodarjev? I. K. Zg. Sorica 30 Vsekakor ni vzrok v tem, ker se izgradnje elektrifikacije niso lotili vsi vaščani, čeprav to ni na mestu, saj bodo imeli od električne energije vsi enake koristi. Povedali pa »o nam na ObLO Železniki, da bo Zg. Sorica še letos dobila električno razsvetljavo, ker je upoštevana v elektrifikacijskem načrtu Zg. Selške doline. V omenjenem članku je le naš novinar nehote pozabil omeniti Zg. Sorico. □ V rubriki »Bralci in redakcija« sem čital v zadnji številki članek nekega bralca, ki se ogreva za odpravo ali pa vsaj za omejitev rubrike »S sodišča«. Jaz sem proti temu, saj marsikaj piše v njej, kar nam je lahko samo v korist. Sem pa tudi jaz in moji prijatelji mnenja, naj bi bila zadnja stran bolj pestra. Več humorja in manj športa! Prav s tem namenom vam pošiljam dve risbi: »Kje se skriva cestar« m starega zaljubljenca, ki poje pod oknom »Dekle daj mi rožco zalo.« L. J. Kom. Dobrava 7 V prihodnje bomo skušali ustreči vaši želji in popestriti zadnjo stran. Za vaša prispevka se vam pa najlepše zahvaljujemo, čeprav jih ne bomo objavili. Podobne skrivalnice kot ste nam jo vi poslali, imamo večkrat v pionirskem kotičku. O Občutek imam, da je Bodičarjeva Marjana najbolj popularna ženska v Kranju, ker nam jo tov. Bodičar vsak petek predstavi v svoji rubriki »Bodice«. Zanima me, ali je lepa, mlada, velika ali majhna? Ali bi lahko objavili njeni sliko? Ali so mlečne restavracije, posebno na Jesenicah, imele kaj zgube v času epidemije gripe? Ali je žganje res zdravilo proti gripi? A. V. Bled Kakšna je Bodičarjeva Marjana, bomo molčali. Njene slike pa si nikakor ne upamo objaviti, ker je kljub vsemu njen možiček preveč ljubosumen nanjo. Na Jesenicah mlečne restavracije zaradi azijske gripe niso imele nobene zgube, ker takih restavracij sploh nimajo. Kot vemo, pa šilce žganja pred boleznijo ne škoduje. Ce pa je človek že nalezel bolezen, pa žganje nič ne koristi. »Auroro« oddaljiti iz Petrograda. Toda osem mornarjev ladijskega komiteja je odbilo vse ukaze. Ko je revolucionarna plima že tako narasla in pretila, da bo odnesla začasno vlado, je le-ta ukazala, da dvignejo vse gibljive mostove na Nevi, ker edino tako lahko preprečijo nalet iz delavskih predmestij Pe-trograda. Tedaj pa je boljševi-ški vojni štab dal »Aurori« na- »Aurore« s svoje palube zasuli Zimski dvorec z granatami. Njeno grmenje je naznanilo oktober. Začela je revolucija. 50 mornarjev z »Aurore« je ščitilo Smolno, kjer je bil operativni štab revolucije, a ostali so šli v napad na najmočnejša središča odpora. Le malo se jih je spet vrnilo nazaj na ladjo, ki je prva najavila v zgodovini novo ero.