Demir čisti »podzemlje« V svutu slovlmo kol riužela uma-/anih ulic in /anomarjunih javnlh straniSč Bol) ali manj upraviCeno. Lo rttdkok|e nalatiS na javno stra-mSče, ki ne bi bilo /ulito s tokalija-mi. Izjemo lahko najdemo v Plavi laguni. Zanj in /a podzemlje Lagu-ne skrbi te več mesecev Damlr Da-mlr. Vestno opravlja svoje delo fiistilca in vzdrzevalca. Ljudje so se navadlli nanj, zadovoljni so z njim, on pa je zadovoljen s svojim delom. Oemlr Oemir, priimek in ime sta enaka, je v naše kraje prišel pred skoro dvajsetimi leti. Iz Skopja. Je makedonski Turek ali turški Rom, kot sam pravi.. ' V mladosli se je izučil za ključav-ničarja, a tega poklica ze davno ne opravlja. Je imel »predragocene« noge. da bi ga pustili v delavnici! Tri leta, kolikor je delal v tovarni -11. oktomvri« v SKopju. je za istoimensko ekipo igral nogomet Bil je znan in popularen, priljub-Ijen pri gledalcih, ki jih je navduše-val s svojimi hitrimi akcijami. Pa mu kri ni dala miru, zahvalil se je tovarišem v tovarni, vrnil dres po-pularnega skopskega kluba in se napotil »v svet«. Tako se je znašel v delavnicah škofjeloške tovarne LTH in oblekel dres škofjeloškega kluba. Kakšno leto je zdržal med Gorenjci, da bi potem poskusil srečo v Murski So-boti. "»Težko je nogometašu zdržati leta in leta v enem klubu. Vedno iščeš novega, kjer bi se še bolj iz-popolnil, kjer bi prišel do polne ve- Ijave s svojim znanjem in spret-nostjo,« pravi Demir. Njega je pot iz Murske Sobote zanesla na Du-naj. Prodajal je Casoplse na ulicah, delal v tovarni etiket in popoldan igral nogomel .. dve leti Ves zasluzek |e pošiljal domov -za sinova. Oba sta danes že pri kruhu Eden je orodjar, drugi nata-kar. Oba sta porofiena in Dfcmir ima že Stiri vnuke. Ima tudi hčerko, a kaj ko je daleč in jo skorajda nikoli ne vidi... Zadnjih petnajst let, odkar se je vrnil z Ounaja, je »Ljubljančan«. Ko je prišel v naSe mesto, si je po-stavil škatlo s krtačami pred Astro in začel s čiščenjem čevljev. Nato se je preselil pred železnišKo po-stajo. Pravi. da Slovenci nismo kaj prida stranke. Ljudi je sram. da bi jim kdo drug fiistil čevlje, pa raje to store sami ali hodijo z umazanimi po svetu... Danes le še ob nedeljah, če je lepo vreme, sede na svoj stolček pred zelezniško postajo Niti ne za-radi zaslužka, saj stane čiščenje čevljev ze kar stotaka, bolj zaradi navade in zato ker se nima kam dati... ¦»Prijavljen sem na Hošiminhovi, živim pa povsod. Včasih prespim pri tom, drugič pri drugem prijate-iju. Včasih tudi v »cukrarni« na Po-Ijanskem nasipu ali kje tam okoli, kot pač nanese... Mi je socialna delavka nekoč že pomagala izpol-niti vse papirje za natečaj. a jih po-tem nisem oddal. Veš kako je... Človeku je hudo, zvrne kozarec, drugega... da utopi svojo žalost in skrbi •< Demir ni pijanec, kje pa! A kot mnogi drugi delavci iz drugih re-publik ima tudi on vrsto težav. Pra-vi, da so samo koncerti Brene in Šabana Šauliča premalo, da si želi veL, da se želi bolj polno vključiti v življenje... Pa kaj ko ne ve in ne zna najti poti, družba pa tnu pri tem nič kaj dosti ne pomaga. Osta-ne mu kino, kakšen koncsrt, zaka-jena soba prijatelja v samskem do-mu... in gostilna. Oseminštirideset let ima že. Pra-vi, da se ie ustalil, da bo ostal v Ljubljani. Želi si le dvoje. da bi Iju-dje malce bolj pazili na čistočo v »njegovi« Laguni in da bi dobil skromno sobico ki bi bila -samo njegov dom«. No, tudi malce višjo plačo si zelo potihem želi. Skro-men je, delaven in zato priljubljen med »stalnimi prebivalci lagunine-ga podzemlja-. ki je, odkar ga čisti Demir, nekako bolj prijetno, zlasti pa bolj čisto! A. TIHEC