Evropska poezija danes
139
BRODOLOMEC
§tefan Aug. Doina?
Viharja niti ni bilo čutiti
le v meni v tebi morje je bilo
in eni so ležali tam pobiti
od drugih, strašen lev se je na dno
potopil prvi in njegova griva
bila je veter iz mladosti in vsa
renčanja v grozi le bila so živa
pijanost brez razloga je bila
in potlej čudovita in potlej mačja
okretna antilopa plesni skok
o pod Propontisom nabuhla kača
in s peno iz Bizanca samorog
to ni bil krik to so bili glasovi
boginje ki še mrtvi v nas bude
sovraštvo in morje smo bili in valovi
je bil žirafin vrat rastoč drhte
iz skupnega strahu v stoobrazni
opici, o sad z vrha jambora
in mesec plul je mesec čoln prijazni
in mi bili smo sami in sredi morja
bili jetniki v kožnati votlini
vseh teh ušes ki mokra že sopeč
so se trudila ostati na gladini
in drugih ki so padala toneč
KI«
Anketa Sodobnosti VII
do samih jeder svojega semenja mi morje smo bili ki vpilo v nas je o njih smrti in gorah trpljenja naslade in spet o valu pel je glas prav na obzorju pa je morje vstalo in tisti ki je stopil na zemljo se je smejal Moj bog ne bo premalo saj v nas se reSil je šakal samo
Prevedla Ciril in Jasa Zlobec
140