Delavsko vseucilisce ,,Rus- kin College" v Oksfordu na Angleškem. Medtem ko 86 je poprej pečala z vseučiliškimi študijami samo mladina privilegovanih razredov angleške družbe — a tudi drugod dozdaj ni veliko drugače — se je začela tam graditi nova stavba, katere amoter popolnoma odgoyarja modernpmu mišljenskemu toku. V imenu gesla Bveda za vsakega" je Dastal zdaj zayod, noseč nazi7 BBuekin College1' ki ie pr^a dela^ska univerza 7 čistem pomenu tega izraza. Pryi podnet k ustano^it^i tega zavoda sta dala Američana Vrovman in B e a r d ; Američanka Graffino^aje daro^ala prve fonde ; potrebne k izyedenju te misli. nBuskin College" je postal pred šestimi leti ter si stavil za nalogo izobraziti mlade in zmožne delavce ter na ta način jih pripraviti k vodstvu in upravljanju strokovnih zvez in delavskih združenj. Kakor na Angleškem sploh vaako vseučilišče, takojetudi BEuskin College podobno internatu, kar dijakom omogučuje, da se morejo brez skrbi za vsakdanji kruh celo leto, v slučajih tudi dye leti posvetiti izključno sanao znanstveaemu delu. Študijski načrt, kakor sploh sesta7 celega zavoda je tega načina, da bi se zmožni delayci ne odtujili s^ojemu poklicu, arapak nasprotno, da bi delavskemu razredu bil zagotovljen stalni priliv inteligentnih sil, zmožnih javnega, organizatoričnega delovanja, ki bi mogli izdatno in z uspebom se truditi 7 7znešenem izobraže^alnem delu svojih sodrugov. Predayanja na 7seu5i!išču obsegajo te-le predmete: sociologija, raz^ojna teorija, logika, psihologija, narodno gospodarst^o, zgodoyina induatrije, zgodo^ina socialnih tokoy ia smeri, vprašaoja politiška in društvena, zgodovina državnih zistemov, temelji aplošoega gospodarstva, šolsko zakonodajstvo. Poleg tega se posveča mnogo časa vajam v alogu in govomištvu, tako da bi dijakom, zapustivšim nBuskin College", jasno izražanje misli v govorjeni kakor tudi v pisani besedi ne činio nobenih U-žkoč ; koučuo morejo dijaki tudi po svobodui odločitvi poslušati predavanja angleškega, francoskega in nemškega jezika. Po^precua 7sota za yzdrža7anje enega znaša na leto 52 funt sterlingov (okolo 1300 kron), računajoč 7 to kolfgnino, učne pripomočke in celo oskrbo. Nekateri delavci plačajo to vsoto iz lastnih sredste7, po večini težko prihranjenih, drugi uživajo štipendije od delavskih zvez. Tako na pr. razpiše združenje mehaiiikov (59.000 organizovauih delavcev) vsako leto 10 štipenij za svoje najspoaobnejše člane, poleg tega se slušatelji brez aredstev še podpirajo iz temeljuib fondov. V prvih petih letih 8yojega obstanka je štel ta mladi zavod 194 dijakov, katerib 7ečina je bivala tam eno leto, ostali dve leti. Največja zapivka zaželjenemu razširjanju zavoda je nedostajanje prostora, ki mu bo zdaj 7 aajkrajšem času odpomagano 8 potrebno pristavbo, tako da zraste število mest v internatu na 50; istoČatrao se ima pa uravnati tudi interoat za žnnskp, ki jim so ze zdaj poslušaloice pristopne brez vsakega oraejevanja. BBuskin College1' je tudi U7edel v yeli- kem merilu Jzobraževalne pismene tečaje", katerib 86 je v petih letih udeležilo povprečno ne manj nego 5572 delavcev. Pouk 7 teh te čajib se podaja aistematično, čisto po nafrtu, kakor se vršijo ustna predavauja, samo s to razliko, da je — kakor razumevno — potrebno to snov razdeliti na nekoliko Iet. Šolnine se plača na mesec 1 šiling. Občudovanja vredna je vztrajnost, kako se posvečajo ti Ijudje študiju mnogokrat 7 očigled nemajhnim zaprekam. Tako n. pr. katerikoli bri^ec-frizer, delajoč (z nedeljami) 80 ur na teden, je abaolviral pri tem cel tečaj sodobne zgodovine, rudar pri deveturnem delu na dan, pri čemer porabi 2l(t ure na dan za pot od doma do rudnika o sodobnih društvenih tokib in sraerih. Učiteljski zbor je tako sestavljen, da bi že poprej bilo zagotovljeno, da bi se noben predmet ne predaval preveč akademiško ali pre^eč enoatranako. Preda^ajo namreč poleg profesorjev tudi odlični delavci na polju društvenib oprav, tičočib se zaupaoja delavstva. G o r 8 k i j.