MLADIKA Izhaja 20. Tsakcga meseca. Uredništvo in upravniStvo jo v Gorici, Gosposka ul. 2 (knjigarna). mmm mmm Staue celoletno 8 tir I v a n Baloh: Svetogorski Materi. To bil je sen-------- Na gori dviga se svetišče, krasno, lepoi tako— enakega zastonj oko mi išče. kot bela golobica na zeleni trati se dviga tempel do nebes, kot bela golobica na zeleni trati, kraljuje med otroci — naša Mati. bi v templu ta omamijiv opoj: kar maj ima dišečih vseli cvetic, kar še mladost ima nedolžnih lic vse zbrano, vse cveteče, vse jasno, vse goreče. In lučic svetlili na miljone topi v demant se njene krone. In svečenikov zlat ornat služabnikov rudeč škrlat, mladostnih glasov pesem mila šla k nebu z miro je kadila — Oh, krasen sen! Še več! Po cesti gori glej! Neštete trume so. Povej! Zakaj? Odkod jih pelje pot? Bandere v zraku jim vihrajo, in veter ž njimi se igra, za Mater srca vsi imajo in k Njej jih božjapot pelja. Oj, blagor Tebi. ljuba Mati, ko vidim Te vso v zarji zlati. oj blagor srečna — ti mladost, da Ona tvoja je krepost! — In Mati se je nasmehnila in k Sinu glavo je nagnila!---------- In z gore Gabrijela hotel sem naprej, zastavi pot mi nekdo': kam? zakaj: povej! Grem k Materi. Sem sin zgubljen, rešitev Ona je in drug noben. Zastonj je pot! Boš šel — odtod! Tam našel več ne boš svetišča, le kos boš našel pogorišča, le kamna kup, le sled, kjer tempel njen je stal popreti. Verjemi mi! Zastonj je pot. le sreča — ako greš odtod! — Tedaj odprl sem oči ------------: Svetišča Njenega več ni. svinčene vihre so prihrule častilce Njene vse razsule. Obmolknil sem. Obstal. Solze rosil — kot Scčin val. Oh Mati — toliko sirot, kdaj vrneš se, kdaj vrneš se na Svojo zmagoslavno1 pot? Vera in cerkev za delavski stan. Apologetične misli. Razbral L. C. Dragi prijatelji - delavci! Nastopnih vrstic ne pišem brez povoda. Zakaj gre? Vsakega le še količkaj versko čutečega katoličana mora zaboleti globoko v srce, ko sliši in čita, na kako nezaslišan način psuje nekdo na komunstičnih shodih našo sv. vero se staro babo. Pravo bogokletstvo so te besede; vendar pa bodi odkrito povedano: Psovka pomeni res najhujše žaljenje našega verskega čuta, a na drugi strani je prav, da razkrijejo komunisti sami svoje protiverske namene. Popolno brezverstvo jim je ravnotako program kakor gospodarska in socialna reforma. O tem ni dvoma. Le poglejmo! Že M a r k s, oče vsega komunizma je učil: »Odstranitev vere, ki je slepilna sreča človeštva, pomeni pospešitev prave sreče.« — In stari Bebel je dejal: »Mi hočemo troje: v verskem Oziru ateizem (brezverstvo), v političnem republiko, v gospodarskem socializem. Ruski bofljše-viški program, ki ga je sestavil Bucharin, naziva v poglavju »cerkev in šola« vero strup za ljudstvo« češ da je moderna veda to dognala. (N. Bucharin, Program der Kommunisten, Bern 1918). »Delo« prav nič ne prikriva svojega protiverskega programa; očitno ga izpričuje tudi duševni voditelj komunizma v naši deželi, ko psuje vero se staro babo. Na raznih shodih in v privatnih pogovorih slišimo sicer večkrat tudi drugačne glasove. Celo v »Delu« tupatam v dopisih drugače beremo. To pa ravno dokazuje, da držijo mnogi s komunisti le v dobri veri in prepričanju, da gre samo za gospodarska vprašanja, ki puste vero nedotaknjeno. »»Če je torej po komunističnem nazi-ranju vera strup za ljudstvo in če pomeni odstranitev vere pospešitev prave ljudske sreče, biti mora glavni namen komunizma boj proti veri. In ker je Kristus prinesel vera v svet ter jo sedaj uči po. sveti katoliški Cerkvi, biti mora glavni boj komunizma boj proti Cerkvi, boj proti Kristusu.« »Vsi pa, ki so Kristusovi, vedo svoj program, program krščansko - socialni: Boj za Kristusa in obrambo veri! (Dr. A. u, »R. Kat.« 1898 str. 353—254!) Pa o tem ne bomo razpravljali. Tudi pustimo izven razprave vsa druga vprašanja o komunizmu. Ogledati si hočemo v luči zgodovine le gorenjo psovko ter odgovoriti na vprašanje, ali more človek,, ki pozna zgodovino, tako bogokletno psovat našo sv. vero? Odgovoriti hočemo na to vprašanje, ker naše ljudstvo želi in pričakuje odgovora. Tudi je naša dolžnost, da branimo resnico. Poglej tore]: Kaj hoče psovka? »Vera je stara baba.« — Starim babam ni ravno zavidati njih sreče. O tem bi znala mnogo povedati marsikatera stara ženica, ki je celo življenje pridno gospodinjila in spravljala skupaj kot čebelica. Njeni žulji, njena pridnost in skrbno gospodinjstvo se pozna povsod, v hlevu in na kašči. Ko je pred leti pristopila na sedanji dom, je našla v hiši revščino in nered. Ob strani skrbnega gospodarja pa je znala kot vredna mu tovarišica vse preurediti. Zapušča lepo urejen dom — lepo premoženje. V zahvalo in plačilo ]o zmerjata sin in nevesta se staro babo. — Nehvaležnost je plačilo sveta. Vera je stara baba, kriči voditelj naših komunistov. Pa zakaj? Zato ker da ni še ničesar storila za delavca. Pa tudi zato, ker noče in ne more ničesar storiti za zboljšanje delavskih razmer; le na nebesa kaže ter z njimi tolaži uboge trpine, za časni blagor pa se ne gane. Odgovor. Najprej bodi povdarjeno, da je molitev za blagor ljudstva, kakor jo Cerkev uči in opravlja, že sama na sebi eminentno socialno delo. Nadaljni odgovor pa naj da francoski modroslovec Montesquieu: »Čudna stvar«, vzklika Montesquieu, »krščanska vera, katere predmet je sicer bla-ženstvo onostranskega življenja, zagotavlja tudi našo srečo na zemlji.« »Res si je Cerkev, zvesta svojemu Učeniku, ki je rekel: Iščite najprej božjega kraljestva, (Mat. 6, 33) najprej in predvsem prizadevala za čast božjo in izveličanje duš, pa vir, kateri se ji je odprl v Kristusu, se je razlil tudi na zunanje življenje in je napojil vse zemeljske razmere z nebeškim blagoslovom. (Hettinger — ap. d. Chr. III. 182.) Danskii pesnik Jo:r.gensen pravi nekje zelo točno, da je resnica tam, kjer je življenje. Če kak nauk rodi novo življenje, je resničen, zakaj le resnica) daja življenje. Evangelij krščanstva pa je ravno evangelij najlepšega in najbolj vrejenega življenja, ker je evangelij resnice, pravice in ljubezni. Še več! Krščanstvu je pravičnost in ljubezen naravnost zapoved. »Ljubi svojega Boga črez vse in svojega bližnjega kakor samega sebe!« Med socialnimi idejami je ni tako plodovite in bodrilne kakor je ta katoliška ideja. V primeri z njo je vsaka druga premalo splošna in enostranska. Kje so časi, ko je že stopila na plan in bodrila človeštvo, pa navdušuje ga še vedno za najlepše duševne in telesne blagre. Najlepše in najsijajnejše dobe v zgodovini so dobe živega verskega življenja, dobe katoliške ideje. Čisto! naravno. Ker je vera in versko prepričanje zadeva celega človeka, porodila je povsod novo gibanje in življenje tudi na gospodarskem in socialnem polju. Po besedah modrega državnika W a-shingtona je nerazdružljiva1 vez med krepostjo in srečo, dolžnostjo in dobroto in nebo ne gleda milostljivo na ljudstvo, ki prezira večne postave reda in prava. — (Weiss, Weltgeschichte., XIV. 334). Ali kakor pravi sv. Bernard: »Narodi, ki izpolnjujejo deset božjih zapovedi vspevajo; narodi, ki jih prelamljajo hirajo; narodi, ki jih zataje, izginejo.« Človeštvo je zavrglo evangeljske nauke in človeška družba je postala bolna. Šteje nebroj bolnikov in ti bolniki so po večini ljudje delavskega stanu; ljudje, ki izvršujejo svojo dolžnost napram družbi in so ustanovili blagostanje na svetu; ljudje, ki delajo, se trudijo in mučijo, v plačilo) pa stradajo in prebivajo po zaduhlih luknjali. Žalostna usoda! Odkod pride rešitev? Komunisti jo obetajo. Njih program o bratstvu in pravici nudi marsiktero zdravo zrno. Toda kje so je pobrali? Odkod privzeli? Iz krščanstva. Smelo trdimlo: Kar ima komunizem moči v sebi. jo ima iz krščanstva in brez njega bi ne našel nobenega odmeva v delavskih srcih. Če torej komunisti kolnejo krščanstvo, mu delajo največjo krivico. O Jezusovem nauku in krščanstvu veljajo v polni meri besede, ki jih je Kri- stus govoril o svojih sovražnikih: »Po njih delih jih boste spoznali«. »Dobro drevo rodi dober sad, malopridno drevo rodi malopriden sad.« (Sv. pismo.) Oglejmo si torej od bližje krasne sadove, ki jih je rodila Jezusova vera ravno v prid delavskim stanovom! Apostolska doba. Apostoli so se v besedi In dejanju popolnoma ravnali po vzgledu svojega Učenika, ki je oznanoval evangelij ubogim in hodil po svoji domovini povsod dobrote deleč. — Sv. Jakob piše: »Kaj pomaga, če prideta brat ali sestra naga k tebi in potrebujeta vsakidanjega živeža, pa jima reče kdo: Pojdita v miru, ogrejta in nasitita se, pa jima ne da, kar je potrebno te-• lesu? To ni nič, odgovarja apostol, saj s tem bližnjemu nič ne pomagaš«. Zato pa napoveduje sv. Jakob brezsrčnim bogatinom kazen: »Vaše zlato in srebro je zarjavelo in njuna rja bo v pričevanje zoper vas in bo požrla vaše meso kakor ogenj. Nabrali ste si zaklad jeze za poslednje dni... glej do neba kriči pritrgovanje plačila delavcem.« (Sv. pismo.) Delavci! Ako nam krščanstvo samo! tako tolmači ljubezen do bližnjega, da pod grehom in večno kaznijo brani pritr-govati delavcu na njegovi plači ter zahteva zanj pošteno plačilo, kako se opraviči potem oni delavec, ki se po brezvestnih agitatorjih preslepljen odtujuje krščanski veri? O Jezusu poroča sv. pismo, da je začel delati in učiti. Isto velja o apostolih. Trudili so se, da bi božje nauke v človeški družbi tudi praktično udejstvili. — Že na prvem cerkvenem shodu v Jeruzalemu je prvak apostolov, Sv. Peter, priporočal mladi Cerkvi posebno skrb za uboge. In ker niso mogli apostoli sami za vse skrbeti, so izvolili izmed učencev sedem mož, diiakonov, katerim so poverili v prvi vrsti skrb za uboge. Kako so dijakoni izpolnjevali to nalogo, nam kaj lepo priča ljubka dogodba iz življenja sv. Lavrencija, dija-kona in mučenca. Ko so ga zatožili, da je kristjan in da ima v oskrbi cerkveno premoženje, je z veseljem priznal., da je učenec Kristusov. Ko ga pa vprašajo, kje so cerkveni zakladi, jim jih Lavrencij rad pokaže. In kakšni so bili ti zakladi? Brezposelni delavci, hromi... z eno besedo ubogi, katere je pripeljal pred sodišče rekoč: Tu so moji zakladi.« Prva stoletja krščanstva. Sužnji. Kristus je našel delavske ljudi v strašnem uboštvu. Gospodovali so tudi takrat na svetu bogatini in kapitalisti, ki so se jim morale pokoriti neštete množice siromakov. Velika velika večina teli siromakov so bili sužnji-delavci. Imeli niso ničesar svojega, še svoje volje ne. Suženj paganskemu bogatinu ni veljal za človeka ali zal cisebo, ampak za blago, katero je kupil gospodar na trgu kakor druge svoje potrebščine. Kadar se mu je prav zdelo, smel je to blago zopet prodati. Stanje sužnjev je bita zato naravnost obupno, ker je celo zakon določeval vrednost sužnjev. Po postavi je bil suženj »manj vreden kot nič.« — Dr. J. Pavlica: Socialno vprašanje — 85 d« 87.) Poleg sužnjev pa je bilo še mnogo drugih siromakov-delavcev. Ti so bili sicer prosti rimski državljani, niso pa sami ničesar posedovali. Tudi njihovo stanje je bilo skrajno žalostno. Zaslužek majhen, ker jih gospodarji niso hoteli bolje plačevati, dokler so imeli dovolj sužnjev. Umevno je torej, da si delavsko ljudstvo v takih razmerah nikar ni moglo opomoči in tudii vsak nasilen poskus je bil potlačen večinoma že v kali. Upoštevajmo dalje okoliščino, da je gospoda telesno deta naravnost zaničevala in ji je veljalo delo žuljavih rok za umazano in nečastno ter deiavci sami za brezčastne. Tudi ni poznal suženj-pagan Boga. očeta ljubezni in usmiljenja, ki bo v večnosti otiral solzo reveževo. Nepoznan pri Bogu in zaničevan pri ljudeh je moral naravnost obupati. Božjemu Srcu Jezusovemu se je zato ta delavska množica smilila. Govoril ji je svoje evangeljske nauke in poslal je delavcev v bogato žetev nesrečnih siromakov. Poglavja Jezusovega nauka pa so: Vsi ljudje so en red, vsi imajo enega Očeta v nebesih; vsi izhajajo iz enega pradeda Adama; vsi so odrešeni s krvjo edino-rejenega Sina božjega Zatoi smo vsi — sužnji in svobodni, ubogi in begati, ,re'3 ljudje in bratje med seboj. Tudi najrevnejši človek je cel Človek. Ker smo si pa vsi ljudje bratje, se moramo tudi po bratsko čislati in spoštovati; moramo biti eden do drugega pravični. Dati moramo vsakemu, kar mu gre. Še več! Svojega bližnjega moramo ljubiti kakor same sebe. Zato b«di prekleta vsa lakomnost in sebičnost, ki dela bližnjemu krivico in ga pripravlja ob pošten zalužek! (Dr. J. Pavlica: Socialna vprašanje — 87 — 90). Vprašam: Ali je po teh naukih sploh mogoča krivica, zatiranje in izkoriščanje delavcev? Ni mogoče! Zato vidimo, kako izginja v rimskem cesarstvu suženjstvo in siromaščina delavskega stanu., čim zvesteje se je človeštvo oprijemalo teh vzvišenih naukov. Kristjani sci se iz ljubezni do bližnjega celo sami podajali v sužnost, da so mogli druge rešiti sužnosti. Hermes, rimski prefekt, je na dan svojega krsta oprostil 12.000 sužnjev. Enako ljuba v je izkazal Hromacij svojim 14.000 sužnjem, katere je vrhutega še bogato obdaroval. (Pamet in vera I.—40) Tolika je bila moč Kritusovega nauka. More li biti potemtakem delavec nasproten Kristusu in Njegovemu nauku? O Jezusu veljajo psahnistove besede: »Pošlji svojega Duha in prenovil ! boš obličje zemlje!« (Ps. 103, 30.) Zato je popolnoma upravičeno rekel cesar Napoleon nekemu vojaku, ki mu je izjavil , da ne ve ničesar o Jezusu: »Reven je, kdor ne pozna Jezusa!« Da! Reven in zaslepljen ali pa zloben. MARSIKOMU: Kaj bi žalostno gledal i svoj uveli obraz! Vrzi proč ogledalo: z delom dvigni svoj »jaz«! J. m Mladenka bodi spodobna in uljudna. Draga mladenka! Koliko dogodkov si doživela med vojno,, koliko bridkih spominov se je na-gromadilo v tvojem srcu! Ti spomini sc obujajo sedaj drug za drugim, tako živi, kakor da so od včeraj, od danes. Nazaj ni morda ne očeta, ne brata; barake so vzele življenje materi, sestri; porušen je ljubljeni dom, porušena je gredica poleg njega, v kateri si z nežno ljubeznijo gejijja duhteče rožice. Morda se je vojna furija zaganjala celo v paradiž tvojega deviškega srca. Blagor ti, mladenka, ako si junaško odbila vse napade na vrata svojega srca. Poleg tisočev grenkih spominov na strahote vojske, te bo celo življenje, prav do groba, spremljal morda edini, pa tem veselejši spomin: Vojska mi je vse vzela, ni mi pa vzela dekliškega poštenja. Sedaj si zopet doma. Vse se ureja: dom, polje, vinogradi travniki. Tudi gredica z nageljni in vrtnicami bo' zopet prišla do veljave. Upaj! Po bridkih dnevih bodo nastopili lepši časi. Pri vsem trudapolnem delu pa ne pozabi sama nase. Pomni, draga mladenka, da je bila v zadnjih letih tvoja vzgoja jako pomankljiva. Pomanjkljiva je bila vzgoja uma, volje, srca. Pomni, da si živela med slabimi zgledi, da si nehote, nevede, stopila na pota, po katerih ne sme hoditi vzorna slovenska mladenka. Sedaj je čas, da popraviš* kar je bilo pomanjkljivega, da se otreseš vsega, kar je na tvojo vzgojo pogubonosno vplivalo. Pci končanem trudapolnem delu, ob urah zasluženega počitka vzemi v roko »Mladiko«, pazljivo jo čitaj, resno preudari, kar bereš. »Mladika« bodi tvoja skrbna učteljica in vzgojiteljica. Dovoli, draga mladenka, da danes nekolika pokramljam s teboj. V čem se kaže dekliška spodobnost ? Ves čas vojske me je najbolj bolelo, da so dekleta tako rade pozabile na dekliško spodobnost. Razumeš, kaj hočem reči. Večkrat si slišala: »To se spodobi, to se ne spodobi, to se zlasti za dekle ne spodobi.« In koliko je bilo v vojni, kar se ni spodobilo za dekleta! Koliko nespodob- nosti iz vojne se med žensko mladino še sedaj šopiri in pase! Koliko tisočev in sto-tisočev tujih mož in fantov je bilo med vami za časa vojne; koliko jih je še sedaj! Kaj govorijo sedaj ti možje in fantje.v domačih krajih o slovenskih dekletih,'ki so bile nekdaj vzor dekliške spodobnosti. — Hvala Bogu, ne o vseh, tudi o večini ne, vendar so ona maloštevilna nespodobna dekleta marsikateremu kraju vzela dober sloves. Spodobnosti ne smemo pogrešati pri nobeni mladenki. Dekle se mora vesti spodobno. Spodobnost je tista čednost, ki vodi dekle, da z lepim zunanjim življenjem dopade Bogu, bližnjemu pa napravi čednost prikupljivo, da mu dopade in Jo posnema. Spodobnost zahteva dostojno zadržanje telesa, čuječnost nad peterimi čuti in lepo urejeno zunanje obnašanje. — Spodobnost ureja zunanje življenje v duhu Kristusovem in se ogiblje napak, ki bližnjega žalijo in odbijajo, predvsemi lahkomiselnosti, razposajenosti in napuhu. Spodobnost obrača posebno skrb na obleko. Kako fini čut za spodobnost v obleki so imeli naši predniki. Ta fini čut se razodeva v lepih dostojnih in trpežnih narodnih nošah in vezeninah. Moderna lažikultura je narodne noše zavrgla in jih nadomestila z raznimi ničvrednimi capami in cunjami židovskega izvora. Laži--kultura je zatrla domačo industrijo, zavrgla kolovrat med staro šaro, vzela dekletom veselje do vezenin lastnega izdelka. Poznavalci razmer trdijo, da se je z odpravo narodne noše začela odpravljati tudi tista nežna dekliška spodobnost, ki jih dela tako lepe in prikupljive. Spodobnost obrača dalje skrb na poglede na telesne kretnje, hojo in govorjenje. Da, spodobnost si posebno prizadeva prav rabiti jezik. V tem oziru imaš v sv. pismu najlepša navodila, kako boš rabila dar govora, da ostaneš spodobna. Naj ti navedem nekaj zlatih zrn iz sv.pisma: »Norci imajo v ustih svoje srce; modri pa imajo svoja usta v srcu« (Sir. 21, 29). Modri človek molči do časa, nesramnež in nespametnik pa ne gledata na čas« (Sir. 20, 7) »Abotnik povzdiguje svoj glas v krohotu, modri mož pa se komaj tiho smeje.« Spodobnost v govorjenju se mla- denki posebno poda. Iz njenih ust ni nikdar slišati kletvine, umazane besede. Pa tudi v dovoljenem govorjenju pozna pravo mejo. Mladost ima rada srce na jeziku, rada površno sodi, rada ugovarja, vsako stvar hoče bolje vedeti. To je nekako duh časa. Tisti skriti hudiček napuha sili vedno in vedno na dan; spodobno dekle ga Vtdno podi nazaj, ga kroti in brzda, dokler ga ne zmaga. Nespodobno dekle se mu rada vda, vedno hoče govoriti, tudi o rečeh, ki jih ne razume, vsakemu sega v besedo in mu ne pusti govoriti. Jeziček ji teče, kakor klepetec v mlinu, to pa jo dela neprikupno, včasih naravnost odurno. Spodobnost — znak plemenite duše. Spodobnost je znamenje lepe, plemenite, dobro vzgojene duše. Spodobnost priča, da si dobra mladenka. Čednost smem primerjati dragocenemu kamnu, spodobnost je pa njega lepi okvir. Kdor ima krepostno, čednostno srce, njemu se spodobnost razodeva sama od sebe. Spodobnost je odsvit tega, kar se vrši v svetišču dekliškega srca. Strah božji dela red v notranjosti tvojega srca, strah božji ureja tvoje misli, želje nagnenja; spodobnost' pa urejuje tvoje zunanje dejanje, da so v skladnosti z božjo voljo. Neki pisatelj po pravici trdi: Spodobnost je kras vsake čednosti, priča nedolžnosti, znamenje čistega srca, šiba vzgoji, lepota duše, varuhinja dobrega glasu, spremljevalka čistosti in spričevalo splošne svetosti. Spodobnost te takerekoč drži vedno na vajetih; navaja te, da se vedno zavedaš božje pričujočnosti, da hodiš vpričo Boga, da se z nekim svetim spoštovanjem obnašaš dostojno tudi sama do sebe. Misel: Bog me vidi — te navdaja s svetim strahom, da si spodobna tudi takrat, ko si sama. Pomanjkanje prave spodobnosti je zavedlo že marsikatero mladenko do velikih, grdih dejanj. Vse one nesrečne žrtve, ki so po mestih, prodajajo za denar svoje poštenje in življenje, izvira od tod, ker se niso vadile v mladih letih v spodobnosti ali se niso v njej dovolj utrdile.1 Sovražniki spodobnosti. Vsaka čednost ima svoje sovražnike, tudi čednost spodobnosti ni brez njih. Sovražniki so: slaba tovaršija, brezplod- ne, škodljive zabave, in ne v najzadnji vrsti plesišča. Mladenka* ki ljubi samo sebe, ki se zaveda svojega dostojanstva, se ogiblje teh sovražnikov. Ako slučajfto ali po potrebi zajde v tako družbo, ve kaj je njena dolžnost. Dolžna je ohraniti spodobnost, ima pa tudi pravico terjati od vsakega, da se dci nje spodobno obnaša. Nespodobni mladeniči, ki zahajajo v družbo poštenih deklet, naj se zavedajo, da jim z umazanim kvantanjem, z dvoumnimi šalami, ki očitno merijo na nečedne namene, tlačijo srčni mir. Spodobna mladenka,kaj tacega nikdar rada ne posluša ter usiljive mladeniče odločno zavrača. Vsakemu človeku najdražja stvar na svetu je mati; ako morda mati počiva že v grobu, mu je njen grob najdražji prostorček na svetu. Ona mu je dala življenje, dala mu je vse. S svetim spoštovanjem se spominja nanjo, spominja se njene ljubezni, njenih skrbi, njenih solz. Mladeniči naj se učijo spoštovati v dekletu bodočo mater, katere se bodo njeni otroci z veseljem spominjali. Zato bodi obnašanje mladeničev do tebe, draga mladenka, spoštljivo, kavalirsko, viteško. Ti jim ne bodi predmet igrače, pohotnosti, poželji-vosti. To veljaj zlasti za tiste upapolne, pa nevarne dneve pred poroko, ko se kot nevesta pripravljaš na sv. zakon. Ne dopusti nikdar, kaj tacega, česar bi se pozneje morala sramovati pred svojimi otroci, ako bi izvedeli za tvoje življenje pred poroko. Dekliška uljudnost in olika. Hčerka spodobnosti, ali če hočeš sestra spodobnosti, je uljudnost. Pri tem, ko se spodobnost bolj nanaša na človeka samega, si prizadeva uljudnost, da uredi obnašanje do drugih ljudi, da jim obnašanje dopade, da jih ne odbija. Poganski pisatelj Kvintilian pravi: Uljudnost obstoji v tem, da se v občevanju varujemo vsega, kar odbija, kar je neprijetno in neprimerno.« Kar bi torej bližnjega po pravici žalilo ali jezilo, bilo bi znamenje ne-uljudnosti. Ako pa se v družbi tako vedeš, da se drugi v tvoji družbi nekako prijetno počutijo, potem je tvoje vedenje uljudno. Za uljudno obnašanje imajo takozva-ne »knjige olike« veliko pravil. Ne bo ti škodilo, draga mladenka, če tuintam pogledaš v knjigo olike. Vendar sloni prava uljudnost, kakoršna mora biti med kristjar ni, na naukih sv. vere. Naštudirana uljud-ncist je prisiljena, ako nima svojega vira v olikanosti srca. „Uljudnost pravi učeni profesor Weiss, ni prazna beseda, ni neka zunanja prisiljenost. marveč naravni odsev resnično plemenitega srca.« Z uljudnim vedenjem se nekako naravno razodevajo same od sebe notranje čednosti: ponižnost, pravičnost, ljubezen do bližnjega itd. Zatoi se motijo dekleta, ki mislijo, da so olikane, ako se znajo izbrano le klanjati, po vseh pravilih umetnosti prijazno se nasmehljati,' govoriti priložnostne fraze: klanjam se, priporočam sc, bilo mi je drago, me je prav veselilo itd. Ako pri taki/gospodični uljudnost ne izvira iz čednostnega srca, potem pač ne zasluži imena uljudnega dekleta. Takim božjim stvaricam pravimo: »koketa« ali kaj podobnega. Hvala. Bogu, da za take vrste deklet naš jezik še nima pravih izrazov; to je znamenje, da je tako obnašanje tujega izvira. Gotovo poznaš,, draga mladenka to ali ono »koketno gospodično«. Kot nepokvarjeno slovensko dekle je.šja služit v Trst ali v kako drugo večje mesto. Kmalu se otrese pobožnosti in drugih čednosti, ki jih je mati vcepila v njeno mlado srce. Kmalu se navadi nekaj zunanjih manir. Toda poglej njeno obnašanje, kako je prisiljeno, vsiljivo, naravnost smešno. Fine rokavice, gosposki klobuček in krilo, globoko klanjanje nikakor ne more nadomestiti tistega neprisiljenega-uljudnega vedenja. ki je lastno nepokvarjenemu slovenskemu dekletu. Sloveči škof Dupan-loup piše v svoii krasni vzgojni knjigi: j>V kmečkih selih in na vrhovih alpskih gora, sem videl ljudi, ki so kazali večio dostojanstvenost v nastopu in prikuplji-vejšo uljudnoil. nego med meščani. Preprosti kmetje so se vedli naravno in brez bojazni, ob enem pa kazali resnolst in dostojnost: niso bili ne predrzni, ne boječi, temveč odkriti, dobri, poistrežljivi in so izkazovali vsakemu tisto spoštovanje, ki mu gre.« Kakor bodi vednoi spodobna, tako bodi vselej tudi uljudna. Ne izpozabj se niti takrat, ko imaš opraviti z neuliudni-mi ali celo sirovimi ljudmi. Tudi tedaj, če se s krm sporečeš. ne pozabi biti uliudna. To bolj zaleže in bolj gotovo doseže namen. Uliudnost je lepa oednest. ki se vsakemu _poda. Zal, da uljudnosti včasi manj- ka tudi tam, kjer bi je smeli hajmanje pogrešati: pri bogatih, izobražencih, predstojnikih itd. Uljudnost pa tudi redi dragocene sadove. Uljudno vedenje je najboljše priporočilno pismo za, mladenko ko stopa v svet. Od prvega vtisa, ki ga napraviš na druge, je navadno veliko, ali pa tudi vse odvisno. To je najlepše priporočilo za gospodinjo, kateri se ponudiš v službo, najlepše priporočilo za modrega mladeniča, ko si zbira družico za življenje. V domači hiši se uči uljudnosti! Prizadevanje, da ostaneš vedno uljudna, ti bo utrdilo značaj. Z vestnim stanovskim delom se pripravljaš na svoj poklic, z bogoljubnim življenjem blažiš svoje srce. To dvoje pa rabi še nekaj tretjega, rabi uljudnosti. da se vse pokaže, na zunaj v prikupljivi obliki. Brez uljudnosti je tudi najboljši človek podoben nebruše-nemu demantu, ki je sicer dragocen, vendar nima še prave lepote in veljave. Ak0 pa se demant zbrusi, potem se sveti prekrasno in neizmerno pridobi nai vrednosti. Kar je za demant brušenje, to je za mladenko^ vaja v uljudnosti. Uljudnost podeli vsemu njenemu vedeniu blagodejno nrikupljivost. Brez uljudnosti je lahko na"j-boljše dekle tako čmerna. sitna, da je ne more nihče prenašati. Akc se pa pobožnost druži z lepim vedenjem, potem postane na mah prikupljiva. Demant brusijo mesece in mesece, da mu dajo pravi sijaj. Tudi resnična uljudnost se ne pridobi v enem dnevu. — Uljudnost zahteva veliko truda, dolgotrajne vaje. A] naj ti polagam na srce, da si posebno prizadevaj biti uljudna do svoji!', bratov in sester, do svojih tovarišic, posebno še do starišev in predstojnikov? V domači hiši Se uči uljudnosti. ootem boš znala biti uljudna tudi zunaj hiše. Brzdaj rada svoj jezik, umej ob pravem trenotku molčati, ne sili se v ospredje, tvoja be-se'da'ne bodi osorna, žaljiva, ne bahaj se s svojimi doli ali prednostmi duše in telesa, tvoj nastop ne bodi predrzen in izzivajoč, ne bodi vladoželjna, brezobzirna, bodi pa nriprosta. krotka, pohlevna. l judem. ki si jim to dolžna, rada skazi potrebno spoštovanje, rada jih pozdravi, ob-išči. če spoznaš za potrebno. Kako razveseliš stariše. če jim voščiš za god, za novo leto. če jim pišeš, ako si na tujem. Ako se dekle leta in leta ne spomni svo- jih staršev, ni prav, da ne rečem več. — Uljudna mladenka pozabi celci sama nase. ako se ji nudi prilika, da bližnjemu stori uslugo. Proč z nadomestki. Predaleč bi me zavedlo, ako bi ti hotel to zadevo še dalje opisovati j n priporočati. Draga mladenka, bodi spodobna, bodi uljudna! Bodi iz srca spodobna, iz srca uljudna. Boj pa se Iazi-spodob-nosti in laži-uljudnosti. Med vojno je naneslo, da sino za najrazličnejše potrebščine dobivali takozvane nadomestke, suregate. Nekatera dekleta so dobila nadomestke celo za spodobnost in uljud-nost. Ta hoče z nališpano oblekel prikriti pomanjkanje notranje, srčne lepote; ona si devlje v lase razne dišave ter hoče z njimi nadomestiti prijetni vonj krščanskih čednosti; tretja si barva obraz z raznimi barvili in pomadami, kakor da bi hotela prikriti od raznih strasti popačeno telesno lepoto. In tako dalje; teh stvari je legijon. Proč z nadomestki! Ako se vije cesta mimo prepada, ki je nevaren za ljudi in živino, tedaj napravijo ob prepadu obcestni plot, ki naj varuje ljudi pred nesrečo. Kar je cestna ograja za popotnika in, voznika, to je spodobnost in uljudnost za mladenko, da jo obvaruje na pravi poti. Najlepši zgled spodobnosti in uljudno-sti imamio v brezmadežni Devici. Kaka spodobnost se kaže iz njenih besed, ki iih je govorila nadangelu Gabrijelu. Kolika uljudnost, ko se Marija poda na daljno pot obiskat sorodnico Elizabeto, da ji je v potrebi na pomoč! Mladenka! Naprej za Marijo po poti spodobnosti in uljudnpsti, po poti do časne in večne sreče! OJ RADOSTI! Širna ravnina, soinca milina, sinje gore, bele megle, ravna stezica, sveža vodica, njiva živi vrtec dnhti, hribčki zeleni ptički zbujeni: radost srca hvali Boga. Rojaki, vaša oporoka, Ves svet je velik tempel božji. Od solnčnega vzhoda do zahoda sc poije Bogu čast in hvala, in vsaka stvar časti Vsemogočnega sveto ime. Slavček v zelenem grmu, ki po noči milo žvrgeli; orel na planinah, ki leta visoko pod nebom in se, oglaša po hribih in dolinah s svojim mogočnim krohotom; — mali pastirček, ki * grokanjem, ./ ,.Bratje in sestre moje! Slovenec bom Slovencem nove besede govoril iz ljubezni materine v slovenskem jeziku, katerega je tud dal Sv, Duh govoriti apostolom" Slomšek 1. 1838. na svojo piščalko, in grozoviti lev v puščavi, ki strahovito rjoVe; — mili glas zvonov injorgelj, sladko petje v sveti hiši božji, pa tudi bobneči grom, pred katerim se trese zemlja in maje nebo; — tudi mali črvič, dasi ga ne slišimo, kakor tudi drobni muren slavi v svojem jeziku stvarnika: — najl^pše pa človek, kateremu je dal stvarnik dar govora, da bi mu pel ž njim čast in hvalo. — Lepo je slišati glas zvenov, še lepše orgelj ubrano donenje: najlepši pa je človeški glas, s katerim poje in govori, žaluje in se veseli. Beseda, ki jo je dal človeku vsemogočni stvarnik, je najimenitnejši in največHdar dobrotljivosti božje. Brez besede airfeo-vora bila bi zemlja'žalostna puščava, in vsaka človeška druščina le tiho, dolgočasno zbirališče mutastih divjakov. Nikdar ne moremo dovolj zahvaliti Boga, da nam je dal prelepi dar jezika. V začetku je bil samo en jezik, kakor en Bog in Oče vseh; kadar so se pa ljudje razmnožili po svetu, pa se tudi pokvarili in pohujšali, zmedel jim je Bog pri zidanju babilonskega stolpa jezik in tako povzročil, da so začeli govoriti razne jezike. In vse te jezike je posvetil Sv. Duh, da bi se po njih oznanjeval božji nauk in pela Bogu spodobna hvala* da bi spoznali vsi narodi, da je Jezus Kristus velečeščeni Sin nebeškega Očeta. »Nagloma je nastal z neba šum kakor prihajajočega silnega vetra in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. In prikazali so se jim razdeljeni jeziki, kakor plameni, in obstali na slehernem po eden. In napolnjeni šobili vsi s Sv. Duhom in so začeli govoriti v mnogoterih jezikih, kakor jim je dal govoriti Sv. Duh. Tudi na druge vernike se je razlil Sv. Duh, da so govorili razne vrste jezikov in visoko častili Boga.« Ap. dej. 2. Bi-H bilo boljše, ako bi vsi ljudje govorili samo en jezik? Nikakor ne! Žalostno bi bilo Orgel j petje, ako bi enako pele vse piščalke; dolgočasna bi bila glasba, ako bi ne bilo različnih godal; — žalosten in dolgočasen bi bil tudi svet, če bi govorili vsi ljudje en jezik. Bogu bi bilo prav tako lahko dati vsem ljudem en jezik, kakor dati apostolom. da so govorili v vseh jezikih; toda božja previdnost in modr-ost ni storila tega. Zato je Sv. Duh na binkoštno nedeljo posvetil ves jezike, da ceni s hvaležnim srcem vsak Svoj jezik, v katerem govori in daie Bogu zanj snosobno čast in hvalo. Dvanajst ubogih ribičev je izvolil vsemogočni Bog. da bi izpreobrnili in zveličali ves svet: in preden jih ie razposlal širom sveta, ni iim dal posvetnega bogastva in pozemeljske oblasti, temveč Sv. Duh jim ie prinesel na binkoštni praznik dva najpotrebnejša nebeška darova: nebeško modrost božjega nauka in poseben % dar, da so govorili vse jezike na svetu. Sv. Peter je odšel nato proti zapadu ter je oznanjeval sv. evangelij Latincem.; sv. Jakob je šel v Judejo in proti vzhodu; sv. Janez je nesel med Grke veselo oznanilo o božjem kraljestvu; sv. Andrej pa je odpotoval v polnočne kraje in je Slovanom, našim davnim sorodnikom, kakor pravijo, prvi oznanjeval Jezusov nauk v staroslovenskem jeziku. Ko so apostoli kri prelili za sveto vero in šli za svojim Gospodom Jezusom v večno življenje, prišli so drugi apostolski možje v naše kraje sveto vero Jezusovo razširjat in utrjevat. Med njimi je bil na Koroškem sv. Modcst, prvi škof gosposvetski; pri nas pa sv. Mohor in Fortu-nat. Med panonskimi Slovenci, Čehi in Moravani sta širila vero in omiko ob enem solunska brata sv. Ciril in Metod. Predragi! Kai: so očetje dobrega prejeli od svojih starih, morajo zapustiti svojim sinovom; in kar so se matere hvalevrednega naučile od svojih mater, morajo zapustiti svojim hčeram. Materni jezik, pa Ja najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih prednikov; skrbno smoga dolžni negovati in lepšati ter ga zapustiti svojim mlajšim. Človeški jezik je talent, katerega nam je izročil Gospod nebes in zemlje, da bi ž njim kupčevali ter si .veliko vspeha pridobili. Kdor svoj materni slovenski jezik pozabi, malopridno zakoplje Svoj talent, Bog bo enkrat terjal račun, in vsj zaničevalci in izdajalci svojega materinega jezika bodo pahnjeni v vnanjo tem*. Usmiljeni Bog, vsemogočni stvarnik, je dal človeku 'dušo in telo. Telo potrebuje spodobnega oblačila, duša pa zgovornega jezika. Kar je telesu oblačilo, to je duši jezik in beseda. Pameterl človek skrbi, da je stanu primerno in snažno oblečen; prav tako si tudi dober rodoljub prizadeva, da svoj materirfi jezik čisto, lepo in nra\mno govori In mu s tem čast in spoštovanje pridobiva tildi pri tujcih. — Rojen Slovenec, ki skruni svoj jezik s tujimi besedami ali ga celo zataji, je podoben pogreti jedi. ki nikomur ne dopade in ne tekne; tak človek pozabi svoiega rodn žlahtne lastnosti, se privadi tujih slabosti in i$ kakor preoblečen vran od vseh zaničevan. Zatorej o ljubi, lepi in pošteni slovenski ie-zik, v katerem sem prvič klical svojo liu-beznjivo mater in dobrega očeta, v katerem me je mati učila Boga spoznavati, v \ Stran 32. ML, -gr-"- katerem sem prvikrat svojega stvarnika častil: — tebe hočem kot najdražji spomin svojih rajnih starišev Spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto, kolikor premorem, skrbeti, — v*slovenSkem jeziku Bosa do svoje poslednje ure najrajše hvaliti, — v slovenskem jeziku svoje ljube brate in sestre najrajše učiti, in želim, kakor hvaležni sin svoje ljube matere, da kakor je moja prva beseda slovenska bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenska bo! I. K. Po Slomšku, Drobtinice 1. 1849. Ruski kmet in komunizem. (Nadaljevanje.) Ivan Rejec. Drugie zopet: »Zmagoviti proletariat ...vsem zatiranim in izkoriščanim... iahko pripravi ogromno izboljšanje.«3) Tudi »Delo«, socialisitčno glasilo naše dežele, pripisuje socializmu, da bo odpravil revščino in pomanjkanje. Socializem hoče rešiti ljudstvo bede in ponižanja, katero mu jia-klada pomanjkanje ... Če je idealno, darovati revežu ponošene čevlje, mora biti niiljonkrat bolj idealno, odpraviti revščino in odpreti vsem ljudem pot do dobrih čevljev.3) Socialistična država bo prinesla človeštvu zaželeno srečo: to zaupanje je socializmu tako bistveno, da nanje stavi vso svojo upravičenost. Zanašajoč se na to upanje, si lasti socializem tudP pravico, obstoječi red s krvavo revolucijo razdreti in na teh razvalinah Svojo državo postaviti. Tako prinaša »Delo« v št. 4. ruskega boljševiške-ga voditelja Zinovieva članek: Parlament in revolucija. Tu je čitati: »Oblika proletarske diktature je sovjet.... Le izdajalci delavstva sc morejo lagati delavstvu in ga polniti z upom, da bo mogoče priti do cilja mirnim potom s socialnimi reformami Poleg vsega pa želimo povedati še tole: Prava rešitev v-sega vprašanja bo dozoreli* vsekakor izven parlamenta, 11 a ulicah.1) Danes je več nego jasno, da so stavke in upori edine uspešne metode končnega boja mej delom in kapitalom.« Ko hočejo socialisti tako drago vkupiti obetano srečo, imamo pač ljudski prijatelji dolžnost In pravico, bliže pogledati, kako se je ta kupčija tam -) Kautsky, Der Weg zur Macht 101 — Berlin 1909. 3) Delo, 1920 št. 4, Socializem in idealizem. ') Debelo tiskano v »Delu«. Italijanski socialisti — iu ž njimi vred socialisti zasedenega ozemlja — so se pridružili tretji internacionali, to je: sprejeli so za svoje tiste ci-He, ki jih je dosegel boljševizem na Ruskem, in k ciljem hočejo po istih poteh, po katerih hodijo njih ruski vzorniki. Stranka je v Italiji že najmočnejša, ter ima na državo in vso družbo velik vpliv,- j kateri bo še narastel. Zato je naravno, da se vsi napeto oziramo na Rusijo, kjer se v ognju življenja preizkušajo ideje in načrti, ki so doslej bili shranjeni ie po socialističnih knjigah in časopisih. Socializem (v smislu komunizma) nam že celo stoletje zatrjuje, da bo prinesel človeški družb? srečo, kakršna v dosedanjem družabnem redu ni mogoča. In sicer po socialističnem ‘nauku sreča j doslej zato ni mogoča, ker jo ovira zasebna last. Zato proč se zasebno lastjo, a na njeno mesto postavimo skupno last, tako da bo edina lastnica vseh pridobitnih sredstev le država. Država imej vso zemljo, vse tovarne, vsa prometna sredstva, država imej monopol trgovine, državna last naj bo tudi človeška delavna moč! Država poraz-deluj delo; ona organiziraj produkcijo in r^zdeluj produkte! Upanje, katero stavijo socialisti na ta ideal, je velikansko. To upanje je prava vera, ob! kateri socialisti žive: »Proletarci nimajo ničesar izgubiti, kot le svoje verige. Dobe p a ji a h k o ' svet. »Tako Marx in Engels i. 1847 v »komunističnem manifestu.« Socialistični učitelj današnjih dni Kautsky pa trdi: »Nikakor ni fantastično, če vzamemo, da je takoj mogoče plače podvojiti, a delovni čas na polovico sedanjega znižati.«1) ‘) Kautsky, Die soziale Revolution II. (Am Tagc nach der soz. Revolution.) 41 — Berlin 1903. (To mnenje ima svojo podlago v izjavah Origena in Evzebija, ki pravita, da je sv/Andrej delal \ Scitiji. Po Herodotu sc je Scitija raztezala črez Besarabijo do Moklove in Valahije do Azonskega morja in FJ&iia. Kako ljudstvo pa je takrat tu bivalo, ni še dognano. Ruska legenda (Strahi, Gescli. der russ. Kirclie 1. 37) smatra, da so ondotni prebivalci bili Slovani. — Op. ured.) obnesla, od koder tudi socialisti zajemajo svoje vzore: na Ruskem. V boljševistični duhu pisano časopisje ima Iz Ruske sitno mnogo agitatoričnega in programnega gradiva, tudi ne manjka opisov ob ustroju boljše-viške države. Tam beremo govore Lenina in Trockega, programne spise Btiharina in Zinovleva* natančne sklepe sovjetskih kongresov itd. A nasproti obilici pristno ruskega gradiva te vrste je v tistem časopisju presenetljivo pomanjkanje pozitivnih podatkov o uspehih boljševiške države na socialnem, kulturnem in gospodarskem polju. Književnost, ki ni boljševiška, nudi v tem oziru precej podatkov, ki vobče kažejo žalostno sMko‘i propasti ruskega naroda na vseh teh poljih. Bolj-ševiki ne podajejo nasproti temu statično podprte drugačne slike, marveč se omejujejo na 'splošni hvalo ruskih razmer, ali pa dopovedujejo, da o Ruski nihče pravega ne ve. »Vsa Ruska je danes skrivnost bolj ko kdaj.« Cc bi tudi to poslednje bilo resnično, bi razsoden človek tako-le sklepal: Ne hitimo brezmiselno posnemati ruskega primera, dokler ga ne moremo vsestransko in temeljito proučiti, ali celo dokler ta primer sam ne dozori. Zakaj tu ne gre za nedolžen poskus brez usodnih posledic, kakor jih delajo z novim načinom obdelovanja na malem gospodarstvu, ati pa zdravniki ali tudi živinorejci na nekaterih živalih. Tu gre za usodo celega naroda, za kulturo, h kateri je prispeval rod za rodom skozi tisoč let. A boljševiška agitacija nima nobenega pomisleka. Se samozavestno dogmatično gotovostjo se vnema za ruske cilje in ruske poti s tako silovito in naravnost nasilno agitacijo, kakršne dozdaj nobena stranka ni rabila. Neredko je srečati v botj-ševlškem časopisju izrekov, ki kraljtomalo zame-tajo vse dosedanje delo religije in vede, vse socialne in gospodarske dosedanje tvorbe. Vse to je delo buržuazije, torej za nič. Vsa modrost in dobrota začenja šele v družbi, stoječi pod diktaturo proletariata. — Tudi ni najti v boljševistični slovstvu resnega kritičnega študija v tej smeri, da bi skušali razločiti, kaj in koliko novih naukov in načrtov bi bilo primernih za naše razmere, ki pač niso povsem ruske ne po zemlji ne po ljudstvu, ne po veri ne po kulturi, ne po političnem in socialnem, ne po gospodarskem redu. — Nič kritike, ali pa čisto brezpomembna; vse sama dogmatična silovita agitacija! Za osvetljenje, kako nestrpen je boljševizem nasproti drugačnemu mnenju, naj najde tukaj mesto opazka o njegovem razmerju do socialnih demokratov, ki se drže načel druge internacionale«: »Odpreti oči vsem delavcem, pokazati jim izdajalsko deto soclal-šovinistov, napraviti — z orožjem v roki — to protirevolucionarno stranko neškodljivo, — to je ena izmed najvažnejših nalog proletarske internacionalne revolucije.« (Prim. »Delo« št. 3, str. 1.) Pri nas so to še agitacijske besede, za katere teče tiskarsko črnilo. A v Rusiji, kjer imajo bolj-ševiki diktaturo v roki, se zdi, da teče kri delav-cev-bratov. Tako poročajo važne social-deinokra-tične ruske priče. Tu navedeni dve. H. Burcev, stari ruski revolucionar, piše: »Boljševiki so glede zadtfv drugih stranek popolnoma nenravni ljudje: oni — ljudje brez srca — zanje ne eksistira tuje gorje... Bill so proti jetnišnlcam, toda postali so strastni ljubitelji ječ in najokrutnejši ječarji. Začeli so na stotine ljudi metati v svoje Ječe, brez sodbe in preiskave... Skoro vsaka njihova odredba končuje z grožnjo smrtne kazni. Rusijo so pokrili z mrtveci.«1) Drug ruski socialdemokrat, Khariton'H a v i h v i 1 y, poroča: »Zad-•nji čas streljajo boljševiki nevšečne jim socialiste in poštene demokrate kar na stotine in tisoče, In sicer brez komedije revolucionarnega sodišča.«5) — Leninu samemu se zdi čisto naravna posledica, da z diktaturo proletariata ne more obstati nobena svoboda za neproletarske sloje — za grajane. Za te neha svoboda tiska, svoboda besede, svoboda združevanja, svoboda osebe'). Enako uči veljavni boljševik N. Bu tiari n v svojem spisu: Program komunistov.4) — Očitno torej gre v bolj-ševiškem vprašanju iie samo za gospodarske iz-prentembe, ampak tudi za svetinjo človeške svobode. Vso to svobodo je krščanska družba izvojevala izza paganskih časov sem z velikanskimi žrtvami in napori. Res, da ideal še ni dosežen — najmanj na gospodarskem polju. A, pridobitve dosedanje krščanske kulture — četudi v boju s človeško slabostjo in hudobijo še niso uspele do popolnosti — so vendar tako dragocene, da jih nikakor nismo voljni brez odpora žrtovati novemu paganstvu. Zakaj tak zator svobode, kakor je gori označen, bi Ibil obnovljeno pagansko suženstvo. Ti splošni premisleki me nagibajo, da skušani nepristransko oceniti peročila o učinkih boljševizma zlasti na kmetiškl stan. Vodi me zgolj želja, da bi se približal spoznanju resnice in pa da bi razbral, katere strani ruskega boljševizma so bile vir propasti za Rusijo in bi bile v še večji meri za nas; a želim končno pokazati, da so v tem gospodarskem in socialnem programu tudi zdrave, od- ') VI. Burcev, Gorje vam boljševiki! Iz francoščine. Ljubljana 1919, str. 10, 11. 2) Khariton Ctiavich\vily, Offener Brief an den Genossen Jean Longuet. Bern 1919. 3) Lenin, Teze o socialistični revoluciji in nalogah proletariata v Rusiji. “) Bucharin, Progranim der Kommunisten. — Bern 1918. Stran 34. MLADIKA__________________________Štev. M. lično krščanske prvine, ki bodo vsekakor — če se J modro uporabijo — družbi v zdravilo zoper razjedajoče delo liberalizma. !i Gospodarska propast na Ruske 111. Ruski profesor Boris Nolde tako-le opisuje učinke boljševiškega družabnega reda ua rusko kmetiško gospodarstvo: »V vsaki drugi deželi bi bilo nemogoče, dve leti uporabljati boljševiško gospodarstvo: katastrofa bi sledila že po par mesecih.1)« (Zdi se, da primer Ogrske profesorjevo mnenje potrjuje.) »Da je pri nas (na Ruskem) tak skrajno marksističen eksperiment mogoč, pride odtod, ker je naš gospodarski razvoj še zelo zaostal. Rusija je poljedelska država, kjer delavski sloj ni še pretrgal vezi se seljaštvom. To pa lože prenaša gospodarsko razsulo, in sicer tem lože, ker je poljedelstvo ruskega kmeta še zelo malo* napredno. Kmet ima svoj kruh, svoje mleko, svoj živež in more, če se omejuje, zelo dolgo pogrešati industrijskih izdelkov. Njegova odporna sila je brezdvomuo večja kot pa meščanova, delavčeva, uradnikova ali pa človeka svobodnega poklica. Le kmet severne Rusijo, ki pridela premalo žita, nikakor ne more živeti vsled socialne dezor-ganizacije, katero je prinesel boljševizem. Zato se viši iz teh pokrajin splošna selitev. Novgorodski ali tverski seljak zapre svojo hišo, vzame denar, ki ga je prehranil med vojsko, in odide z vso dru--žino v kako južno gubernijo, kjer je več kruha. Gospodarska moč, s katero ruski kmet prenaša splošno ekonomično razsulo, je posledica ruskega kmetiškega gospodarjenja, ki je še čisto preprosto. Odtod se tudi razume, da more dežela živeti.« | { • Hujše ko deželi se godi mestom. Slika Borisa Noldeta je naravnost pretresljiva. »Boljševizem Je ustvaril v Rusiji stanje, ki povsod gospoduje In zoper katero ni pomoči, dokler bo vladal 'boljševizem. To stanje je — I ajt o t a. Delo je dezorga-nizirano, prideluje se malo, prometna sredstva so uničena: vse to je nrispevalo, da je nastala 'taka neznosna beda, ki se je že tolikrat opisovala. Svetovna vojska je rodila toliko gorja, da povest o daljni deželi, kjer tisoči ljudi lakote umirajo, ne napravi vtiska na bravce, ki so opisov bede naveličani ali pa jim ne verjamejo. A tistih ki so pod boljševizmom živeli, ne bodo nikdar pozabili podobe tistih mest, kjer se neprestano srečuje smrt v ogabni obliki lakote, kjer nihče nikoli o čem drugem ne govori, kot le kako dobiti živeža, kjer je vse duševno življenje uničeno od gole skrbi, kako se ubranili smrti za lakoto. 1) Revne des deux Mondes. 15. Nov. 1919, 305 ss. . .. .....*!*h Kadar se govori o tem: umreti ali ne umreti za lakoto — je treba v sovjetski Rusiji umeti izraz tesno v pravem pomenu besede, ali pa vprašati zdravnike v bolnišnicah, da dajo o tem točno razlago. Že večkrat je bil govor o tem, naj bi se odposlale v Rusijo mednarodne komisije v svrlio preiskave. Jaz jim svetujem, naj se pred vsem obrnejo k zdravnikom, da jim razlože položaj. Ti so, ki lahko narišejo podobo bede, ki vlada povsod.«1) Pa boste morda ugovarjali, češ, Nolde je vse-učlliški profesor ,član višjega sloja, zato ni nepristranska priča. Naj pa spregovori nemški socialist K. R y s t o, oseben prijatelj boljševiških vodite«: Ijev. Ti sami so ga povabili, naj si ogleda rusko-boljševiško družbo in gospodarstvo na licu mesta. Šel je, a ko se je vrnil, ni nič dobrega sporočil.") »Prejšnji srečniki — pravi — so pahneni v propast, a nesrečniki niso nič srečnejši postali. — Brezupnost je značilna poteza ruske zemlje, v vsem javnem življenju diha potrtost, zija praznota, vlada fatalizem, kakor ga more skovati le korobač nasilne diktature.... Ako hoče kdo izkusiti, kaj se pravi diktatura, } kako) človeka ponižuje, ko mu silo dela, kako zavira vso produktivnost In stvarjajočo voljo v človeški družbi ali jo celo ubija, kako vzbuja le zle instinkte, kako vzreja brutalne ljudi in prilizovavce, svobodne in ponosne pa na stran peha, kako vobče dviga na površje vse podlo in umazano, — akoj hoče kdo vse to izkusiti, pojdi v boljševiško Rusijo.« V slikanju splošne propasti in zločinov, k? so jih krive boljševiške oblasti, se K. Rysto popol-notna strinja s poročevalci, ki pripadajo grajan-skitn slojem. — Končno dajmo besedo še ruskemu socialistu Dimitriju G a v r o ,n s k e m 11, slo-večfemu revoltfcionarcu, ki je do lani podal najboljše delo o boljševizmu. Njegovi podatki so Iz pristnih boljševiških virov. Ko je naslikal splošno propast kulture in pa zločinsko ravnanje boljševiške družbe, tedaj primerja ruski narod mlademu lepo rastočemu drevesu in pravi: »Boljševiki niso imeli potrpljenja, da bi počakali, kako bi cvetoče drevo novega življenja — više in više rastoče — doneslo človeštvu svojega žlahtnega sadu. Ne da bi ga gojili, so sklenili, organični proces rasti nasilno pospešiti. In niso nehali, nategovati ga Vtvi-1 šku s tako silo, s tako »revolucionarno energijo«, da so ga izruli iz tal. Zdaj leži na tleh, s koreninami na soncu, uvelo, usehlo, mrtvo.«3) ’) Revne des deux Mondes. L. c. ") Bolschevvisten-Spiegel Erlebnisse tind Beobachtungen — von K. Rysto. Hamburg — Berlin 1919. *) Die Bilanz des russischen Bolschevvlsmus. Auf Grund autlientischer Quelleft dargestellt von Dimitri Gawronsky. Berlin 1919. 1 Sicer pa priznanje o propasti ia lakoti, kakor tudi klic po novem redu in delu odmeva že od! spomladi 1918 iz govorov Lenina in Trockega,') in ni utihnil do danes. Iz zadnjega časa je namreč vredno zabeležiti dva glasova o ruskih razmerah — oba sta boljše-viška. Prvi glas je poročilo o ruskem gospodarskem kongresu, ki se je vršil letos ■ v zgodnji pomladi. »Slovenec« od 5. apr. t. I. označa za vir ruski (boljševiški) časopis »Golos Rosiji«. A že prej je šlo po časopisju krajše poročilo o istem predmetu iz Kodanja, kjer ima sedež ruska trgovinska delegacija. — Drugo poročilo je ita-(Janškega navdušenega boijševika B o m b a c c i J a. To mi je doslej znano le po kratkem izpisku, ki ga je prineslo »Delo« od 7. maja št. 12 na 3. strani- »Iz sovjetske Rusije«. Poročilo o ruskem gospodarskem kongresu izvaja: Kongresa se je udeležilo okoli 250 zastopnikov kmetov, kooperativnih družeb in industrijskih zvez, kakor tudi člani sovjetske vlade same. Predsednik gospodarske zveze je izjavil, da je nasprotstvo med mestom in deželo zelo veliko, in so se kmetje čestokrat branili, oddajati mestom živila. Nacionalizacija (t. j. socializacija) trgovine je splošno vodila do velikanskih špekulacij. Poizkus, organizirati gospodarsko življenje na komunistični podlagi, da je doživel popoln neuspeh. Fabrikacija je za 70 odstotkov nazadovala, in tovarne, ki še delajo, izhajajo s takimi izgubami, da ne morejo plačevati delavstva. j' Ljudski komisar za trgovino in industrijo^ Kra.siu, voditelj ruske trgovinske delegacije v Kodanju, je izjavil, da se je življenje izkazalo močnejše kakor vse komunistične teorije, in noben sovjet ne more gospodarskega življenja Rusije pod sedanjim sovjetskim režimom zopet dvigniti. Lenin je na zborovanju izjavil, da je v gospodarskem oziru treba prav tako postopati kakor v armadi. Vodstvo mora biti v roki enega samega. Treba je sedaj delati na to, da se delovanje o b r a t n i ii svetov omeji. Trocki je zahteval, da se industrija' mobiliziraj. Osemurni delavnik se mora nadomestiti z deset — ali dvanajsturnim. Delovno dolžnost mora vse prebivalstvo izpolnjevati, in tiste, kateri se branijo delati, treba kot dezerterje kaznovati. Postavimo nasproti tol sliki takoj Bombaccije-vo: »Navdušen sem o veličastvu ruskega pokreta in njegovega udejstvovanja, ki nikakor ni več utopija. ' % Kmetie, začetkoma sovražni napram rcvolu-’) Lenin, Kampf um das Brot, Bern. — Trot-zki, Arbeit, Disziplin und Ordnung* werden die sozialistische Soviet-Republik retten. Basel 1918. ciji, so zadnje čase popolnoma pristali nanjo. — Sklenjena Je z njimi obveza, vsled katere so pripravljeni oddati dve tretjini vseh svojih pridelkov sovjetom. Tvorniški sveti (pač isti, katere prvo poročilo imenuje »obratne svete«) obstoje še vedno in delujejo v skupnem svetu sč sovjeti narodnega gospodarstva in strokovnimi organizacijami. Na ta način se le še bolj udejstvujejo. Kmetske zadruge niso le obstale, temveč so se še razširile. Kmetje so spoznali novo vlado po njenem delu, so danes ž njo solidarni ter ustanavljajo svoje strokovne organizacije. Prehrana ljudstva se Je izboljšala občutno, zato se po tvornicah ponekod proizvaja celo več negoli pred vojno. 2e danes Rusija! lahko izvaij, mnogo prirodnin in pridelkov, zlastLžlta.« Iz obeh poročil moremo pred vsem dovolj razločno posneti, da je radikalni gospodarski komunizem na Ruskem opuščen. Od začetka je bil prvi člen boljševiškega gospodarskega programa, da je pridelovanje žita in trgovina ž njim državni monopol. Zemlja ie državna last, kmet pa državni delavec. — Tedaj so začeli tisti žalostni dogodki z nasilnimi rekvizicijami, ki so kmetu pristujali boljševiško vlado. Sam Lenin je rekel, da na enega prepričanega boijševika šteje 39 zločincev in 60 tepcev. Naravno, da! so se o prilikah, ko je bilo kaj pridobiti — ob rekvl-zicijah — zločinski elementi rinili naprej. In rekvi-zicije žita in drugih pridelkov so se često vršile, kakor pravi vojaški ali tudi roparski pohodi na kmete. A kruha za mesta in delavce le ni bilo dovolj. Zato se v boijševiških govorih neprestano ponavljajo tožbe o malih kmetlških »kapitalistih«. Vlada si je od kraja hotela pomagati tako, da Je organizirala najmanjše kmete, »kajžarie ali bajtarje« bi rekli pri nas, v nekakšne krajevne diktature, katere je nazvala »komitete selske bednote.« A samo po sebi je umljivo, da bajtar od svojega pridelka ni mogel nič dati. Zato se je vlada obrnila na »srednjega kmeta«. A prav tako brez uspeha. — Ostala je rekvizicija sč silo. Kmet celo nalašč obdeluje le za svojo potrebo in pa kar upa oddati — verižnikom. V teh razmerah se je izcimil tisti najhujšl krvoses, ki mu pravimo v e r i ž n i š t v o. »Meheč-nik«, to Je mož z vrečo na hrbtu — največkrat) Žid — oskrbuje prehrano mestnega preblvavstva. »Nacionalizacija trgovine je splošno vodila do velikanskih špekulacij,« pravi gori navedeno poročilo o ruskem gospodarskem kongresu. V tem soglašajo vsa poročila, ki govore o Ruski: židovskemu verižništvu in židovski špekulaciji so prišli zlati časi. ( i Zdaj, pravi Bombacci, se je sklenita s kmeti obveza za odstop dveh tretjin pridelkov. — Tako na splošno je poročilo malo verjetno, ker skoro nemogoče. A vsekakor bi s tem vlada odstopila od komunističnega principa in kmeta priznala za prvega lastnika. Sicer pa so kmetje imeli »obveze« tudi poprej, samo da jili niso vršili. Ali jili bodo začeli zdaj? Kar pravi Bombacci o industriji in prehrani, je malo določno in — če bliže pogledamo — tudi malo razveseljivo. »Prehrana se je izboljšala občutno.« Kakšna pa je bila poprej? In kakšna je še zdaj? Primeri pa s temi skromnimi besedami najbolj navdušenega komunista n. pr. članek v »Delu« št. 4, str. 4: »Iz ženskega zapisnika. Otroci na Ruskem,« — pa bo Očitno, s kakšno opreznostjo, je treba sprejemati poročila listov. Edini pomočnik je, da eno poročilo z drugim kontroliramo. »Po tvornicah se ponekod proizvaja celo več negoli pred vojsko,« piše Bombacci. Koliko je teh tvornic? Ob tej trditvi še vedno lahko ostane V veljavi poročilo gospodarskega kongresa, da je na-splošno fabrikacija za 70% nazadovala. Naj navedemo tukaj podatke o ruskih železnicah v letu 191!), kakor so jili jieruski! časopisi posneli po uradni boljševiški »Ekonomi-češki žizni.« (»Slovenec« 7. IV. 1920.) Prevozni troški so poskočili za 800%, a I. 1919 je končalo za železniško upravo s primanjkljajem 8 miljard rubljev. Število vagonov je 1.' 1916 znašalo še 540.000 kosov, a marca 1919 le še 277.000; lokomotiv je 9000. Tvornice za lokomotive so izdelale 1. 1917 še 520, I. 1918 samo 191 novih strojev, a lani še 37. A ti so bili tako slabega iabrikata, da so jih po vožnji za ppskušnjo — polovico morali vr- niti tvornicam. Z razpadanjem vozečega blaga gre vštric razpadanje mostov in poslopij. Vozno brzi-uo so nasploh morali znižati za 75%. Na mnogih progah tudi osebni vlaki vozijo 8 do 10 km na uro. Ako ne bo odpomoči, napoveduje železniška uprava tekom 1. 1920 skrajno krizo v prometu/ Zato predlaga upeljavo akordnih plač in prisilno delo za kmete, da se proge popravijo. Po vseh teh podatkih moramo najmanj ‘to. reci: kar vemo o razmerah, ki jih je ustvaril rilski boljševizem, ni tako ugodno, da bi ga 'imogli priporočati za zdravilo gospodarskim in socialnim ranam slovenskega naroda. Tudi njegovi največji zagovorniki si ue upajo tajiti, da je ruski boljševizem upropastil industrijo ter resno ogrozil redno prehrano ruskih mest. Redna trgovina je uničena, špekulacija pa izsesava ljudstvu gospodarsko in — telesno moč. Tako v Rusiji, ki je naravno bogata na pridelkih in razmeroma redko naseljena. V Rusiji pride na en km2 zemlje S do 6 ljudi, pri nas pa 95 ljudi na en km\ Rusija je pred vojsko izvažala samega žita, ki ga ji je pre-ostajalo, za 1070 iniljonov mark vsako leto. K nam pa, če vštejemo Trst, je bilo gotovo treba n/« vsega živeža iz tujine dobaviti. — Vrhu tega obdelovanje naše zemlje ni mogoče brez industrijskih' pomočkov. Kaj bi bilo le z našimi vinogradi ako bi industrija in promet odpovedala? Kdor torel našemu ljudstvu pridiga revolucijo z orožjem v roki ter mu hoče vriniti ruske gospodarske razmere, očitno žene naš narod v pogubo. / (Konec bo sledil.) Razširjanje zemljiške lasti. Povsod se pojavljajo težnje, naj bi se zemljiška posest pravičnejše uredila. Te težnje izrabljajo komunisti, ter obljubujejo vsekemu košček zemlje — le da previdno zamolčujejo, da ta košček zemlje ne bo njihov — temveč državna last. V naših Brdih so tako slepili poštene kolone — češ naj država odkupi od veleposestnikov zemljišča ter jih razproda kolonom. A ta načrt se ne da izvršiti v komunistični državi, kjer bo zemlja skupna last. Koloni bi po načrtu komunistov le premenili posestnika, da mesto enega, dobe jih čelo kopico v obliki državnih uradnikov, ki bi obdelovanje zemlje določevali in nadzorovali. Seve, kar bo komunistični kmet pridelal, ne Ijo vse njegovo. Pridelke bo moral, po ukazih višjih oddati državi. Dokaz temu je Rusija. A za resnično in zakonito razširjenje prave zasebne lasti se je Cerkev že zdav-no izrekla. Papež Leon XIII. je v svoji okrožnici z dne 15. maja 1891. to izrečno zahteval. Rekel je dobesedno: »To pravico (zasebne lasti) morajo zakonodaje podpirati, in kolikor mogoče poskrbeti, da bode kar največ ljudi iz množice po posesti težilo. Iz tega bodo sledile sijajne koristi, in predvsem pravičnejša razdelitev dobrin.« In v Jugoslaviji so bili katoliški škofje, ki so na svojem sestanku v.Zagrebu dne 27. novemb. 1918 sklenili to le resolucijo: »Jugoslovanski"škofje uvidijo, kako opravičeno je. da pride revnejši del kmetskega stanu do primerne zemljiške po-sesti in da je v ta namen potrebna preureditev veleposestva; zato so s svoje strani pripravljeni izposlovati dovoljenje sv. Stolice, da se proti pravični odškodnini odstopijo cd cerkvenih velikih posestev v ta namen potrebna zemljišča.« — Cerkev torej povsod rade volje podpira upravičene težnje revnejših, slojev. Grdo obrekovanje je torej, če jo slikajo kot nasprotnico proletariata. L. V teh maj ni h dneh. Vse dal bi v teh majnih dneh za mirnost srca in ves&l nasmeh iz mladih dni . . . Za maj je okinčan Device oltar in pisano cvetje natrgano v dar od njega dehti. Nad vrsto sveč belih pa zro, v nebesa Device oči in ž Njo ves angeljev zbor. In s petjem proslava in z jokom vzdih se trga iz duše zdaj glasen zdaj tih k Mariji navzgor. — Kako se žarijo otroku oči! Vsak večer Devico proslavit hiti, ko kliče ga zvon. — Za se in za druge, da najdem mir, Gospodovi čedi naj bodem pastir — njegov je poklon ...— ln tisočim našel pri Nji je miru. Srce le njegovo ... čemu, o čemu za mir drhti ? . . Vse dal bi v teh majevih dneh za mirnost srca in vesel nasmeh iz mladih dni... Domen. Zgodi se Tvoja volja. »Zgodi se Tvoja volja — kakor v nebesih, tako na zemlji«. Klevetniki krščanstva hujskajo ubogo ljudstvo proti veri, češ, ta vas tolaži le s posmrtnostjo, za zemeljske zadeve se pa ne briga, nima besedice proti krivicam, ki nas tlačijo. — Mi pa hočemo — tako pravijo — že na tem svetu okužiti pravičnost in srečo.— Grdo brezvestno obrekovanje je to. Krščanstvo pač zahteva, da mora biti naša glavna skrb — skrb za večnost, a ravno tako zahteva že na tem svetu pravičnost do vseh, v kolikor se da ista tu doseči. Ali jih ne bije po zobeh klic krščanske molitve, ki se dviga neštetokrat na dan proti nebu, molitve, v kateri prosimo, naj se zgodi volja božja na zemlji tako, kakor v nebesih? Nebesa so pa kraj ljubezni in vsestranske pravičnosti kjer se natanko spolnuje volja Gospodova. O ko bi se sle-hern potrudil,, da bi na zemlji prav vestno spolnoval voljo božjo — bi uživali že tu na svetu odsvit rajske sreče! A ker volje božje ne poznajo, in je nočejo poznati — odtod vse gorje! Jeklena volja. Zbral S. I. »Največja modrost je trden sklep.« N a p o 1 e on. »Ljudem ne manjka moči, manjka jim volje.« Viktor Hugo. M a r d e n. # »Vsakdo si daje sam svojo vrednost, in mi smo veliki in majhni, kakoršna je naša lastna volja.« S m i 1 e s. »Ti norec si, če slepo hrepeniš; kjer volja je, ničesar ne izgubiš.« Grabe. »V veri v svojo moč leži velika sila. Če je človek trdno prepričan, da hoče storiti nekaj, kar je v hipu navidezno nemo-žno, potem stavim, da se mu končno vendarle posreči. Kdo bi mogel doseči kaj proti človeku, ki nosi v sebi neomajen sklep? Ki se niti ne zaveda, da je premagan, in ki se bori po kolenih naprej, ako so mu odstrelili obe nogi? Težkciče in odpor ga ne strašijo; preganjanje mu le koristi, ker ga vzpodbada le še k večjemu napenjanju vseh sil. Dajte človeku le abecedo in železno voljo, in kdo bi povedal, kako visoko se more še dvigniti?« Buhver. »Možu, ki zna hoteti, ni nič nemožne-ga! To je potrebno? Potem se mora storiti. Tako se glasi zakon vsakršnega uspeha.“ Mirabeau. »N e m o g o č e — to je beseda, ki jo najdete le v slovarju norcev!« Napoleon. II. Ouentin Metsys je že obupal, da bi postal slikar, ko so mu rekli, da se bo mct-gel poročiti z vrlo ljubljeno hčerko svojega mojstra le, ako more naslikati-imenitno sliko. In lotil se je posla s tisto silo volje, ki je nepremagljiva, ter je ustvaril mojstrsko sliko »Skopuhi«. Njegova jeklena odločnost je dognala »nemožno«. * ' »Ne morem! To je nemogoče!« je dejal neki častnik Aleksandru, ko je bil vržen od neke trdnjave na pečinah nazaj. — »Proč s teboj!« je grmel veliki Makedonec; »kdor hoče zmagati, njemu ni nič nemogoče!« In Aleksander je stopil sam na čelo svojim vojakom ter pregnal sovražnika iz njegovih utrdb. * »Bržčas hočete le. napol!« je dejal Suvarov takim ljudem, ki niso imeli nika-kih uspehov. Njemu je bila volja sistem! Besed1 »ne morem«* »ne vem« in »nemogoče" ni maral slišati. — „Uči se!“ »Sto- ri !