GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA

ZA POMURJE
Leto IX. — Štev. 3
Murska Sobota, 24. januarja 1957
Cena din 10.—
ZAKAJ DVOJNA MERA?
Ne odlašajmo z elektrifikacijo Goričkega!
V prostorih Elektrogospodarske skupnosti Slovenije visi zemljepisna karta, ki prikazuje doseženo stopnjo elektrifikacije posameznih predelov Ljudske republike Slovenije. Na tej karti je samo še ena večja bela lisa, to je naše obmejno Goričko. Kdor bi valil krivdo za tako stanje na prebivalstvo tega področja, bi mu delal veliko krivico, saj si je že pred več leti izvolilo elektrifikacijske odbore ter ni držalo križem rok, temveč je pripravilo že dobršen del materiala, potrebnega za zgraditev krajevnega omrežja. Zastalo je nekje drugje, zastalo je pri zgraditvi daljnovoda in razdelilne postaje v Mačkovcih, za katero je Izvršni svet LRS leta 1955 res-
da odobril 7 milijonov dinarjev, toda ker takrat še ni bilo načrtov, je ta znesek zapadel in do danes še ni uspelo zagotoviti potrebnih sredstev. Tako se elektrifikacija Goričkega že nekaj let ne premakne z mrtve točke. Ljudje niso nezadovoljni samo zaradi tega, ker so ostali v domačem gospodinjstvu in gospodarstvu brez tako koristne tehnične pridobitve, kot je elektrika, temveč tudi zaradi tega, ker morajo poslušati zbadanja na račun svoje zaostalosti tudi z druge strani meje, večer za večerom pa gledati iz svoje teme na vasi onstran meje, ki jih izzivalno pretirano razsvetljujejo.
Če bi imeli prav tisti, ki pravijo, da je med ljudstvom na Goričkem dovolj denarja za izvedbo elektrifikacije, samo treba ga je znati pri ljudeh najti in pobrati, potem ga mora biti toliko več v rodovitnejših predelih Slovenije in države, katerim pa je kljub temu skupnost prispevala znatne zneske za elektrifikacijo. Sedaj, ko naj bi končno prišlo na vrsto Goričko, naj bi vsa elektrifikacija tega predela postala izključno stvar koristnikov. V tistih predelih, ki so bili elektrificirani leta 1945 in 1946 v glavnem s sredstvi skupnosti, bodo letos omrežja obnovili. Ta obnova pa gre tako in tako na račun Elektrogospodarstva, tako da bodo tam že drugič vložena v elektrifikacijo velika sredstva, na Goričkem pa jih niti za samo elektrifikacijo ni! Vprašamo se, zakaj taka dvojna mera? Na to vprašanje bo treba končno odgovoriti, kajti zapostavljanje v elektrifikaciji je samo eden najbolj perečih in doslej še vedno nerešenih problemov Pomurja. So pa še drugi, kakor je dograditev razbremenilnika Ledava—Mura, regulacija Mure in Ščavnice. Tudi ti problemi se slabo rešujejo, čeprav gre za predel, kjer je vsak košček zemlje ne samo obdelan, temveč tudi intenzivno ob-
delan, tako da po pšenici, katere hektarski donos je za 30 odst. večji, kot je bil leta 1939, sejejo še ajdo, repo ali zemljo kako drugače izkoristijo. Kmetovalci v Pomurju so s svojo znano pridnostjo pri vseh kulturah na svojem celotnem področju edini v državi, ki so znatno presegli predvojne hektarske donose, v živinoreji in perutninarstvu pa so še bolj napredovali. Pomurje za melioriranje novih površin ne more
dobiti primernih sredstev, češ da ni žitorodna pokrajina. Za izkoriščanje tako dragocenih surovin, kakor so slatina, glina, nafta in plin, je prav tako težko dobiti sredstva. Po zadnji razpravi v Zvezni ljudski skupščini bi bilo treba tako gledanje popraviti, če hočemo, da bo obveljalo načelo, da naj se investira tam, kjer bodo doseženi čimprej vidni uspehi, in končno, da je treba nagrajevati po storilnosti. V kmetijstvu lahko elektrifikacija mnogo doprinese k večji in cenejši proizvodnji, zato elektrificirajmo tudi področja, kakor je Goričko, kjer živijo marljivi in varčni ljudje, ki v vsakem pogledu izpolnjujejo svoje obveznosti do skupnosti.	Ivan Kreft
Zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft
ENOTNOST
AKCIJE
Letni program okrajnega sindikalnega sveta sicer še ni dokončno določen, vendar obsega v oseh dosedanjih točkah točno opredeljeno nalogo: biti politični usmerjevalec in objektivni ocenjevalec vsega družbenopolitičnega življenja.
Letos mora priti do popolnejše veljave vloga sindikata v oseh naših podjetjih in ustanovah. Doseči je treba, da bodo upravni odbori in delavski sveti upoštevali predloge sindikata. Pri ocenjevanju vseh pojavov je potrebna predvsem enotnost akcije. Ne sme se dogajati, da bi posamezniki zagovarjali neko stališče na delovnih sestankih popolnoma drugače kot med člani kolektivov. Ob izpolnjevanju teh nalog se bo pokazala zrelost sindikata, ki bo izražena tudi v samoiniciativnosti in samostojnosti vodstev sindikalnih podružnic.
Velja načelo: sindikalni sestanki in sploh delo sindikata naj bo življenjsko, polno aktualnih dnevnih problemov, ki zadeva vsakega člana sindikata.
Važno je predvsem to, da če hoče biti sindikat zavesten politični usmerjevalec, morajo biti vodstva podružnic seznanjena z vsemi političnimi in gospodarskimi vprašanji. Da bodo temu kos, je okrajni sindikalni svet sklenil, da se bodo predsedniki sindikalnih podružnic udeležili štirinajstdnevnega seminarja, ki bo v kratkem v Mariboru.
Na splošno zajema letošnji delovni program okrajnega sindikalnega sveta razpravo o družbenem načrtu, o izobraževanju delavcev, oceno dela organov samoupravljanja, dosledno uveljavljanje dobre organizacije dela v gospodarskih organizacijah, prav tako pa bodo proučili člani sveta nekatera vprašanja s področja delovne storilnosti.
Okvirni program, ki ga je sprejel okrajni sindikalni svet na prvi letošnji seji, pa seveda ne izključuje razprav o vseh drugih vprašanjih, med katerimi bo letos brez dvoma najvažnejše — nov plačni sistem.
Jubilejni koncert ljutomerskega orkestra
Orkester ljutomerskega DPD »Svoboda« je v soboto, 19. januarja s samostojnim koncertom dostojno proslavil 30-obletnico svojega delovanja.
Predsednik DPD »Svoboda«, tov. Regoršek je najprej opisal veliko kulturno poslanstvo orkestra od njegove ustanovitve in zasluge pokojnega Frana Zacherla, ki je poleg orkestra ustanovil v Ljutomeru tudi glasbeno šolo. Ves čas po drugi svetovni vojni pa uspešno vodi orkester tov. Avgust Loparnik.
Po svojem govoru je tov. Regoršek izročil diplome orkestru ter njegovima članoma Kranjčanu in Nedlu, ki sodelujeta v orkestru vse od njegove ustanovitve. V imenu Zveze »Svobod« in prosvetnih dru-
štev okraja M. Sobota pa je tov. Tone Novak izročil orkestru umetniško sliko, delo akademske slikarke prof. Vere Horvat.
Koncert je obiskal tudi naš znani komponist, prof. Blaž Arnič iz Ljubljane, kar je dalo prireditvi še bolj slavnostno obeležje.
Koncertni program so začeli z Beethovnovo »Egmont« uverturo, ki jo je z nekaterimi soboškimi glas-
(Nadaljevanje na 5. strani)
20.000 din za gledališče
Murska Sobota je dobila v preteklem letu dve važni kulturni ustanovi: muzej in študijsko knjižnico. S tem bo znanstveno delo v Soboti zelo olajšano in mladina si bo že v domačem mestu prav tako lahko širila obzorje, se izpopolnjevala in se pripravljala na akademski študij kot mladina v velikih mestih.
Čutimo pa veliko potrebo po gledališču. Res je, da imamo lepo novo dvorano za kino, žal pa je tudi res, da v njej redko prikazujejo kvalitetne filme. Če greš mimo kina, te često zbodejo v oči različne reklamne slike, na primer ženska na konju ali z revolverjem in nič manj vabeči napisi, ki bi bili vredni Karla Maya. Da mladina rada pase oči na takih slikah in požira senzacionalne naslove, je jasno, res pa je tudi, da si kvari okus, zavaja k pustolovščinam, odvrača od resnega dela in tudi od kulturne zabave, zraven pa še razmetava denar. Zato je vedno pogosteje slišati glasove o potrebi stalnega gledali-
šča. Treba je dobiti dvorano, ki bo služila samo za gledališče, in ustvariti stalno gledališko družino. Tako bomo imeli stalne domače predstave, lahko pa bomo tudi povabili ; v goste gledališče iz Maribora, Celja in drugod.
Da ima soboška mladina smisel in veselje za gledališče, je že često dokazala. Saj priredijo dijaki soboške gimnazije vsako leto vsaj po eno predstavo in se vselej dobro odrežejo. To dokazuje, da imajo smisel tudi za igranje.
Ko je mladina soboške gimnazije zvedela, da se je pričela akcija za zbiranje prispevkov za gledališče, je pričela zbirati prispevke tudi sama in zbrala 16.000 din. Profesorski zbor je zbral 4.000 in tako so dijaki skupaj s profesorji v soboški gimnaziji zbrali za gradnjo gledališča 20.000 din. Naj ta akcija vzpodbudi mladino tudi po drugih šolah Pomurju in ostalo prebivalstvo, zlasti pa kolektive po tovarnah, uradih in ustanovah.
Spremembe pri delitvi dohodka
Več soodločanja
Te dni razpravljajo v zveznem izvršnem svetu o novem načinu delitve dohodka o gospodarskih organizacijah. Značilno pri novem načinu delitve dohodka je to, da se bodo večale plače zaposlenih vzporedno z večanjem dohodka. Avtorji no-
vih predlogov so razdelili vso gospodarsko in komunalno dejavnost o dve skupini. V prvo skupino spada kmetijstvo, gradbeništvo, notranja trgovina, gostinstvo in turizem ter obrt in komunalna uslužnostna dejavnost.
Pri ustvarjenem skupnem dohodku naj bi poleg obveznosti in stroškov, ki bi se izdvajale po dosedaj veljavnih načelih, razpolagali kolektivi s sredstvi oseh skladov z enakimi omejitvami kot doslej s sredstvi skladov za samostojno razpolaganje.
Občinski ljudski odbori naj bi z družbenim načrtom določili odstotek teh izdvojenih sredstev za občinski investicijski sklad, vendar naj ne bi bil ta delež večji od 50 %. Ostanek naj bi se prav tako zbiral o skladih podjetij.
V drugo skupino spada industrija in rudarstvo, promet in zunanja trgovina. Delitev ustvarjenega dohodka teh gospodarskih panog bi bila po tem osnutku ista kot doslej, razen kar zadev a plače in dobiček. Z razliko med plačami po tarifnih pravilnikih in delom dohodka, ki odgovarja deležu plač iz dohodka o prejšnjem letu, bi razpolagali kolektivi po lastni presoji. Seveda bo ta razlika tem večja, čim večji bo dohodek, ki pa je v veliki meri pogojen z delovno storilnostjo in pravilno organizacij dela. Tu naj bi imeli kolektivi več pravic, kar zadeva koriščenje teh sredstev. Predlog novega sistema delitve dohodka prepušča kolektivom možnost, da sami odločajo o deležih teh sredstev za premije, povečanje plač nad tarifnimi postavkami in za sklad za samostojno razpolaganje.
O tem predlogu, ki bo dal organom samoupravljanja več pooblastil
in približal način delitve dohodka sedanji stopnji našega ekonomskega razvoja, bo razpravljala v kratkem tudi Zvezna ljudska skupščina, ki bo s tem v zvezi naredila nekatere manjše popravke v zveznem družbenem načrtu. Novi predpis o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah naj bi izšel z veljavnostjo od prvega januarja letos.
Obrt in trgovina
v radgonski občini —
zadovoljivi rezultati
Po prvih ocenah so obrtna podjetja v radgonski občini v celoti izpolnila lanske družbene obveznosti. Z družbenim načrtom predvidena vrednost proizvodnje znaša 165 milijonov. letna realizacija pa je 180 milijonov dinarjev. Dobičke so dosegla obrtna in komunalna podjetja. Najboljši sta bili podjetji »Avtoremont« in »Klavnica«, medtem ko podjetje »Elrad« ni doseglo predvidenih letnih postavk niti količinsko niti finančno. Pri sestavljanju proizvodnega načrta pri »Elradu« ni bilo dovolj ustaljenih proizvodnih in finančnih pokazateljev, kar je onemogočalo realno planiranje. Mizarsko podjetje Črnci je imelo težave predvsem zaradi kasnega pričetka gradbene sezone. Tako je ostalo nedokončanih lani precej mizarskih gradbenih del.
Zaradi toče - manjši odkup
Trgovine v radgonski občini so presegle predvideni letni promet za 25 milijonov dinarjev, medtem ko je bil pri kmetijskih zadrugah odkup nižji za okrog 60 milijonov dinarjev. Vzrok za tako nizek pro-
met je predvsem toča, ki je uničila v nekaterih krajih radgonske občine sadni pridelek 80 do 90-odstot-no. Zaradi manjšega prometa so imele zadruge težave tudi z odplačevanjem anuitet.
Dobiček v trgovinah je bil malenkosten in to predvsem zaradi neprimernega plačnega sistema v trgovini.	-jm
I. kongres delavskih svetov
Na pobudo vodstva jugoslovanske sindikalne organizacije bo predvidoma spomladi v Beogradu I. kongres delavskih svetov Jugoslavije. Kongresu bo prisostvovalo okrog 1700 predstavnikov delavskega upravljanja iz vse države. Imenovan je že pripravljalni odbor za sklicanje kongresa, kateremu predseduje predsednik CO ZSJ tov. Djuro Salaj.
Na I. kongresu jugoslovanskih delavskih svetov bodo kritično ocenili dosežene uspehe, izmenjali medsebojne izkušnje in začrtali še širšo in smelejšo pot našemu delavskemu upravljanju.
Večjo izobrazbo kmečkemu človeku !
Naš intervju
Kmetijska gospodarska šola na Cvenu pri Ljutomeru ima že osemletno tradicijo; prvi dve leti so priredili izobraževalni tečaj, ki je bil zametek poznejše 2-letne KGŠ. Na Cvenu so se med prvimi v Sloveniji odločili za kmečko-nadaljevalno šolstvo. Z letošnjim letnikom bo absolviralo okrog 130 kmečkih fantov in deklet, ki so se v KGŠ solidno pripravili za kmečki poklic. Deset absolventov je opravilo tudi nižjo kmetijsko šolo.
V osemletni dobi so si na Cvenu pridobili precej dragocenih izkušenj,
ki jih je vredno posredovati drugim KGŠ. zato je naš sodelavec obiskal upravitelja KGŠ tov. Roškarja in mu zastavil nekaj vprašanj.
Vaša KGŠ se je že močno uveljavila. Zanima nas, kako ste to dosegli?
— Na vprašanje mi ni težko odgovoriti, čeprav ni moj namen, da bi kakorkoli poveličeval dosežene uspehe. Letos redno obiskuje KGŠ 25 fantov in deklet, katerim je šola že postala življenjska potreba. To najbolje dokazuje 95 odst. po-
vprečen obisk v mesecu. Sedaj se šolajo mladi ljudje letnikov 1939-40, imamo pa tudi primere, da so se prijavili celo mlajši, katere pa smo odklonili, ker menimo, da bodo imeli za šolanje še vedno dovolj časa.
Uspehi kmetijsko-nadaljevalnega šolstva so po mojem prepričanju odvisni od tega, kako pripravimo
ljudi do spoznanja, da brez ustreznega znanja ne more biti uspehov pri kmetovanju, nadalje od aktivnosti šolskih odborov, SZDL in drugih činiteljev, naposled pa tudi od tega, kako zna predavateljski kolektiv organizirati pouk, da je za
slušatelje privlačen ih zanimiv. Učnega načrta in urnika se je potrebno dosledno držati, sicer se kaj lahko zrahlja šolska disciplina. Pri nas smo v tem pogledu na dobrem. Tudi strokovni predavatelji točno izpolnjujejo svoje dolžnosti.
Slišali smo, da se vam je posrečilo vskladiti prizadevanje KGŠ z splošnim izobraževalnim delovanjem v kraju in okolici. V čem so to očituje?
— Pouk v KGŠ kombiniramo z obveznimi tečaji Rdečega križa. V drugem letniku, ki ga imamo letos, so v programu tudi zdravstvenohigienska predavanja. Poslušajo jih dekleta in fantje. Dekleta se učijo tudi šivati. Po uspešno opravljeni KGŠ postanejo fantje obvezniki predvojaške vzgoje, dekleta pa obiskujejo še eno leto gospodinjski tečaj. V njem pridobijo osnovno znanje o negi in prehrani dojenčka ter o praktičnem gospodinjstvu. Posredujemo jim predvsem znanje, ki je specifično važno za bodoče žene in matere. Težišče našega prizadevanja je v tem, da bi dekleta naučili, kako je potrebno pripraviti vsakdanjo hrano, da bo kar najbolj okusna in da bo imela tudi primerno kalorično in vitaminsko vrednost. Ne želimo si torej kuharic, ki
(Nadaljevanje na 3. strani)
Janko Roškar
ZAHODNONEMŠKO GOSPODARSTVO NA POHODU
Nedavna Adenauerjeva izjava, da je potrebno najprej prepovedati nuklearno orožje in šele potem razpravljati o združitvi Nemčije, je o zahodnih krogih vzbudila veliko živahnost in mnogo komentarjev, da ne rečemo osuplost. Ni mogoče pričakovati, da je Adenauer dal kakšno izjavo brez potrebnega preudarka in da to nima neke globlje osnove. Ožji krogi so sicer velikopotezno spregovorili o tem, da je Adenauer že nekoč povedal nekaj podobnega in da taka izjava torej ni nič novega. S tem so hoteli ublažiti učinek pri zahodnih sosedih, toda če pomislimo na angleško in francosko zadrego okrog nafte in vse zapletljaje, ki jih je povzročila sueška zadeva smo si takoj nekoliko bolj na jasnem. K tej ugotovitvi dodajemo še ugotovitev, da je prišla že prej iz Vzhoda ponudba o dobavi nafte, in že vemo, da zahodnonemška iznajdljivost ni brez pomena. Za zahodne prijatelje je pač tragično le to, da je Adenauerjeva izjava tokrat zelo podobna sovjetskemu stališču o razorožitvi.
Sicer pa ne gre samo za trenutno taktiko gospodarsko močne države, kajti Zahodna Nemčija si tudi drugod utira pot o svet za prestiž na gospodarskem področju. Njeno premoč vidimo o načrtu »Male Evrope«, pa tudi v osvajanju južnoameriškega trga, kjer so imele Združene države Amerike doslej monopolni položaj in so kot take postavljale določene pogoje omenjenim državam, kot so pogoji za zavarovanje pred nacionalizacijo. Take enostranske stike so znali gospodarstveniki Zahodne Nemčije spretno izkoristiti z ustanavljanjem mešanih podjetij za proizvodnjo blaga pri virih surovin. Tako so torej dosegli dvojno korist. Tak ukrep utegne povzročiti odpovedovanje pogodb z ZDA.
Kako pomembno je prodiranje zahodnonemškega sveta v svetovni trg pove dejstvo, da je postala Zahodna Nemčija z zunanjetrgovinsko menjavo blaga v vrednosti 14 milijonov dolarjev blaga tretja trgovinska sila na svetu, takoj za ZDA in Veliko Britanijo. Kako to in karkoli podobnega ugaja Zahodu, si vsakdo lahko brez posebnih pojasnil predstavlja.
IZRAEL POSKUŠA Z IZSILJEVANJEM
Morda smo menili, da je izraelska pripravljenost po prekinitvi ognja in umiku z egiptovskih tal iskrena. Bila je sicer olajšanje za vsakogar komur ni ljuba vojna kjerkoli na svetu, posebno pa taka. ki bi se utegnila spremeniti v svetovni požar, toda ta pripravljenost je bila samo odraz razmer, ki drugega niso dopuščale. Organizacija združenih narodov je agresijo obsodila. Francija in Velika Britanija sta izgubili trdna tla izpod nog, torej ni preostalo drugega. kot popustiti. Vendar je bilo to popuščanje že od vsega začetka preračunljivo in vedno bolj pogojno. Vemo, da so Izraelci razrušili vse poti in proge na poti svojega umika in da so prav naše enote v sklopu OZN imele veliko težav zaradi tega. Kar je bilo v začetku le zavlačevanje, se je izkazalo pozneje za poskus, da bi ugrabili iz neuspelega napada vsaj nekaj koristi. V to tarčo streljajo izjave o svobodni plovbi izraelskih ladij po Akabskem zalivu in o nadzorstvu OZN nad področjem Gaze, ki je ne marajo prepustiti Egiptu.
Smešno je slišati, da zahtevajo Izraelci ukrepe za preprečitev ponovnih sovražnosti, ko je vendar jasno, da so sami napadalci in da napadalec v tem primeru nima pravice postavljati pogojev. Toda povsem jasno je. da Izrael ne misli drugače in da smatra umik svojih čet s Sinajskega polotoka za uslugo, ki sama po sebi zahteva primerno protiuslugo. Morda je v tem še nekdo vmes. nekdo izmed povzročiteljev agresije na tem delu sveta, ki bi hotel še vsaj na nek način izvajati pritisk na Egipt. To pa je tem bolj pomembno. če pomislimo tudi na to. da v tem delu sveta ni mogoče misliti na kakršno koli uspešnejšo ureditev razmer in poravnavo zamotanih sporov, dokler ne bodo odstranjene vse posledice napada.
Izrael torej še vedno ne upošteva številnih zmotnih postopkov v zadnjih desetih letih — v času svojega obstoja. Očitno je torej, da arabski svet ne bo pod takšnimi pogoji poznal te države in Egipt ne bo mislil na pogajanja o svobodni plovbi po sueškem kanalu tako dolgo, dokler se bodo izraelski vojaki mudili na Sinaju in s tem manifestirali zadnjo in najbolj grobo zmotno dejanje Izraela.
Ali hrabri Izrael ognjeno poseganje Britancev v življenje Jemena? Ali smatrajo, da so takšne »policijske akcije« kljub vsemu še vedno nekaj obetajoče? Mogoče, kajti utopljencu je tudi slamica dovolj za upanje na rešitev.
POT IZ OSAMLJENOSTI ?
Mnenje nekaterih Francozov, da se Evropa ustvarja v Afriki«, je za Francijo zelo značilno in tudi resnično. To nam pojasnjuje, zakaj se Francija tako krčevito oklepa izmikajočega se Alžira, ki je postal zadnje čase že mednarodni problem. Gre za Francijo, ki bazira svoje gospodarstvo v Afriko in na svoje velike načrte v Sahari navezuje celo gospodarstvo Evrope. Tu gre trenutno za sporazum o skupnem tržišču šestih zahodnoevropskih dežel, Francije, Italije, Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburške. Jasno je, da je Francija primorana v
trenutku osamitve po dogodkih na Bližnjem vzhodu, kot zaradi zapletenega položaja pred alžirsko razpravo v OZN nemudoma iskati primeren izhod. Trenutno ga je našla v iskanju opore na političnem področju preko evropske integracije. Seveda bo morala Francija pri tem nekaj utrpeti, zlasti zaradi tega, ker sama ni zmožna nositi afriško breme. Franciji so namreč potrebne investicije v Afriki, kajti za veliko gospodarstvo ni dovolj samo to, če je določeno mesto (Sahara) in če so izdelani vabljivi načrti.
Brez denarja torej nikakor ne
gre. V tem primeru torej ne gre brez dobrih partnerjev. Francija je od 1947. leta investirala v svoj del Afrike do predlanskega leta že 1000 milijard frankov, torej toliko, kolikor so ZDA odobrile izvenevropskim državam. Te investicije pa bi trebalo še povečati. Za dvig samo življenjske ravni v Alžiru je potrebnih do 1965. leta 3800 milijard državnih in privatnih investicij. Za delež investicij v Afriki, ki bi ga dale ostale države, bi odstopila Francija del svojih pravic. Toda ta žrtev ni dovolj bogata, da bi se ostalih pet držav navduševalo za francoske predloge in načrte. Zlasti Nemčija ni naklonjena, kar je pa spričo gospodarske moči in zaradi omejitev, ki ji jih predvidevajo, tudi razumljivo.
Toda načrti so še vse preveč nejasni in polni praznin, da bi bilo mogoče povedati kaj bolj določenega. zlasti zato. ker se niti Francozi sami še niso dokončno odločili. Menda bo vendarle tudi tukaj primarno vprašanje Afrike kot problema, ki ga je treba politično in drugače še poprej rešiti. Rešiti je treba sporna vprašanja. Nekje je treba začeti in ni slabo, če je ta začetek v vzpostavljanju diplomatskih stikov med Marokom in Francijo. Toda tak sporazum še ne pomeni sporazuma v osnovnih glediščih glede Alžira. Treba pa je tudi upoštevati zahtevo Maroka po priključitvi tretjine Sahare. Tu pa je vmes nafta in druga velika ležišča rud. Toda tukaj je zopet francoski načrt o organizaciji Sahare« in njeni vključitvi v novo upravno in gospodarsko enoto prekomorskih posesti, s katero se torej Maroko in še marsikdo v Afriki ne strinja.
Ali Francozi zopet ne delajo računov brez krčmarja? Afričanom menda že zdaj ni všeč fraza, da se Evropa ustvarja v Afriki«.
VELIKA ZMAGA OKTOBRA NA POLJSKEM
Velika živahnost zadnjih dni na Poljskem je našla' svoj vrhunec v volitvah v nov parlament — Sejm. Te volitve so se spremenile v veliko zmago oktobra, kajti pomenile so potrditev oktobrskih sklepov osmega plenuma. Nad devetdeset odstotkov vseh vpisanih volivcev je glasovalo. Izvoljeni so bili vsi vodilni kandidati Poljske združene delavske partije in Fronte narodne enotnosti. Prvi sekretar CK Poljske
združene delavske partije Vladislav Gomulka je bil izvoljen z 99.44 odstotkov glasov. Podobno je bilo tudi drugod.
Velika udeležba na parlamentarnih volitvah na Poljskem in konsolidiranje oktobrskih zmag v tej državi sta sprožili v Zahodni Nemčiji nov val ugibanja o bodočih odnosih med Bonnom in Varšavo. Misli o mirni koeksistenci so čez noč močno oživele. Bonn je že prej dal slutiti pripravljenost za ureditev meje na Odri in Nisi.
Ta zmaga Poljske daje snov za razmišljanje tudi vsem drugim sosedam o nadaljnjih odnosih. V prihodnjih mesecih bo verjetno mogoče opaziti več živahnosti v stikih, kot jih je bilo doslej med Poljsko in drugimi državami, kar bo vsekakor zelo ugodno za krepitev miru tudi v tem delu sveta, kjer je blokovska politika nekoč začrtala ostro mejo med narodi.
„Beguncem preprečujejo vrnitev domov“
V teh dneh. ko je tudi v Jugoslavijo prodrl val beguncev iz Madžarske. je madžarska vlada poslala pismo generalnemu sekretarju OZN Hammarskjöldu, ki pravi med drugim tudi to, da v Avstriji in drugih deželah odvračajo madžarske begunce od tega. da bi se vrnili domov in da jim to preprečujejo, zlasti mladini do 18. lot. Madžarska vlada proti temu najodločneje protestira in zahteva od OZN, naj ukrene vse potrebno za repatriacijo Madžarov iz Avstrije, naj prepreči proti-madžarsko propagando v centrih za repatriacijo in podobno.
„Lov na čarovnice“
se nadaljuje
Nedavno sta bili v ZDA izrečeni dve novi obsodbi in sicer prvi obsodbi na podlagi zakona, ki ga je sprejel Kongres za časa Mac Carthyjevega lova na čarovnice«.
To sta bili obsodbi dveh ljudi zaradi žalitve Kongresa. Izrekli sta ga dve sodišči, ki sta s tem močno podprli odbor najvišjega predstavniškega organa na področju administrativnega pravosodja. Okrožno sodišče v Washingtonu je kaznovalo bivšega novinarja »New York Timesa« Sheltona, ker ni hotel odgovarjati pred senatnim ožjim odborom za notranjo varnost za svojo domnevno prevratniško delovanje, ker da je to zasliševanje napad na z ustavo zajamčeno svobodo tiska in novinarske dejavnosti.
Okrajno sodišče v Plimouth Mitingu v Pensilvaniji pa je na podoben način kaznovalo knjižničarko Knowles, ker pred tistim odborom ni hotela odgovarjati na vprašanja o njenem domnevnem komunističnem prepričanju ter se je pri tem sklicevala na ustavo, ki zagotavlja pravice do zaščite pred samoobtožbo.
Kitajski parlamentarci pri nas
Delegacija Ljudske skupščine LR Kitajske, ki se te dni mudi na uradnem obisku v Jugoslaviji, si je ogledala več tovarn in podjetij. Delegacija se zlasti zanima za naše delavsko upravljanje v gospodarstvu. Po obisku v našem atomskem inštitutu v Vinci so kitajski parlamentarci izrazili potrebo po sodelovanju med našimi in kitajskimi znanstveniki.
*
Po zaključku obiska kitajskega ministrskega predsednika Ču En Laja v Sovjetski zvezi in državah Vzhodne Evrope so v soboto zvečer v Moskvi podpisali deklaracijo, ki med drugim ugotavlja, da je mednarodna napetost v zadnjem času popustila, da pa so spričo napada na Egipt in dogodkov na Madžarskem nastale spremembe položaja. Deklaracija obsoja ameriško politiko na Bližnjem Vzhodu in pripominja. da Sovjetska zveza in Kitajska težita za mirno koeksistenco z ZDA.
SPOPADI MED CIPRSKIMI GRKI IN TURKI
Nedavno so se v nekaterih delih Nikozije, glavnega mesta Cipra, spopadli Grki in Turki ter streljali drug na drugega. Danes dopoldne so v spopadih intervenirale britanske oblasti. Prebivalci grškega rodu so na vsem otoku razglasili splošno stavko iz protesta proti včerajšnjim spopadom s pripadniki turške manjšine. Napadeni so bili grški obrati. Škodo cenijo na več sto tisoč funtov šterlingov.
VOLITVE
NA POLJSKEM
Mnogi so gojili najrazličnejša upanja. Zahodna kapitalistična in vzhodna stalinistična reakcija sta pričakovali naravnost preobrat. Toda osi, ki so gledali na te volitve s stališča interesov poljskih delovnih ljudi in socialistične bodočnosti Poljske, so bili prepričani, da bodo poljski delavci pod vodstvom Združene delavske partije tudi tokrat zmagali o borbi za stvar socializma.
Ni dvoma, da je položaj Poljske zelo resen. Gospodarske težave so dokaj pomembne. Nič manjši niso tudi politični problemi. Različne smeri in kopica protislovij so predvolilni položaj naredile le še bolj zamotanega.
Zavestnemu prizadevanju vodstva in Združene delavske partije Poljske je pripisati, da Poljska, ki so jo prav tako kot Madžarsko dušila bremena številnih nesoglasij in notranjih protislovij, ni zašla v državljansko vojno in nepotrebno revolucijo, temveč je tudi brez tega našla izhod. To pa je omogočila vztrajna borba na dveh frontah, na eni zoper reakcijo, ki je hotela restavrirati kapitalistični režim, na drugi pa borba zoper stalinistično reakcijo. V znamenju teh borb je potekala tudi predvolilna politična borba in končno tudi same volitve.
Poljski delovni ljudje so pokazali za nedeljske volitve veliko zanimanje, ki so bile po precej razširjenem mnenju političnih opazovalcev prve resnične volitve v novejši zgodovini države. V delavskih in industrijskih središčih so potekale volitve v znamenju nedvoumne podpore programu partije, nacionalni fronti enotnosti in Gomulki.
Tudi kmetje so v glavnem pokazali zanimanje za politiko sedanjega vodstva Poljske in dali vladi polno podporo.
Sindikalna enotnost črne Afrike
Tridnevna sindikalna konferenca v Cotonu, atlantskem pristanišču v francoski Zahodni Afriki, se je končala z ustanovitvijo enotne splošne unije delavcev črne Afrike (UG TAN). Združile so se vse sindikalne organizacije, med njimi tudi dosedanje afriške podružnice francoske generalne konfederacije dela in krščanskih sindikatov. K novi splošni uniji je pristopilo 14 velikih sindikalnih organizacij, razen organizacij socialistov, ki niso hotele pretrgati, svojih zvez, s centralo Force Ouvriere v francoski metropoli.
Nova enotna sindikalna organizacija Afrike je sklenila, da bo na prihodnjem kongresu v Dakarju, ki bo to poletje, razpravljala o vključitvi v mednarodno sindikalno gibanje, ker so vse fuzionirane organizacije pripravljene izstopiti iz raznih mednarodnih organizacij, v katerih so bile doslej vključene.
V razglasu o združitvi je rečeno,
da bo splošna unija povezala dejavnost afriških sindikalnih organizacij v boju proti kolonialnemu režimu in vsem drugim vrstam izkoriščanja in v obrambi gmotnih in moralnih koristi svojih članov. Delegati na konferenci so sprejeli tudi politično poročilo, v katerem odločno nasprotujejo načrtom francoske vlade glede njihovih ozemelj in zahtevajo izvedbo gospodarskih načrtov za razvoj črne Afrike in dvig življenjske ravni delovnih ljudi.
Stavka Alžircev v Parizu?
V Parizu so delili letake, ki pozivajo alžirske muslimane v Franciji, naj prihodnji ponedeljek stavkajo »za zmago alžirske stvari v Združenih narodih«. Letaki izvirajo od alžirskega narodnega gibanja«, ene izmed političnih skupin, ki se bore za neodvisnost Alžira.
Napetost med Indijo in Južno Afriko
Indijske ladje, ki vozijo v Evropo. so dobile ukaz. naj se ne ustavljajo v južnoafriških pristaniščih. Južnoafriški minister za zunanje zadeve Eric Louw je namreč izjavil, da bodo v pristaniščih Južnoafriške unije indijskim ladjam odrekli gorivo in vodo. Napetost med Indijo in Južno Afriko, ki traja že več let. je posledica plemenskega razlikovanja, ki ga izvaja južnoafriška vlada in ki je močno prizadela številne indijske naseljence.
CIPER
Ciprsko vprašanje je znova vzbudilo zanimanje svetovne javnosti. Britanija je nedavno objavila projekt ustave za Ciper, trdeč, da je zdaj ustvarjena najboljša priložnost za to. da se to vprašanje vzame z dnevnega reda v zadovoljstvo vseh zainteresiranih in da se na ta način obidejo diskusije pred auditorijem OZN. Toda ta dogodek sam na sebi ne daje ciprskemu vprašanju značaj aktualnosti, temveč dogodki, ki so se nedavno zgodili na področju Vzhodnega Sredozemlja. Dejstvo, da sta Britanija in Francija ob invaziji na Egipt uporabljali ta otok kot izhodiščno točko, opozarja na to. da je Ciper, v pogojih britanske vojne okupacije, lahko v bodoče stalen vir nevarnosti za mir na vsem področju Srednjega Vzhoda. Tako se je v luči sueških dogodkov ciprsko vprašanje močno manifestiralo kot problem mednarodnega pomena. Ciprsko vprašanje se prav tako odraža tudi v celotnem sklopu dogodkov, ki so pred tednom privedli do padca Edenove vlade.
Dogodki zadnjih mesecev dokazujejo, da
niso prebivalci Cipra ovira za mirno rešitev tega vprašanja, temveč je opozicija na strani Britancev. Potrebno je opozoriti na to. da je EOKA, organizacija ciprskih borcev za pripojitev tega otoka h Grčiji, v avgustu prekinila ogenj in poklicala britanske oblasti k pregovorom. Toda Britanci so ta korak razumeli kot izraz slabosti in poskus premora v korist nadaljnjega, bolj organiziranega napada na britanske sile na Cipru, ki so tedaj štele 20 tisoč ljudi. Guverner Harding je odgovoril z ultimatom za prednjo orožja. Takoj so se zatekli tudi k drugim ukrepom. Objavljeni so bili dokumenti, iz katerih se je vsiljeval zaključek, da je arhiepiskop Makarios v resnici vodja oboroženega upora, s čimer so poskušali odreči vse možnosti za kasnejše pregovore z Makariosom, ker ga Grki na Cipru soglasno smatrajo zn centralno osebnost, brez katere ne more biti pregovorov zn rešitev tegu problema. Istočasno so Britanci vsilili vse večji teror, odločeni, da z vojnimi in policijskimi akcijami prisilijo ciprske rodoljube h kapitulaciji.
Kako izgleda britanski projekt?
Ali britanski projekt ustave, ki je tako dolgo napovedovan, predstavlja konstruktiven razvoj na poti pozitivnega reševanja ciprskega vprašanja? Britanska vlada projekt visoko ceni. V njenih očeh je liberalen in demokratičen in zagotavlja samoupravo. Toda britanska vlada je pogojila realiziranje tega projekta ustave s popolnim prenehanjem borb na otoku s sodelovanjem »višje stopnje« med ciprskimi Grki in Turki.
V Grčiji je ta projekt izzval nova vznemirjenja Grki odklanjajo z ogorčenjem vse njegove elemente, n takšno je tudi stališče EOKA.
Po projektu ustave si pridržuje britanska vlada pravico vodenju zunanje in notranje politike in varnosti. Predvideno je formiranje ciprske skupščine, v kateri bi bilo šest Turkov, 24 Grkov in 6 poslancev, ki bi jih imenoval guverner, toda zadnjo besedo v odločanju skupščine bi imel le guverner. Ustava predvideva tudi formiranje avtonomne ciprske vlade s pridržkom, da predsednika in ostale ministre imenuje guverner. Osnovna zahteva ciprskega pre-
bivalstva — pravica na samoopredelitev — sploh ni omenjena. Grčijo posebno vznemirja napoved avtorja ustave, da je mogoča razdelitev otoka na dva dela, na del z grškim prebivalstvom in na del s turškim prebivalstvom. Čeprav je to zastavljeno le kot vzporedna alternativa, je turška vlada že uradno sporočila, da sprejema to rešitev kot najprimernejši izhod iz sedanje situacije. Če bi šli na uresničitev te ideje, bi to vneslo nov element še večjega razdora in nasprotstev na Cipru. V pogojih, ko ciprski Grki vodijo vse bolj organizirano borbo proti britanski okupaciji (Grkov je na Cipru nad 400 tisoč, a Turkov okrog 100 tisoč), bi bil britanski upravi spopad med Grki in Turki zelo koristen. Takšen položaj bi vplival na zavlačevanje reševanja tega problema.
Britanija je večkrat očitala Grčiji, da s svojim angažiranjem zn zahteve ciprskih Grkov ne vodi računa o splošnih interesih »svobodnega sveta« in da nima dovolj razumevanja za politiko Zahoda do področja Vzhodnega Mediterana, ki je. kot to često poudarjajo, »vitalne važnosti za ves sistem
obrambe zahodnega sveta«. Objava projekta ustave je bila spremljana z okrepljeno propagando, da Srednji Vzhod, v katerem ima Ciper svoje posebno mesto, ni bil nikdar tako ogrožen od sovjetskega vmešavanja in da je v takšnih razmerah enotnost Britanije. Turčije in Grčije večjega pomena kot kdaj koli prej.
Ciper pred Združenimi narodi
Ciprsko vprašanje je danes tako daleč, da je mogoče vsako pravičnejšo rešitev iskati le v Združenih narodih. Letošnje zasedanje Združenih narodov se je ob obravnavanju ciprskega vprašanja soočilo z dvema važnima elementoma: s še večjo odločnostjo Britanije, da zadrži tu otok v kolonialnem položaju in z druge strani — s povečano aktivnostjo velikega števila dežel, ki za spoštovanje načel pravice naroda do samoodločbe.
Dandanes lahko s polno pravico trdimo poleg drugega tudi to, da z vprašanjem Cipra v znatni meri preverjamo stopnjo demokratične zavesti vsake dežele. A razprava o Cipru v Generalni skupščini Združenih narodov je nova priložnost za manifestacijo demokratičnih in svobodoljubnih želja vsega sveta.
„OGNJENA NOČ“
je naslov zanimivega detektivskega romana, ki bo pričel izhajati v začetku februarja v Pomurskem vestniku«.
»Ognjena noč« je delo znamenitega angleškega pisca kriminalnih romanov Edgarja Wallace-a.
Namesto Vermachta -Bundeswehr
V zvezni republiki Nemčiji se je začelo prvo novačenje za novi Bundeswehr. Poklicanih je okrog tisoč fantov, rojenih v tretjem tromesečju 1937.
POMURSKI VESTNIK, 24. jan. 1957
2
MLADI ZADRUŽNIKI
IN KMETIJSKO - GOSPODARSKE ŠOLE
Izobraževanje kmečke mladine v kmetijsko-gospodarskih šolah, na tečajih in predavanjih se je že močno razširilo, zlasti v zadnjem času. Pri tem pa vendarle premalo oblikujemo dobrega in naprednega kmetijskega pridelovalca — zadružnika. Praksa nam dokazuje, da samo formalno kopičenje strokovnega znanja — posebno še teoretičnega brez praktične uporabe, brez vključevanja v vsakdanjo problematiko boja za napredek podeželja in sploh kmetijske proizvodnje — celo odtegujemo mlade kmetovalce od izobraževalnega dela. Prav zato uvajamo novo obliko izobraževalnega dela za kmečko mladino — aktive mladih zadružnikov pri KZ.
Ljudska mladina kot politična organizacija in kmetijska zadruga kot osnovna celica socialističnega napredka v kmetijstvu morata skrbeti za vzgojo kmečke mladine. Zato pripravljajo aktivi mladih zadružnikov organizirano vzgojno delo za mlade ljudi na podeželju.
Razprava na VII. plenumu CK LMS, kjer je bilo govora o pošolskem izobraževanju kmečke mladine, je razkrila, da sta neznanje in primitivizem največja ovira — tako v prizadevanju za večje uspehe v kmetijski proizvodnji kot za pravilno tolmačenje in uveljavljanje nadaljnjega procesa socialističnega razvoja naše vasi. Očitna je potreba po načrtnem izobraževanju kmečke mladine.
Kmetijsko-gospodarske šole posredujejo kmečki mladini, ki je končala" osnovno šolsko obveznost, splošno in strokovno izobrazbo, ki je nujno potrebna pri vsakdanjem delu za povečanje kmetijske proizvodnje. za napredek zadružništva in za kulturno rast naše vasi. Skr-
beti moramo, da se bodo KGŠ razvile povsod kot najširša in množična oblika splošnega družbenega in strokovnega izobraževanja kmečke mladine. Skupno z aktivi mladih zadružnikov so najbolj primerna oblika za povezovanje teorije s prakso, pri čimer dobijo mladi kmetovalci zaokroženo znanje in perspektivo za svoje življenje in delovanje na podeželju.
Izobraževanje kmečke mladine v KGŠ ne zahteva posebnih investicij od skupnosti, kar je še posebej važno. Poučujejo v popoldanskem času v osnovnih šolah ali zadružnih domovih. Razen tega so te šole dostopne vsej kmečki mladini, tudi tisti, ki nima sredstev za izobraževanje v internatsko urejenih šolah.
Število KGŠ se je precej povečalo v primerjavi s številom teh šol pred vojno, v primerjavi z ostalimi evropskimi državami pa je še dokaj pod povprečjem. V preteklem letu je bilo samo v treh okrajih (Ljubljana 37, M. Sobota 35 in Celje 31) več kot polovica vseh KGŠ v Sloveniji. V okraju Kočevje ni bilo nobene, v Kranju samo ena itd. Težko je verjeti, da v teh okrajih ni mogoče pridobiti mladine za vpis v te šole, da ni predavateljev in materialnih sredstev.
Zavedati se namreč moramo, da napredek v kmetijstvu ni odvisen samo od znanja in hotenja posameznih vzornih kmetov in posestev, marveč od znanja in trdne volje vseh, ki živijo in delujejo v kmetijstvu. Zato je vsako podcenjevanje tega izobraževanja pri oblast-
nih organih, zadružnih in ostalih organizacijah nepravilno, kratkovidno in resna ovira za napredek kmetijstva.
Z skupno akcijo vseh navedenih činiteljev bi lahko dosegli v letošnjem šolskem letu, da bi v Sloveniji delovalo najmanj 230 KGŠ z 10.000 učenci v starosti od 15. do 17. leta ali 40 odst. vse kmečke mladine v tej starostni dobi.
Aktivi mladih zadružnikov so že opravičili osnovno zamisel CK LMS in zadružnih organizacij, da je pravilna taka oblika izobraževanja kmečke mladine. Dosedanje delovanje mladih zadružnikov je tudi odraz zrelega gledanja in pripravljenosti kmečke mladine, da aktivno sodeluje v zadružništvu, v boju za napredek kmetijske proizvodnje in uveljavljanje socialističnih odnosov na vasi. Kmečka mladina se želi izobraževati, izpopolnjevati svoje znanje in presajati v prakso dognanja sodobne kmetijske znanosti in tehnike.
To dokazuje tudi množično sodelovanje kmečke mladine na raznih manifestacijah. Zaključnih prireditev Mladinskega tedna v Celju se je udeležilo okrog 5.000 mladih kmečkih ljudi. Prazniki mladih zadružnikov, združeni z raznimi razstavami in tekmovanji so privabili ponekod 1.000 in še več obiskovalcev. Proti takemu delu ni bilo nobenega večjega odpora staršev. Pozabljati pa tudi ne smemo, da so kmetijski strokovnjaki in prosvetni delavci veliko pomagali kmečki mladini na podeželju.
Obdobje, v katerem smo ustanavljali aktive mladih zadružnikov, je za nami. Pred nami pa je težja naloga: utrjevanje aktivov mladih zadružnikov in njihovo sistematično delovanje. Dosedanje izkušnje narekujejo naslednje osnovne naloge:
Delovanje mladih zadružnikov — aktiva kot celote in posameznikov — naj bo pogoj za vključevanje mladine v članstvo in vodstva kmetijskih zadrug. Le tako bomo lahko pomladili članstvo in vodstva
KZ, kar ni samo normalno, marveč tudi nujno potrebno, saj so mnoge nepravilnosti v zadrugah pravzaprav odsev starega, že preživelega pojmovanja o zadružništvu.
Aktive mladih zadružnikov moramo organizacijsko okrepiti; uvesti je potrebno delovnik aktiva, vsi člani naj izpolnijo in izročijo pristopne izjave in poravnajo deleže. Po pravilih je lahko član aktiva samo tisti, ki postane hkrati član kmetijske zadruge.
Število KGŠ je treba vskladiti s številom AMZ in prilagoditi učne programe teh šol delovanju aktivov mladih zadružnikov in obratno. Samo tako bomo lahko uspešno povezali teorijo s prakso.
Delovni program aktivov mladih zadružnikov naj bo enoleten (1. I.— 31. XII), sestaviti in sprejeti pa ga je potrebno na članskem sestanku aktiva. Program, v katerem so zajete vse naloge in delovne oblike, ki so predvidene v pravilih aktiva, je potrebno skupaj s proračunom aktiva izročiti vodstvom kmetijskih zadrug v potrditev. Posebno pozornost moramo posvetiti strokovno-praktičnemu delu programa, kajti k dobrim uspehom lahko vodi samo sistematična, večletna strokovno-praktična vzgoja mladih zadružnikov.	Božo Jurak
Mladi zadružniki
v Berkovcih pletejo
Klub mladih zadružnikov v Ber-
kovcih v videmski občini je zaživel; pripravil je 3-mesečni tečaj za pletenje košaric, ki jih izvažajo.
Tečaj obiskuje 55 fantov in deklet v dveh izmenah, vodijo pa ga strokovnjaki ljutomerskega podjetja »Šiba«. Mladi pletilci se zelo trudijo, da bi se kar najprej naučili tega rentabilnega posla.
Zadružniki so prejeli lani od kmetijskih zadrug 492 ton sortne pšenice, 2259 ton semenskega potrjenega krompirja, 53,7 tone deteljnega semena. 171.697 sadnih drevesc, 106.580 trsnih cepljenk, 55.734 ton gnojil, za 117, 933.511 dinarjev sredstev za varstvo rastlin in za 3,720.076 din plemenske živine.
Letošnja knjižna zbirka KMEČKE KNJIGE
Letošnja zbirka »Kmečke knjige« obsega 4 knjige na skoraj 800 straneh. V koledarju »Kmečke knjige« je zbrano gradivo primerno za razvedrilo in pouk. Koledarski del je bogato ilustriran, v leposlovnem delu pa so črtice Ferda Godine, Eda Arliša, Matevža Haceta in Prežihovega Voranca. Pesmi so prispevali
Tone Pavček, Črtomir šinkavec in Ciril Zlobec. Tu so tudi življenjepisi Frana Levstika, Ivana Groharja, Janka Kersnika in Isaaka Newtona. Poljudnoznanstveni članki zavzemajo veliko prostora in govo-
rijo o različnih temah z najrazličnejših področij — od kmetijstva, preko prirodoslovja in zgodovine do političnega življenja.
Druga knjiga je povest »Ugasla dolina« Antona Ingoliča. Avtor opisuje na 190 straneh življenje prevaljskih železarjev ob koncu 19. stoletja. V tretjem zvezku »Zgodovine slovenskega naroda« opisuje dr. Bogo Grafenauer dobo prve krize srednjeveške feudalne družbe pri nas — od začetka kmečkih uporov preko obrambe pred turškimi napadi, do viška protestantskega gibanja. 170 strani obsegajoč zvezek je opremljen s številnimi slikami in zemljevidi.
Četrta knjiga je ing. Franceta Adamiča Obnova naših sadovnjakov«. Knjiga obsega 210 strani in razpravlja o perečih problemih obnavljanja naših zaradi starosti, kaparja in drugih škodljivcev zelo prizadetih sadovnjakov. Zbirka je izšla v 15.000 izvodih. Tako bo dobilo naše podeželje zopet 60.000 dobrih, poučnih in koristnih knjig. Knjižna zbirka »Kmečke knjige« bo v prihodnjem letu stala prav tako kot letos 300 din. V njej bo koledar za leto 1958, književnik Drago Vresnik bo prispeval šaljivo povest Potepuha s Slemena«, nadaljevala se bo »Zgodovina slovenskega naroda«. prof. ing. Stane Krašovec pa je za to zbirko napisal knjigo »Preveč ljudi — premalo hrane«, ki obravnava prenaseljenost Zemlje.
TUDI TO JE TREBA UREDITI!
Dasiravno smo z zakonskimi predpisi po osvoboditvi korenito odstranili velik prepad socialne in družbene neenakosti med viničarji in njihovi gospodarji, so kljub temu še ostali problemi, ki jih bo potrebno odstraniti, da se bodo sedanji vinogradniški delavci (večinoma zaposleni v socialističnem sektorju) še bolj uveljavili kot skrbni upravljalci in dobri gospodarji, predvsem pa, da bodo lahko še z vedrejšim pogledom zrli v svojo prihodnost.
Sedanje obračunavanje delovnih dni, ki so potrebni za uveljavljanje pravic socialnega zavarovanja, je še vedno pomanjkljivo in ga bo potrebno spremeniti.
Značaj vinogradniškega dela je tak. da zahteva v določenih letnih časih maksimum prizadevanj in naporov, medtem ko je v zimskem času komajda najti zaposlitev, seveda če izvzamemo rigolanje in druga dela v zvezi z obnovo vinogradov. Najvažnejša vinogradniška opravila sezone silijo posestva in vinogradniške delavce k temu. da delajo čez normalno določen čas (dec. jan. in febr. 8, marec in april 9, okt. in nov. 10, vsi ostali meseci 12 delovnih ur), vendar jim tako opravljenih delovnih ur ne štejejo v dobro za naprej. Posledica tega je, da vinogradniški delavci niso deležni potrebne stimulacije (razen plače seveda) za opravljene delovne ure, ko je treba nujno prijeti za delo in »nategniti« delovni čas tudi čez 14 ali 16 ur, niti se za tako čezmerno, čeprav potrebno delo preveč ne zavzemajo, v zimskem času ali ob deževnem vremenu pa morajo zategadelj često opravljati dela v vinogradih, četudi za ceno svojega zdravja, kajti če ne opravijo določenega števila delovnih ur. jim ugasnejo pravice do brezplačnega zdravljenja in otroških doklad. Naposled pa tudi izgubljajo čas za priznavanje pravice do pokojnine.
Zimsko ali deževno delo za vsako ceno, samo da bi bilo zadoščeno opisanim pogojem, večkrat po nepotrebnem prazni blagajno samemu
socialnemu zavarovanju ali posestvu. zmanjšuje delovno sposobnost vinogradniških delavcev in celo spreminja posameznike v invalide, da sploh ne govorimo o slabi delovni storilnosti. Lahko si zamislimo, česa se more navzeti »rigolar«; pri napornem delu se močno znoji, na njegova razgreta pleča pa padajo snežinke in se na njih topijo. In če še potegne rezek zimski severnjak! Potem ugotavljajo zdravniki kaj različne diagnoze: močan revmatizem, občutne srčne napake, zamrznjene ude in podobne okvare na organizmu, ki imajo večkrat tudi trajne posledice. V ljutomerskem vinogradniškem okolišu so našteli v lanski zimi okrog 90 takih bolnikov. Vsak osmi vinogradniški delavec se je moral zateči v ambulanto.
Vinogradniški delavci so prebili domala osem let v vinogradniških delovnih zadrugah, ki so predhodnice sedanjih posestev. Tega časa jim še niso priznali v delovni staž za pridobivanje pravice do pokojnine. Pri utemeljevanju svoje zahteve po ugodni rešitvi tega vprašanja se bivši zadružniki sklicujejo na viničarje, ki so bili v tistem času zaposleni pri zasebnih lastnikih, pa nimajo nobenih zadržkov pri uveljavljanju pokojninske pravice. Zavzemajo se torej za enoten kriterij.
V vinogradniških predelih je bilo tudi nekaj primerov, da so z viničarjem (hišnim poglavarjem) kolektivno obdelovali lastnikov vinograd tudi njegovi bližnji sorodniki in bili pri tem pretežno zaposleni. Po sedanjih predpisih pa je pravica do pokojnine priznana samo viničarju kot delojemalcu, medtem ko ostali, čeprav so bili v enakem razmerju do delodajalca, še vedno niso deležni te pravice.
Na ta vprašanja bo treba slej ko prej odgovoriti in z ustreznimi predpisi odstraniti iz vrst bivših viničarjev tiste zadnje ostanke nezaupanja. ki jih tu in tam še srečavamo. Pobude za izpopolnitev tovrstnih zakonskih predpisov so že dane. Potrebno se je le odločneje zavzeti za njihovo uresničenje.
S. K.
Večjo izobrazbo kmečkemu človeku!
(Nadaljevanje s 1. strani)
znajo peči samo dobre torte in druge izbrane kuharske dobrote!
Mladinska organizacija v vasi je dokaj aktivna. S pomočjo njenega novega vodstva, ki mu predseduje Oton Lešnik, smo pod okriljem prosvetnega društva ustanovili mešani pevski zbor. Mladi vaščani se pripravljajo tudi na uprizoritev komedije »Gosposka kmetija«. Hrbtenica temu prizadevanju so kajpada slušatelji KGŠ.
Kje so po Vašem mišljenju še večje perspektive za kmečko — gospodarske šole?
— V Pomurju, zlasti še na desnem bregu, se KGŠ že močno uveljavljajo, kar je samo razveseljivo. Če pa smo si enotni v tem, da brez ustreznega strokovnega znanja ne
more biti napredka v kmetijstvu in boljšega življenjskega standarda na podeželju, potem je treba še odločneje zaorati v to ledino. Zakaj ne bi načelo o strokovnosti obveljalo tudi v kmetijstvu? Spričevalu o uspešno opravljeni KGŠ je treba dati večjo veljavo; bilo naj ne bi samo listina za osebno priznanje, marveč dokument, ki naj bi slušatelju desetmesečnega teoretičnega in šestmesečnega praktičnega strokovnega pouka priznalo polkvalifikacijo. Sedanje spričevalo KGŠ nima prave vrednosti za dobitnika. In še nekaj: v bodoče naj ne bi kmečki sin prevzel posestva, dokler si ni pridobil popolne kvalifikacije. To pa pomeni, da bi moral poleg dveh letnikov KGŠ uspešno opraviti še nižjo kmetijsko šolo.
Slavko Klinar
KDO JE KRIV?
Stara navada je že, da po vsakem napačnem delu iščemo vzrok in krivco. Če storilca ne najdemo, kažemo s prstom na nekoga, ki bi naj bil grešnik; slednji pa dokaže, da je neupravičena vsaka sumnja proti njemu.
Dela je ogromno, trdijo uslužbenci, uradniki, nameščenci in delavci. Zaradi tega preobilnega dela, vsaj zdi se mi tako, je že bila temu ali onemu tovarišu (morda celo tovarišici) oproščena kaka mala napaka. Prizadeti je seveda zadevo prikazal tako, da je napake pač kriva samo preobilica dela. kajti da človek včasih niti ne ve, kaj in kako naj dela.
*
V spomladanski dremavici in dobi preobilnega dela, 28. aprila 1956. je pismonoša izročil uslužbencu KZ Hotiza telegram z naslednjo vsebino:
»NAROČITE VAGON STOP SLEDI DISPOZICIJA ZA IZVOZ STOP »ZADRUŽNIK« LJUTOMER STOP«.
Stvar je urejena. Vagon je bil takoj naročen in krompir, na katerega se je brzojavka nanašala, pravočasno odpremljen. Saj, kakor sami vidite, ni bilo tu prav nič »narobe«. Pa je le bilo. Kar poslušajte. Samo: take stvari moramo razumeti in. biti objektivni, sicer se prenaglo izrečemo in moramo pozneje obžalovati svojo razsodbo.
Kmetijska zadruga pač nima posebnega arhiva, delovodnika ali podobnega birokratskega pripomočka, v katerega bi lahko odgovorni uslužbenec vpisal dospelo brzojavko — po vseh predpisih administrativnega poslovanja seveda — in na njej pustil« svoj uradni zaznamek,
denimo takole: Dospelo 28. aprila 1956 ob 12. uri. Vagon krompirja naložen in prevzet dne tega in tega. Pika. Knjigovodja ali šef ta in ta z lepo zaokroženim podpisom in pristavkom datuma. Na koncu pa lepo: ad acta.«
Navedeni telegram je zato po nekem, nikoli znanem posredniku »zajadral« v navadno kuverto, frankirano po poštnih predpisih z znamko za pet dinarjev. KZ je namreč v tej kuverti dobila neko tiskovino (kdo naJ bi vedel, kakšno). Drugi »prezaposleni« je to kuverto dal lepo v enega izmed številnih predalov pisalne mize, kjer je dalj časa počivala, vse do grešnega decembra, ko se zbudi vest slehernemu vestnemu uslužbencu, da tako ali drugače razknjiži vso zaostalo pošto in potem po Novem letu lahko začne »jovo na novo«, kakor radi povedo bratje z juga.
Nič čudnega potem, če je telegram z navedeno vsebino postal spet aktualen in je knjigovodja
ustrezno postopal!
*
Kmetijska zadruga Hotiza je bila namreč domenjena s podjetjem Les — kurivo« Ljutomer, da mu bo na obvestilo dobavila celuoidni les. Uslužbenec je videl brzojavko z omenjeno vsebino in . . . podpis: Ljutomer. V svoji trgovski zanesenosti je že videl pred seboj nervoznega odjemalca, če zadruga ne bi uresničila dogovora. Naročil je vagone, pet vagonov in les je bil natovorjen še v letu 1956 — na Silvestrovo. Uslužbenec se je olajšano oddahnil in v mislih že prešteval novoletno nagrado.
Nesreča pa nikoli ne počiva!
Natovorjeni vagoni so potrpežljivo čakali na dispozicijo in pre-
vzemnika. Toda zaman! Prazniki so minili in železniška postaja je obvestila zadrugo, da so vagoni lepo natovorjeni in da čakajo na prevzemnika, ki pa ga ni od nikoder . . . Ležarina pa je v tem času že narasla na celih 160 jurčkov!
Pri podjetju »Les — kurivo« v Ljutomeru je zabrnel telefon: »Halo! Tu Kmetijska zadruga Hotiza. Prevzemite že vendar vagone z lesom!«
»Kakšne vagone, prosim lepo?«
»Pa . . . saj smo se vendar dogovorili! Poslali ste brzojavko in . . .«
»Kakšno brzojavko?«
Prizadetemu je zavrela kri: »V žepu imam brzojavko, ki ste jo odposlali!«
»Mi???«
»A, seveda!«
»Najbrž bo pomota . . .«
Prizadeti se je nehote prijel za žep: Tukaj je vaša brzojavka!«
»Naša!?« je še zmerom donelo po žici.
»Tako je in stroški bodo tudi vaši . . .!!«
Pri »Les — kurivu« so bili radovedni. Pribrzeli so z avtom v Hotizo in osuplim Hotižanom povedali v brk. da je telegram svoječasno bil poslan iz Ljutomera, vendar ne iz njihovega podjetja. Vrh tega pa da je telegram že sila star.
Les je bil po vseh nevšečnostih srečno iztovorjen 3. januarja 1957. *
Komentar: Zadeva je v postopku pri merodajnih organih, saj 170 tisočakov ni tako mala reč za KZ Hotiza. Vrh tega pa so tukaj še člani, ki jih delo zadružnih uslužbencev zanima bolj kot včasih.
Ivan Kramar
KRATKE KMETIJSKE ZANIMIVOSTI
V	Južni Ameriki poznajo rastlino — travo. ki se lahko stalno seli iz kraja v kraj. Če je zemlja preveč suha. enostavno' izvleče iz nje korenine, se zvije v kepo, da jo lahko veter odnese na boljše mesto.
V	Sloveniji smo leta 1939 porabili samo 12.4 kg gnojil na hektar, leta 1948 že 18 kg, leta 1952 41 kg. leta 1954 109 kg in leta 1955 največ: 150 kg. Koliko bomo letos?
»Giberalna kislina« imenujejo neko kemično spojino, ki utegne povzročiti pravo revolucijo v rastlinstvu; z njeno pomočjo naj bi rastline petkrat hitreje rasle kot običajno. Spojino je znanstvenikom poslalo neko ameriško podjetje.
Glasba vzbuja tudi pri kravah občutek ugodja — to so ugotovili v Nemčiji, v Ameriki pa dodali, da daje krava več mleka, če na primer posluša glasbo iz radijskega sprejemnika. Da se tudi ljudje pri molži bolje počutijo, je na dlani.
Čebele merijo čas, ker imajo za to opravilo notranji organ, ki ni odvisen od zunanjih činiteljev. V Parizu in New Yorku so jih namreč zdresirali, da so hodile vsak dan ob določenem času po svoj obrok sladkorja. Poskus so uresničili z enimi in istimi čebelami in so bile v obeh mestih povsem točne, ne glede na veliko časovno razliko 5 ur med obema mestoma.
POMURSKI VESTNIK, 24. jan. 1957
3
Letošnje gospodarske naloge
ljutomerske občine
Svet za gospodarstvo pri ObLO Ljutomer si je že začrtal letošnje naloge, ki niso majhne in jih bo moči uresničiti samo z odločnim prizadevanjem delovnih kolektivov in zadrug. Predvidene gradnje in izboljšave pa bodo terjale precej denarja, ki ga bo potrebno zagotoviti, saj kažejo računi, da bodo vložena investicijska sredstva prinesla kaj kmalu otipljive gospodarske rezultate.
V	industriji je na prvem mestu »Žica«. To podjetje ima osnovne pogoje za uspešno poslovanje. Njegovo konkurenčnost pa precej hromijo preveliki proizvodni stroški, ki so predvsem posledica obratovanja na petih mestih. Proizvodne stroške najbolj podražuje prevoz, saj morajo voziti surovine celo v sedem kilometrov oddaljeni razkrižki obrat, od tam pa zopet izdelke nazaj na ljutomersko železniško postajo. Podjetje naj bi dobilo letos v Ljutomeru ustrezen večji prostor z manjšo industrijsko halo. v katerem bi skoncentrirali vse doslejšnje delavnice. »Mlekopromet« potrebuje skladišče s hladilnimi napravami za shranjevanje in zorenje sira »Simentaler«, ki se je že zavidljivo uveljavil na domačem trgu. Dosedaj so morali sir skladiščiti  v ustreznih prostorih na Razkrižju in drugod, ker niso imeli primernega skladišča, kar je precej podražilo proizvodne stroške. Podjetje bo moralo kupiti tudi nekaj strojne opreme. »Simentalka«, v kateri predelujejo meso, ne more več izhajati brez potrebnih hladilnih naprav, ki bodo podjetju omogočile, da bo lahko v največji odkupni sezoni živine predelalo in shranilo odvisno meso za poznejši čas, ko je trg z njim premalo založen. Letos bodo začeli tudi z rekonstrukcijo Tovarne usnja, za kar že imajo pripravljene načrte in zagotovljena najnujnejša sredstva. Po opravljenem delu bodo v tovarni dokaj povečali proizvodnjo.
V	Ljutomeru tudi proučujejo možnosti za ustanovitev samostojne zadružne hranilnice in posojilnice. Ustanovili jo bodo. če bo gospodarski račun količkaj ugoden. V nasprotnem primeru pa se bodo zavzeli za ustanovitev podružnice soboške centrale.
Veliko pozornost so že doslej posvečali rednemu škropljenju sadnega drevja. Letos bodo to prizadevanje še podvojili. V Podgradju so pred dnevi priredili dvodnevni tečaj za škropilce sadnega drevja. Na tečaj ni poslala svojih zastopnikov samo cezanjevska zadruga. Ugotovili pa so, da delo z ročnimi škropilnicami ne gre dovolj hitro od rok, zato še vedno ostane nekaj drevja nepoškropljenega. Letos si bodo skušali zagotoviti potrebna sredstva za nabavo agregatov in motornih škropilnic. Pravkar
ustanovljena poslovna zveza in v njej včlanjene zadruge se bodo morale tudi v bodoče odločno zavzemati za smotrno in koristno uporabljanje investicijskih sredstev. Lani so kmetijske zadruge v ljutomerski občini izdale okrog 5 milijonov din svojih in najetih investicijskih sredstev za mehanizacijo. Kmetijski zadrugi v Križevcih in Veržeju sta si omislili traktor »Terguson« s priključki. Gospodarski svet je zadrugam priporočal, naj tudi letos skrbno pripravijo svoje investicijske načrte in vložijo sredstva v najbolj potrebne naprave.
Preusmerjanje kmetijstva k pridelovanju bolj donosnih kultur
(paradižniki, tobak, kumare, fižol itd.) se bo tudi letos nadaljevalo. Se pred spomladansko setvijo nameravajo sklicati posvetovanje predstavnikov predelovalne industrije in kmetijskih zadrug. Na posvetovanju se bodo pogovorili o pridelovanju kultur, za katere so zagotovljeni odjemalci, in sklenili ustrezne pogodbe.
Nadaljevali bodo tudi z regulacijo Lukavškega potoka in z izsuševalnimi deli okrog njega. Ureditev ščavniškega vodnega režima pa je medobčinski problem. Zato bodo vskladili svoja prizadevanja z načrti sosednjih občin Gor. Radgona in Videm.
S. K.
Radensko društvo RK
drugo v okraju
Radensko društvo Rdečega križa šteje 123 članov, kar je še kur precej za tako mali okoliš. Društveni odbor je preteklo leto dosegel dobre uspehe. Priredil je srečolov in zdravstveno predavanje o raku in drugih nalezljivih boleznih. Predaval je dr. Amon iz M. Sobote. Poslušalcev je bilo okrog 300. V postajah za prvo pomoč v Radencih in Rihtarovcih pa so pomagali 106 ljudem.
V Radencih primanjkuje pitne vode. Samo v treh hišnih vodnjakih jo imajo, v ostalih pa je neužitna in neprimerna za kuhanje in pranje belega perilu. Mnogo hiš ima urejene cisterne, v katerih zbirajo deževnico. V sušnih poletnih mesecih ponavadi zmanjka pitne vode in morajo hoditi po njo k sosedom ali k že omenjenim trem vodnjakom. Še težje pa je pozimi, če zmanjka pitne vode. posebno še v osnovni šoli, kjer je je potrebno mnogo za vzdrževanje higiene. V šolskem vodnjaku je namreč neužitna kisla voda. v cisterni pa zmanjka vode poleti in pozimi.
Na društvenem občnem zboru, ki je bil minulo nedeljo, so predlagali, naj bi se novoizvoljeni odbor povezal s slatinskim podjetjem in radgonskim ObLO. ki imata v načrtu gradnjo vodovodov. Letos bo društvo uredilo ambulanto in preskrbelo obema postajama prve pomoči še več sanitetnega materiala. Posebna komisija bo proučila razmere pri ljudeh, ki naj bi v bodoče prejemali podporo.
Za svoje uspešno delovanje je bilo društvo kot drugo najboljše v okraju pohvaljeno in je prejelo priznanje Glavnega odbora RKS.	VM
Prav bi bilo!
Prvi jutranji vlak iz Ljutomera pride v Radgono okrog pol sedmih zjutraj. S tem vlakom se vozijo razen delavcev in uslužbencev tudi okoliški ljudje, ki imajo opravka na občini, sodišču ali kje drugje. Ali ne bi bilo prav, posebno še sedaj v zimskih mesecih, da bi bil takrat odprt v Radgoni vsaj en gostinski lokal, na primer restavracija.
Paberki s treh občnih zborov
Skoraj vse množične organizacije v Veržeju so že opravile letne občne zbore. Med prvimi so bili prosvetarji. Udeležba na občnem zboru je bila dobra. Mladina se je občnemu zboru najbolje odzvala. To dokazuje, da hoče sodelovati povsod, ne samo v dramskem in pevskem odseku. Knjižnica, ki so jo ustanovili predlani, je po številu prebranih knjig na prvem mestu v občini. Skoda, da je morala stati knjižna omara skoraj pol leta v hodniku zadružnega doma. Sedaj so jo namestili v šolskih prostorih.
Občni zbor gasilcev je pokazal pomanjkljivosti dosedanjega dela v pravi luči. Dobro razpravo bi radi nekateri oškodovali z osebnimi pre-
pirčki, toda večina članov je krenila na pravo pot: razprava naj bo plodna in naj poskuša društvu pridobiti dobro ime.
Lani so gasilci zanemarjali redne gasilske vaje. Nič boljši niso bili odborniki. Kot dobra pa se je izkazala ženska desetina, ki je sodelovala na številnih prireditvah doma in v sosednjih društvih.
Na občnem zboru so imenovali Martina in Franca Kupljena ter Miho Šoštariča za častne člane.
Tudi Socialistična zveza je opravila občni zbor. Občnega zbora se člani niso udeležili v polnem številu, pač pa so pokazale volitve novega odbora, da ljudje zaupajo Socialistični zvezi. Udeležba na volitvah je bila 92-odstotna.
Zborovali so tudi čebelarji. Čebelarska družina Veržej šteje 30 članov. Na občnem zboru so razpravljali o pasiščih in o zatiranju čebeljih bolezni.
-ar
LETNA BILANCA SODNIKA ZA PREKRŠKE ObLO RADGONA
Lani so bili
največkrat kaznovani:
—	nekatera trgovska podjetja, ker so uporabljala utežne in dolžinske mere, ki jih ni pregledala posebna komisija ali pa jih je komisija označila kot neuporabne.
—	posamezniki, ki niso pustili, da bi dimnikarji očistili dimnike. Takih primerov je bilo okrog 25. Vsi so bili kaznovani z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev.
—	gostilničar »Pri veselem kmetu« v Apačah, ki je imel gostinski lokal odprt čez dovoljeno uro.
—	nekateri obrtniki — šušmarji, ki so opravljali manjša gradbena dela brez obrtnega dovoljenja.
—	tisti kmetovalci, ki so izdelovali doma olje.
—	krojači in šivilje — šušmarji. Nekateri od teh so bili kaznovani po trikrat.
—	tisti starši, ki niso pošiljali svojih otrok redno v šolo. Takih primerov je bilo lani okrog 30. Kaznovani so bili z denarno kaznijo od 1.000 do 1.800 dinarjev.
—	čevljar v Segovcih, ki je izkoriščal vajenca za dela izven delavnice.
—	žagar R. S. v Boračevi, ki je sprejemal in odpuščal delavce, ne da bi postopal po veljavnih predpisih o zaposlitvi in odpuščanju iz službe.
—	mladi ljudje, ki so dopolnili 16. leto starosti, pa si niso oskrbeli osebnih izkaznic.
»NE SANO TALENTI«
(Razgovor s tov. Bezjakom, ravnateljem glasbene šole v Radgoni)
Radgonska glasbena šola, ki so jo ustanovili leta 1951, se kar dobro uveljavlja. Letos je vpisanih 89 učencev. Radgonska šola ima oddelek za pihala tudi v Apačah.
»Naša glasbena šola se je res prav dobro uveljavila, čeprav nima tradicije. V časih pred vojno so radgonski otroci obiskovali glasbeno šolo v avstrijski Radgoni. Danes pa je za šolo takšno zanimanje, da je pravzaprav že pretesna.«
To se pravi, da ljudje pravilno vrednotijo pomen glasbenega pouka — ?
»Že, toda tukaj pojmi vendarle niso popolnoma razčiščeni. Ni namen niti naše, niti katerekoli druge nižje glasbene šole iskati izključno le glasbene talente. Naše poslanstvo je pojmovno nekoliko širše: vzgojiti ljudi, ki bodo lahko nekoč razgibali naše, ljudskoprosvetno delo, predvsem kar zadeva glasbo, tako instrumentalno kot vokalno. Ni pa rečeno, da nekaj naših absolventov ni tudi takih, ki jim nižja glasbena izobrazba ni dovolj in so že v srednji glasbeni šoli, predvsem v Mariboru.«
Kaj pa glasbeno življenje na sploh in gostovanja —?
Radgona je vsakomur preveč od rok. Navadno sta prej na vrsti Ljutomer ali M. Sobota. Gostovanja so v Radgoni torej bolj redka. Zelo dobre stike pa imamo z mariborsko Srednjo glasbeno šolo. To je brez dvoma dobro tudi z vzgojnega stališča. Kakor naši gojenci, tako njih starši in ostala publika vidijo v teh nastopih uspeh, katerega osnova je pravzaprav v glasbenem pouku nižje glasbene šole. Tako se naša glasbena publika počasi vzgaja, da bo sčasoma z razumevanjem in z užitkom poslušala tudi težja glasbena dela. Znano je, da se naši ljudje, predvsem pa mladina navdušujejo za lahko glasbo.«
Ali šola v dosedanjem obsegu zadošča potrebam?
»Šolski okoliš je res velik. To dokazuje novoustanovljeni apaški oddelek za pihala. Enakega bi radi tudi v Radencih, toda to bo težko izvedljivo. Ovira so predvsem finančna sredstva.«
In nastopi gojencev?
»Na šoli je mladinski orkester, razen tega še godba na pihala. Od časa do časa prirejamo akademije. Prvi letošnji nastop mladih radgonskih glasbenikov bo enkrat meseca marca.«
Marsikdo ne ve . . .
Zakaj so v Lendavi zgradili moderno pekarno in sedaj ne služi več svojemu namenu?
Zakaj se služitelji na lendavskih šolah potegujejo za vključitev v sindikalno organizacijo. Iščejo, iščejo, toda nihče jim še ni povedal, kam naj se včlanijo. Svoj-čas so že bili v prosvetnem sindikatu.
Zakaj poštenim ljudem, ki gredo ob večerih skozi Mostje, delijo v vasi klofute?
Zakaj je bilo na zboru volivcev v Kani o v c i h zbranih več ljudi zunaj, kot v
hiši?
Zakaj niso opravili 30. decembru v Hotizi volitev SZDL, ko pa so člani prišli volit?
Zakaj se v življenju lahko tudi to zgodi: »Zaradi prosvete — prosvetni delavci na cesto«, kot se je nekaj podobnega pripetilo v neki prekmurski vasi?
Zakaj in kako dolgo bodo še v Lendavi na seji Sveta za šolstvo razpravljali o problemih šole v  Genterovcih?
Zakaj je odpadel zbor volivcev v Dolgi vasi, ko se je vendar zbralo dovolj volivcev v šoli?
Zakaj kovaški mojster v L a k o š u ne plačuje svojemu vajencu redno mesečno, kar mu pripada po uredbi?
RADGONSKI DIJAKI
radi bero
Dijaki nižje gimnazije v Gor. Radgoni cenijo dobro mladinsko literaturo. saj jih je 25 naročenih na redno zbirko knjig »Sinjega galeba«, 5 na zbirko »Čebelice« in 68 na novo knjižno zbirko »Kondor«, iz katere črpajo predvsem dela domače in svetovne književnosti, ki sojih po vojni razprodali ali pa sploh niso izšla. Tudi po ostalih knjigah zelo radi segajo. Skupno so jih naročili 355. Na vsakega dijaka odpade po ena knjiga. Razen tega je med njimi 100 naročnikov »Pionirskega lista«, 80 naročnikov Pionirja« in 15 naročnikov »Cicibana«.
Navedene številke pričajo, da si naša mladina želi lepe slovenske besede, kar je tukaj ob narodnostni meji še posebno važno.
E. B.
OGENJ UNIČIL OPEKARNO V LUKAVCIH
Pretekli petek popoldne je izbruhnil ogenj v opekarni Lukavci pri Ljutomeru. Gasilci iz krajev z obeh bregov Mure so takoj prihiteli
na kraj nesreče. Požara ni bilo mogoče preprečiti, omejili pa so ga le v toliko, da so zgoreli samo obratni prostori. Domači, ljutomerski in murskosoboški gasilci so nastopili zelo smotrno.
Opekarna Lukavci je bila zgrajena nekaj pred letom 1900. Letna proizvodnja je znašala povprečno 1 milijon 200 tisoč zidakov in 800 tisoč strešnikov.
Požar je nastal v sušilnici, kjer se je vnel les pri izpušnih ceveh.
Škoda znaša okrog 10 milijonov
dinarjev.
Ljutomer potrebuje zimsko kopališče
V Ljutomeru nimajo primernega mesta, kjer bi se lahko prebivalci pozimi pošteno okopali. Izjema so le redke družine, ki imajo kopalnice v svojih stanovanjih.
Gradnja zimskega kopališča je zategadelj ne samo upravičena, marveč tudi zelo potrebna iz higien-
sko-zdravstvenih razlogov. O gradnji že razmišljajo in iščejo možnosti za njeno uresničitev. Nekaj sredstev bo vsekakor morala primakniti občina, prav pa bi bilo, da bi segla v svoje blagajne tudi podjetja, ki so prav tako dolžna skrbeti za zdravje svojih delavcev in uslužbencev.	-ko
Po dolgem odlašanju:
odločna kritika
Med analizami, ki jih zadnje dni pripravljajo v petrovski občini, je tudi analiza kmetijskih zadrug. Na tem področju je šest kmetijskih zadrug. Med najboljše štejejo zadrugo v Čepincih, potem v Šalovcih in Križevcih, ostale pa imajo veliko pomanjkljivosti. Vse te zadruge so se doslej ukvarjale le s trgovino in skoraj nič s pospeševanjem kmetijstva. V Petrovcih na primer ima kmetijska zadruga dovolj obratnega kredita, toda ima tudi velike zaloge nekurantnega blaga. Zaradi tega je zadruga kmetom dolžna. Nedavno je dolg zadruge kmetom dosegel dva milijona dinarjev.
Nedavno je bil izredni občni zbor zadruge. Zadružniki so zelo ostro nastopili in zahtevali, da upravni odbor, ki je kolektivni dolžnik zadrugi, poravna v najkrajšem času svoje dolgove. Posamezni člani upravnega odbora zadruge so namreč dolžni zadrugi tudi do 80 tisoč din. Zadružniki zahtevajo, naj
jih v skrajnem primeru izterja sodišče.
Ti in podobni primeri so zelo zgovorni. Kmetijske zadruge obsegajo dovolj veliko področje in imajo dobre pogoje za razvoj, toda vodstvo zadrug je napram zadruž-
nikom in družbi neodgovorno, v vsakem primeru samovoljno in zato neprimerno. Uprava zadrug pa je zgolj administrativna, kar ima prav tako slabe posledice. Ponekod v zadnjem času zahtevajo nove delovne moči v zadrugah. Tako so v Križevcih razpisali mesta v vodstvu zadruge. ki naj jih zasedejo novi, primernejši ljudje. Podobno bo treba storiti tudi v Adrijancih, kjer je upravnik obenem nakupovalec in kjer vsak poslovodja nabavlja blago zase in tako zvišuje režijske stroške. V poslovalnici v Lucovi pa je stanje takšno, da se bo treba v najkrajšem času odločiti ali za temeljito ureditev ali pa za likvidacijo.
Ob vseh teh slabostih pa bo treba storiti marsikaj v prid pospeševalnemu delu v raznih panogah kmetijstva. O tem namreč v kmetijskih zadrugah v tej in tudi v večini drugih občin ne govorijo skoraj ničesar, kar se pozna tudi v odnosu članov do zadrug.
Nova madžarska igra
na lendavskem odru
Madžarska dramska skupina DPD »Svoboda« v Lendavi je priredila novo igro D. Dobričina Skupno stanovanj« pod vodstvom Karla Bokroša, ki je zahtevno igro uspešno zrežiral. Najboljši igralci so bili Laszlo Varga, Marika Hajduk in Judit Deutsch.
Doma so igrali trikrat, vedno pred polno dvorano.
-Ša-
Drobne iz Pomurja
○ V Bučkovcih so uredili novo zdravstveno postajo, ki je bila za Bučkovce in okoliške kraje zelo potrebna. V ambulanti ordinira zdravnik vsak četrtek popoldne.
○ V Bučkovcih se ne morejo pohvaliti, da bi bil občni zbor SZDL dobro obiskan. Vzrok: slaba organizacija občnega zbora.
○ Vinska letina v bučkovski okolici je bila lani zelo slaba. Vso šmarnico — ki je je v teh krajih največ — je odkupila Vinarska zadruga Ormož. Odkupljena šmarnica je namenjena za industrijsko predelavo.
○ Pretekli teden je gorelo v Moravskem vrhu. Ogenj bi skoraj upepelil hišico, last Antona Korošaka iz Radoslavec. Požrtvovalni vaščani so ogenj hitro pogasili.
○ Pred kratkim so gostovali v Veliki Polani mladinci iz Hotize z igro »VOLKODLAKI«. Predstava je zelo dobro uspela.
○ Mladina v Veliki Polani želi predavanja o praktični uporabi elektrike. Lani so jim tako predavanje že obljubili, pa so najbrž v Lendavi na to že davno pozabili.
○ Kakor drugod, želijo tudi v Polani, da bi imeli kmetijsko-nadaljevalno šolo. Mar polanska mladina ni potrebna znanja?
Tudi v Kobilju so izvolili novi vaški odbor SZDL. Na občnem zboru in volitvah so se razgovarjali največ o elektrifikaciji, ki je precej trd oreh za Kobilje. Na občnem zboru so kritizirali stari odbor SZDL, ker je po mnenju nekaterih preveč samovoljno odločal pri ocenjevanju škode, ki jo je povzročila lanskoletna toča.
Letne konference ZKS so imeli v radgonski občini v vseh razen v štirih osnovnih organizacijah. Ponekod so pripravili za konference temeljite analize političnega in gospodarskega stanja v podjetjih in sprejemali nove člane (Črnci, Segovci). Na splošno so ugotovili, da je bilo lani premalo storjenega za sprejemanje novih članov.
—	Radgonska »Svoboda« je organizirala tečaj, na katerem se bodo slušatelji seznanili z osnovami marksizma. Tečaj obiskuje povprečno 15 slušateljev in bo trajal do marca.
- Do 1. maja bodo uredili v Radgoni čitalnico. Poskušali so pritegniti k sodelovanju tudi podjetja, ki pa so odrekla vsako pomoč.
—	Slatinsko podjetje v Radencih bo najelo kredit iz sklada za stanovanjsko izgradnjo. Uredili bodo zadružni dom v Radencih. Tako bo v Radencih spet nekaj novih stanovanj in sodobno urejena dvorana.
V	začetku februarju bodo ustanovili v M. Soboti društvo esperantistov. Ustanovnega občnega zbora se bosta udeležila tudi predsednik Zveze esperantistov Slovenije tov. Peter Zlatnar in predstojnik instituta za mednarodni jezik Jože Kozlevčar.
PRIPRAVE ZA PREŠERNOV
DAN V KROGU
Mladina v Krogu se vneto pripravlja na proslavo 8. februarja — Prešernovega dneva. Na proslavi bodo nastopili z različnimi recitacijami, pevskimi točkami in kratko enodejanko. Za kasneje pa pripravljajo tudi daljšo igro.
V	Krogu pri M. Soboti so te dni zaključili 15-dnevni gospodinjski tečaj, ki ga je vodila tov. Görfejeva iz Rakičana. Tečaj je obiskovalo 40 deklet in tudi starejših gospodinj, ki so z velikim zanimanjem sledile predavateljici, kuhale in pekle. Ob zaključku tečaja so priredile tudi poslovilni večer, ki je potekel v prisrčnem razpoloženju.
○ Bučkovska mladina je priredila silvestrovanje. Škoda, da niso pripravili k temu dogodku primernega šaljivega programa. Silvestrovali so tud pri Tomažu, kjer pa se je pojavil znani razgrajač Car s svojimi pajdaši iz Bodkovec in Senčaka. Kakor pred nekaj meseci na tomboli na Stari gori pri Vidmu je bilo tudi tukaj dovolj opravka s temi zloglasnimi razbijači. Konec je bil tak, da so morali prepeljati nekaj ljudi v bolnišnico. (Ali res ni mogoče ukrotiti takih razgrajačev!?)
POMURSKI VESTNIK. 24. jan. 1957
4
JUBILEJNI KONCERT ljutomerskega orkestra
(Nadaljevanje s I. strani)
beniki pomnožen orkester zaigral zelo učinkovito. Sledil je Ditersdorfov Koncert za klavir in orkester. Na klavirju je učenka ljutomerske Glasbene šole, mlada Nada Nedl odigrala kot solistka precej težavno kompozicijo s pravim občutjem. Nato je nastopil 12-letni Lovrenc Arnič, ki je ob spremljavi orkestra prav temperamentno in precizno izvedel zahtevno skladbo svojega očeta Prvi polet«. Četrta točka je bil Webrov koncert za klarinet in orkester. Klarinet je prav lepo igral učenec domače Glasbene šole Joško
Mursa. Vsi trije mladi glasbeniki so dobili toplo priznanje pri številnem občinstvu. Za zaključek večera je orkester zaigral še Beethovnovo I. simfonijo v C duru.
Izvajanje orkestra in solistov je bilo na dostojni umetniški ravni, za kar je pač treba pohvaliti neutrudnega dirigenta tov. Avgusta Loparnika, ki se ni ustrašil velikega truda in težav, sicer ne bi mogel v kratkem času z orkestrom naštudirati tako obširnega in zahtevnega programa.
Prireditev je pokazala, da je moči izvesti umetniške kulturne prireditve tudi v krajih, zelo oddaljenih od večjih kulturnih središč. Ljutomersko občinstvo pa je s svojim obiskom dokazalo, da ima veliko razumevanje za glasbeno delovanje in življenje, kar pa je v Ljutomeru že kar tradicionalno.
F. H.
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 12. do 20. jan.
1957.
Poročila sta se: Štefan Novak, mesarski pomočnik iz M. Sobote in Terezija Lukač, tovarniška šivilja iz Kroga.
Rodile so: Elizabeta Zauninger iz M. Sobote, deklico: Gizela Pavlinjek iz Strukovec, dečka; Justina Zelko iz Pečarovec, deklico; Antonija Bagari iz Prosečke vasi, deklico; Katarina Horvat iz Bogojine, dečka; Kristina Horvat iz Rakičana, deklico; Viktorija Gal iz M. Sobote, dečka; Terezija Knafelc iz Ljutomera, dečka; Antonija Berdigal iz Dokležovja, deklico; Terezija Abraham iz Hodoša, deklico. Rodile so v soboški porodnišnici.
Umrli so: Frančiška Taljan iz Tišine, stara 79 let; Terezija Kozic iz M. Sobote, stara 87 let; Franc Zver iz Turnišča, star 54 let; Terezija Belinger iz M. Sobote, stara 77 let; Stefan Toplak iz Velike Polane, star 29 let in Marija Flisar iz M. Sobote, stara 76 let.
NESREČE IN NEZGODE
Na poledeneli cesti je padel s kolesa 56-letni Jožef Kustec iz Srednje Bistrice in si zlomil desno nogo nad kolenom.
Zaradi poledice na cesti je padla 50-letna Jožica Šmidlehner iz Ljutomera in si močno poškodovala levo koleno.
Na gladki cesti je spodrsnilo 8-letni Mileni Novak z Desjaka pri Ljutomeru in si je zlomila desno nogo.
Z vrelo juho se je opekel po trebuhu in obeh nogah 1 leto in 3 mesece star Milan Šiplič iz M. Sobote, ko je potegnil lonec z juho s štedilnika.
S kolesa ‘ je padel zaradi poledenele ceste 34-letni Karel Pintarič iz Noršinec pri Ljutomeru in si močno poškodoval desno koleno.
Ko se je sankal, je precej nerodno padel 14-letni Rudolf Kovačič iz Šratovec pri Radencih in si hudo poškodoval levo koleno.
Na poledeneli cesti je padel 62-letni Anton Jureš, upokojenec iz Rinčetove grabe in dobil na desnem komolcu težko poškodbo.
Oba sta Smela srečo
Veliko srečo je imel 80-letni Franc Bračič iz Boračeve, ko go je 28. decembra v Petanjcih hotel prehiteti šofer H. E. iz M. Sobote.
Starček je korakal bolj po levi strani ceste in se je šele v zadnjem trenutku nekako odločil za desno stran. Šofer, ki ga je videl na levi, je hotel možu po desni strani prehiteti, kar seveda ni pravilno; zadel jo v Bračiča tako, da ga je vrglo pred stekleni vetrobran nad motorjem.
Bračič pa ni utrpel niti najmanjše poškodbe, le nekaj strahu je moral prestati.
Zmrznil je
47-letni Peter Kironja iz Križevec v Prekmurju se je 18. januarja zvečer podal na pot k svojim znancem, ki jih je nameraval obiskati. Na poti med vinogradi pa je iz neznanih vzrokov omahnil in zmrznil. Zjutraj so našli mrtvega.
Tečaji esperanta v Pomurju
Na gimnaziji v M. Soboti in ESŠ obiskuje esperantski tečaj okrog 50 dijakov. Razen tega je v M. Soboti še večerni esperantski tečaj.
Esperanto se uči tudi več učiteljev. Okrog 20 učiteljev se je prijavilo za dopisni tečaj. V rednih šolskih počitnicah bo v M. Soboti poseben tečaj, za katerega je precejšnje zanimanje.
V Sloveniji obiskuje letos esperantske tečaje okrog 750 učencev.
Tuberkulinizacija živine
v ljutomerski občini
V ljutomerski občini so že lani pričeli s tuberkulinizacijo živine v malonedeljskem okolišu. Veterinarji niso doslej odkrili pomembnejših žarišč okužbe, marveč samo posamezna obolenja. Zdravstveno-preventivno akcijo bodo še letos uresničili do kraja.	-ko
Zadružni dom na Cvenu
ne služi svojemu namenu
V prijazni muropoljski vasi — Cvenu pri Ljutomeru — so si med prvimi v Sloveniji zgradili zadružni dom, ki je bil spočetka v ponos vsej okolici. Dandanes pa ni več tako. V zadružni dvorani, ki so jo graditelji uredili za kulturne prireditve, hrani v sezoni tamkajšnje posestvo žito in druge poljske pridelke. Samo pozimi se lahko dvorane (toda slabo ogrevane!) poslužujeta prosvetno društvo in TVD »Partizan«.
V vaši deluje dokaj aktivno prosvetno društvo, ki bi lahko brez bojazni prevzelo zadružno dvorano v upravljanje.
Še najbolje pa bi bilo, če bi posestvo dobilo potrebna investicijska sredstva za ureditev primernega skladišča v grlavskem zadružnem domu. Cvenska kmetijska zadruga je namreč pripravljena prevzeti skrb za domači dom in izročiti dvorano v upravljanje prosvetnemu društvu in drugim vaškim množičnim organizacijam.
Prosvetno življenje bi lahko bilo še bolj pestro in uspešno, če bi se že enkrat lahko vse leto zbirali v zadružni dvorani — je slišati med društvenimi voditelji. Letos so zaprosili občino za podporo v znesku 40.000 din, kolikor jim je namreč potrebno, da bi lahko odplačali anuitete in prevzeli dvorano v svoje upravljanje. Njihova prošnja pa ni bila ugodno sprejeta, čeprav zagotavljajo, da bi si sčasoma tudi sami toliko opomogli, da bi lahko brez podpore izpolnili svoje obveznosti.
Mar se naj zaradi štiridesetih tisočakov še nadalje vleče večletna pravda za prosvetno dvorano v cvenskem zadružnem domu?
-ko
Ljutomerski gasilci in 6 milijonov din
Pred dnevi so se zbrali na zboru Občinske gasilske zveze v Ljutomeru vsi novoizvoljeni društveni delegati. Samemu zboru so prisostvovali: predsednik ObLO Anton Truden, republiški poslanec Aleksander Pirher, zastopnik ObO RK, DOZ, ObGZ M. Sobota in poveljnik OGZ Karol Flisar.
V poročilih so analizirali sodelovanje gasilcev v ostalih organizacijah kot so ZK, SZDL, RK itd.
Gasilci so sodelovali pri 8 požarih in opravili 669 prostovoljnih ur na požarišču. Škoda znaša 4,880.000 dinarjev, na nezavarovanih objektih pa znaša škoda za 2,612.000 dinarjev, s pravočasnim posredovanjem gasilcev in vaščanov je bilo obvarovano za 5,836.800 din. Zadnji požar v opekarni Lukavci pa je povzročil škode za 14,658.000 dinarjev, dočim je bilo obvarovanega za 19,725.000 dinarjev.
Skupno je vključenih v gasilska društva 1.608 članov, od tega mladih 306 in žena 236. Izvedli so več kulturnih prireditev v sodelovanju z DPD Svoboda.
Izvolili so novi upravni in nadzorni odbor. Funkcijo predsednika so zaupali K. Centrihu. Sklenili so, da bodo proslavili 85-letnico obstoja PGD Ljutomer.	Kc
Gimnazijski športni dvoboj
PTUJ — MURSKA SOBOTA 2:1
V	nedeljo, 13. I. 1957 je bila ekipa ptujske gimnazije gost gimnazije v Murski Soboti. Ta športna srečanja so postala tradicionalna med obema gimnazijama. Srečanje je bilo podobno jesenskemu, ko sta se obe ekipi pomerili v košarki, odbojki in namiznem tenisu. V košarki so prepričljivo zmagali domačini, kar vidimo iz rezultata 136:36 za 100 košev razlike. Tu vidimo, da imajo domačini vso možnost zimskega treninga v telovadnici in da je v murskosoboški gimnaziji košarka šport št. 1. Za goste je dosegel največ košev Prelog, za domačine pa Koren.
V	odbojki pa je bil rezultat ravno nasproten. Zmagali so Ptujčani 2:0 (15:8, 15:3) in s tem tudi dokazali, da je v ptujski gimnaziji odbojka z staro tradicijo šport št. 1.
Za srečanje v namiznem tenisu je bilo največ zanimanja. Zmagali so gostje z rezultatom 6:3. Pri njih je Maurič navdušil gledalce z lepo igro in zmagal v vseh treh srečanjih. Pri domačinih je bil dober Miloševič. Po zimskih semestralnih počitnicah bo povratno srečanje v Ptuju. Taka tekmovanja si dijaki želijo vedno, saj se tako medsebojno spoznavajo in goje tovarištvo. Vsekakor pa bi moralo vodstvo misliti v bodoče tudi no žensko ekipo in jo vključiti v to tekmovanje. V sedanjem času pa bi morali tekmovanja preusmeriti na zimske panoge športa.
Ob koncu je ravnatelj murskosoboške gimnazije izročil ptujskim dijakom — športnikom posebno pohvalo in priznanje v čast tradicionalnih dvobojev med tema dvema gimnazijama.	-m-
ZANIMIVOSTI
○ V Mornarski ulici v Trogiru živi bržkone najbolj muzikalična družina v Jugoslaviji. To je družina bratov Andrije in Kaje Šantiča-Šure. Najstarejši član družine že 30 let igra bas v trogirski godbi. Pred kratkim sta tu prvič nastopila tudi dva njegova sinova. Te dni bosta nastopila javno še tretji sin in hčerka. Najmlajši sin pa se prav tako uči glasbe.
○ Nedaleč od Kotora je lepo mestece Muo. Prebivalci se ukvarjajo v glavnem z ribolovom. Zanimivo je, da v tem kraju že 150 let ni bilo nobene pravde. Prebivalci se razumejo, če pa pride kdaj do spora, ga rešijo kar med seboj.
NOVO NAFTNO POLJE V JUGOSLAVIJI
Blizu Dugega sela pri Zagrebu so odkrili bogato naftno polje. Strokovnjaki cenijo, da gre za 900 tisoč ton nafte in 300 milijonov kubičnih metrov plina. Zdaj teče nafta že iz petih vrtin. Računajo, da bo tekla neprenehoma še dvajset let.
VREMENSKA NAPOVED
od 25. januarja do 3. februarja
Nestalno s pogostimi padavinami, po večini sneg. Izboljšanja, oziroma razjasnitve, ki pa ne bodo trajale več kot 3 dni, je pričakovati v začetku in proti koncu prihodnjega tedna.
Temperatura se bo sprva dvignila, možno celo prehodno južno vreme, toda pozneje bo zopet mrzlo.
○ V Vrhovinah živi Dante Batinič, človek s 23 funkcijami. Batič je med drugim referent za kulturo in prosveto v občini, predsednik občinskega odbora RK, predsednik občinskega odbora SZDL, tajnik sindikalnega sveta, tajnik gasilskega društva, tajnik lovskega društva, režiser amaterskega gledališča, upravnik ambulante, tajnik športnega odbora itd.
Umetno taljenje ledu na rekah
Sovjetski znanstveniki so izdelali enostaven postopek za hitrejše taljenje snega po rekah in plovnih kanalih. Ugotovljeno je namreč, da bele ledene površine odbijajo sončne žarke, medtem ko jih temnejše površine vpijajo. Predlanski poskusi na Ribinskem jezu so pokazali, da se je s premogovim prahom potresen led stopil 8 do 10 dni prej kot bel led. Podobne poskuse so napravili tudi na reki Irtiš. Tu se je led stopil 10—18 krat hitreje kot po navadi. Ministrstvo rečnega brodovja ZSSR pripravlja za letošnjo pomlad obsežne ukrepe za hitrejše topljenje leda na plovnih rekah in kanalih.
Kino za živali
V Parizu so odprli novo kinematografsko dvorano, ki je namenjena domačim živalim. Pariške dame vodijo v dvorano svoje pinče in špiclje, pa tudi papige, mačke in druge živali, da se lahko v njej razvedrijo.
In vendar je v zakotnih pariških predmestjih več tisoč revnih otrok; potikajo se po ulicah, ker njihovi starši nimajo denarja niti za vsakdanji kruh, kaj šele za tako zabavo.
ZAHVALA
vsem, ki so pospremili na zadnji poti našo drago staro mamo in teto
MARIJO FLISAR
Toplo se zahvaljujemo vsem zdravnikom soboške bolnišnice, posebej pa še dr. Lanščaku za njegovo požrtvovalno pomoč v času njene težke bolezni.
Hkrati se zahvaljujemo častiti duhovščini, darovalcem vencev, pevcem in vsem ostalim, ki so nas tolažili v naši žalosti.
Murska Sobota, 23. jan. 1957 Žalujoča družina ŠAVEL
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 27. januarja 1957: dr. Lea Talanyi-Pfeifer, stanuje Krekova ul.
Od 8. do 12. ure v splošni ambulanti. V nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
KRVODAJALCI
od 12. do 19. januarja 1957.
Evgen Horvat, Štefan Drvarič, št. 40, Štefan Drvarič št. 76, Janez Zorko, Štefan Železen, Janez Barbarič, Janez Sapač, Franc Sinic, Franc Bukvič, Koloman Bukvič, Koloman Šebjanič, Franc Šebjanič, Štefan Lončar, Štefan Cigit, Alojz Miholič, Sidonija Boldižar, Irma Banfi. Terezija Šebjanič, Karolina Celec in Franc Podlesek, vsi iz Lemerja: Marija Zelko iz Mlajtinec, Franc Obal iz Rankovec, Janez Horvat iz Bakovec, Ludvik Kutoš iz Puconec, Štefan Kovač iz Šalovec, Štefan Prelec iz Hodoša in Jožef Tkalec iz Predanovec.
Gorelo je
13. januarja ponoči okrog pol enajste ure je v viničariji v Moravcih štev. 117, ki je last Antona Korošaka iz Radoslavec, nenadoma izbruhnil ogenj, ki je v kratkem času uničil ostrešje viničarije. Škoda znaša po cenitvi 50.000 din. Krita je z zavarovalnino.
10. januarja ob 21. uri je zgorela kopica slame Štefanu Tratniku, kmetu iz Renkovec. Škoda znaša okrog 12.000 din. Kako je nastal ogenj, še niso ugotovili.
Utopljenec v Muri
Pri vasi Hrastje — Mota so potegnili iz Mure truplo utopljenega avstrijskega podoficirja, ki je utonil že 17. novembra lani, ko je imela avstrijska vojska ob Muri svoje manevre. Našli so mrtvega podoficirja izročili avstrijskim oblastem v Radgoni.
Uprava
Časopisno-založniškega podjetja »Pomurski tisk«
razpisuje delovno mesto
ZA TEHNIČNO-ADMINISTRATIVNO MOČ
v tiskarni
Pogoji: Popolna srednješolska izobrazba ali nižja srednja šola z najmanj petletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela poslati Pomurski tiskarni, M. Sobota, Kocljeva 7.
Komisija za razpis mesta direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru v Murski Soboti razpisuje na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 34-371/55) mesto
DIREKTORJA MLINSKEGA PODJ. v Murski Soboti
Pogoji: Visokokvalificirani obrtni delavec (obrtni mojster) mlinarske stroke z nekajletno komercialno prakso ali srednješolska izobrazba z najmanj 3-letno delovno dobo na vodilnem položaju v gospodarskih organizacijah.
Prošnjo z opisom dosedanjega službovanja in krajšim življenjepisom je do 5 febr. 1957 poslati Občinskemu ljudskemu odboru v M. Soboti.
Kmetijsko gospodarstvo Tešanovci
ima na zalogi večje količine
DROBNEGA KROMPIRJA
po ugodni ceni. Interesenti naj se zglasijo v upravi kmetijskega gospodarstva Tešanovci št, 39.
Avto-moto društvo »Štefan Kovač« v Murski Soboti začenja
NOVI ŠOFERSKI TEČAJ 1. febr. 1957.
Prijave sprejema sekretar tov. Slavko Svatina (benz. črpalka)
Fotoamaterji!
Vaše posnetke hitro in solidno razvije. kopira, poveča
FOTO HOCHSTEDTER Murska Sobota, Trg zmage 3.
ADMINISTRATIVNO MOČ veščo stenografije in strojepisja sprejmemo takoj. Naslov v upravi lista.
OPREMLJENO SOBO V M. SOBOTI vzamem takoj v najem. Naslov v upravi lista.
Tedenski koledar
Nedelja, 27. jan. — Janez Ponedeljek, 28. jan. — Draguš Torek, 29. jan. — Frančišek Sreda, 30. jan. — Martina Četrtek. 31. jan. — Vanja Petek, 1. febr. — Ignacij Sobota, 2. febr. — Svečnica
KINO
MURSKA SOBOTA — od 25. do 27. jan. ameriški barvni film »Dvigni zaveso«, od 29. do 31. jan. ameriški film »Skrivnost zapuščenega vrtat.
RADGONA 26. in 27. jan. ameriški film »Tarzan brani džunglo«, 30. jan. finski film »Poročni venec«.
LENDAVA od 25. do 27. jan. angleški film »Žena na ladji«, 29. in 30. jan. jugoslovanski film »Koncert«.
RADENCI 26. in 27. jan. ameriški barvni film »Vojna med planeti«, 31. jan. ameriški film »Šampion«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 26. in 27. jan. ameriški barvni film »Do poslednjega«, 30. in 31. jan. finski film »Poročni venec«.
VERŽEJ — 26. in 27. jan. ameriški film »Pet prstov«, 31. jan. italijanski film »Pesem z ulice«.
ČEPINCI — 27. jan. angleški film »Kapitanov raj«.
VELIKA POLANA — 27. jan. ameriški barvni film »V vrtincu«.
BELTINCI — 26. in 27. jan. francoski film »Greh ene noči«.
MALI OGLASI
MOTORNO SLAMOREZNICO nemške znamke »Speiser«, prodam. — Milan Makovec, Grlava 14. p. Križevci pri Ljutomeru.
DVO DO ŠTIRI-ČLANSKE DRUŽINE, ki imajo veselje ali pa so že dosedaj bile zaposlene pri živini, za oskrbovanje živine in za poljsko delo zaposlimo. Plača po tarifnem pravilniku. Deputatno stanovanje. Nastop službe s prvim marcem ali po dogovoru. — Pismene ponudbe poslati upravi KG Radvanje, Streliška 150 z navedbo dosedanje zaposlitve.
NOVO STANOVANJSKO HIŠO IN MLIN, potreben večjega popravila, prodam. — Bela Zorger, Prosenjakovci 38.
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 3 ha zemlje, prodani. — Naslov v upravi lista.
1 PAR KONJSKE OPREME, lahke, moderne in nove lahke LUKSUZNE SANI. prodam. Cena po dogovoru. — Martin Zver, Ižakovci 65 p. Beltinci.
RADIOAPARAT, v dobrem stanju, prodam. — Anton Bac, Veščica 55.
SPREJMEM VAJENCA za dimnikarsko obrt. Interesenti naj se javijo pismeno na naslov: Gustav Lapuh, dimnikarski mojster, Ljubljana, Ginška 3/a.
VEČJE STANOVANJE V MURSKI SOBOTI zamenjam za manjše. — Naslov v upravi lista.
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in zemljo, prodam. — Lenart v Slov. goricah, Ptujska cesta 46.
PROSTORNO HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrtom, tudi 3 ha zemlje, prodam. Primerno za obrtnika. — Andrej Marinc, Rogatec 22.
PRODAM HIŠO, 6 ha zemlje in gorice, ali samo hišo. — Đoko Poznanovič, Popovac — Baranja.
LEPO POSESTVO, blizu postaje Cirknica pri Mariboru, tik državne ceste prodam. Posestvo meri 10 ha obdelovalne zemlje in 5,30 ha gozda. — Naslov v upravi lista.
Kmetijsko gospodarstvo Lendava
razpisuje delovno mesto
KNJIGOVODJE
Pogoji: dokončana ekonomska srednja šola s triletno prakso v knjigovodstvu ali nepopolna srednja šola s petletno prakso v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati do 1 febr. na gornji naslov.
Kmetijska zadruga z o. j. Borejci
razpisuje delovno mesto
POSLOVODJE V ZADRUGI
Pogoji: trgovski pomočnik z večletno prakso. Prošnjo je vložiti na upravni odbor zadruge Borejci, pošta Tišina.
Državni zavarovalni zavod, podružnica Murska Sobota išče
SPOSOBNEGA USLUŽBENCA
za prevzem zastopstva v G. Radgoni. Pogoj: nižješolska izobrazba in stanovanje v kraju zastopstva.
DOZ M. Sobota
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti.
TRADICIONALNI TRGOVSKI PLES - 2. FEBRUARJA 1957
V MURSKI SOBOTI V DOMU »PARTIZANA« - VSTOP Z VABILI
ORIGINALEN PREDLOG ZA PRESKRBO JUŽNE KALIFORNIJE Z VODO
UVOZ LEDENIH GORA
V Južni Kaliforniji je pomanjkanje vode postalo življenjski problem. Vode reke Colorado so že izčrpane, zato je treba najti druge vire vode. Oceanograf in inženir John d’Isaace je predložil nenavadno rešitev: remorkerji naj bi dovažali v Kalifornijo ledene gore, ki priplavajo z obeh tečajev. Vsaka od teh ledenih grmad bi lahko oskrbovala po celo leto južno Kalifornijo z dobro pitno vodo.
Vsako leto se od celin na severnem in južnem tečaju odtrga na tisoče večjih in manjših ledenih gora, ki jih potem morske struje zanašajo daleč v toplejša morja, kjer se počasi stopijo, ing. Isaace pa pravi: zakaj se te ledene gore ne bi topile v Kaliforniji, kjer bi lahko s posebnimi napravami zajeli njihovo vodo v koristne namene?
Izdelal je tudi podrobne proračune tega svojega nenavadnega načrta. Po njegovih predvidevanjih bi za prevoz ene take ledene gore do Kalifornije zadostovalo šest vlačilcev s skupno močjo 80 tisoč KS. Pot iz Antarktike do Kalifornije bi
trajala šest mesecev. Prevoz bi stal okrog milijon dolarjev, ledena gora pa bi bila vredna okrog 100 milijonov dolarjev. V primerjavo: največje ladje — cisterne lahko pripeljejo naenkrat samo za 700 dolarjev vode!
Ko bi pripeljali ledeno goro na določeno mesto, bi jo »zavili« v nepremočljivo prevleko. To bi bil hkrati rezervoar sladke vode, ki bi
tekla s topečega se ledu. S cevmi in črpalkami bi spravljali vodo v notranjost dežele. Razen tega bi topljenje tako ogromnih količin leda naenkrat izzvalo za četrtino več padavin kot jih imajo sedaj v južni Kaliforniji. Teh 25 % bi pokrilo stroške prevoza.
Strokovnjaki, ki so proučili načrt, pravijo, da ne sodi na področje fantazije.
Zlata obleka za vsako ženo ?
Tisočletja so ženske sanjale o tem, da bi nosile zlate obleke. Pa tudi pravljice vseh narodov pripovedujejo o teh željah, ki so se izpolnile samo princezam in kraljičnam. Toda kar se je zdelo včasih nemogoče, se zdaj uresničuje. Tehnika 20. stoletja pripravlja revolucijo v modi. Že letos nameravajo pokazati nekatere največje modne hiše v Zahodni Nemčiji kolekcije »kovinastih« oblek. Znanstveniki so delali tri in pol leta skupaj s tekstilnimi strokovnjaki poskuse,
kako bi prevlekli najtanjše sintetične tkanine s kovinasto prevleko. Izdelali so postopek, ki omogoča pozlatitev, posrebritev, pokromanje tkanine ali prevleko z aluminijem. Še več — posamezne kovine je mogoče kombinirati in doseči najbolj fantastične učinke.
Za ustvarjalce mode se odpirajo neslutene možnosti, ker vse to niso samo načrti ali plodovi domišljije. Neko pomembno nemško tekstilno podjetje že gradi velike naprave na kovinsko obdelavo tkanin. »Zlate« obleke pa ne bodo samo za petičneže. Plast kovine, ki pride na blago, je tako tanka, da ne podražuje v pretirani meri blaga. Debela je namreč le tisočinko milimetra.
Ves postopek počiva na enostavnem načinu izparevanja. Kovine spremenijo s pomočjo elektrike v paro, ki pride v brezzračnih komorah v dotik z blagom. Kovinski hlapi se primejo vlaken, pri tem pa blago še vedno propušča zrak!
Znanstveniki pa so delali še dalje in dosegli, da je take tkanine mogoče prati in likati, da se ne odrgnejo in da ne zbledijo.
Tekstilni strokovnjaki so prepričani, da so »kovinaste« tkanine velik napredek v tekstilni industriji. Ne gre le za to, da bodo ženske dobile novo, lepšo blago. Pravijo tudi, da bomo v bodoče lahko nosili zimske plašče z aluminijevo prevleko, v katerih nas ne bo zeblo, čeprav bodo brez vatelina in podloge, v dežnih plaščih pa nam poleti ne bo vroče.
„LETEČE OKO“ BO OPAZOVALO VENERO
Sovjetski znanstveniki nameravajo poslati med 1962. in 1967. letom na Venero »letečo oko«, ki naj ugotovi, ali je na tem planetu življenje.
»Leteče oko« je posebna tridelna raketa, ki mora s svojo zalogo go-
riva doseči višino 35 tisoč km. Raketa bo potem krožila okrog zemlje kot umetni satelit, pet raket »tankerjev« pa jo bo v zraku preskrbelo z novim gorivom za njeno pot proti Veneri, kamor bo letela 146 dni. S pomočjo posebnih televizijskih naprav bo raketa v zadnjih 24 urah svojega leta vsakih 10 sekund posnela sliko Venerine površine in jo poslala 96 milijonov kilometrov daleč na zemljo.
NEVERJETNO,
TODA RESNIČNO . . .
... Britansko kmetijsko ministrstvo je sporočilo, da so strokovnjaki uspeli tako skoncentrirati hrano, da se celo kosilo da spraviti v škatlico za vžigalice.
... Na državni razstavi v New Yorku so razstavili največjo piščančjo pašteto na svetu. Napravljena je bila iz 150 piščancev, ki so jih pekli v 5 metrov široki ponvi.
... Vrtnarski klub v Needhamu pri Nem Yerseju v ZDA je organiziral »največje tekmovanje plevela«. Prvo nagrado je dobil vrtnar, ki je razstavil 5 metrov visoko divjo solato.
... Japonsko ministrstvo za socialno skrbstvo je sporočilo, da bo pomagalo siromakom z —190 novimi zastavljalnicami.
... V tekmi svinj v Ameriki je zmagala svinja, ki je pretekla 100 jardov v 7,4 sekunde.
... Ameriška kartografska vojaška služba je ugotovila, da je obseg ravnika za četrt milje manjši, kot so doslej mislili.
Samo 90 dkg
»Škrat« — kakor že temu čudesu pravimo novinarji — ga je spet polomil v zadnji številki PV, ko je »tehtal« krompirjev gomolj zadružne ekonomije v Novakovcih; težo je kar postoteril, kar mu sicer ni zameriti, saj je zelo slab računar.
Toliko G. K. in E. K. iz M. Sobote ter vsem ostalim cenjenim bralcem, ki so zaprosili uredništvo za seme tega krompirja ali pa za obširnejši opis tega »redkega« proizvoda narave. Sedaj bi menda bilo vsako opisovanje odveč. Ne menite tako?
Toscanini pokopan v Milanu
Ves kulturni svet žaluje za velikim dirigentom Arturom Toscaninijem. Umrl je v 89. letu starosti v Nem Yorku. Prepeljali so ga v Milano in tam svečano pokopali.
V Moskvi - najvišji televizijski stolp
V kratkem nameravajo v okolici Moskve začeti z gradnjo novega televizijskega stolpa, ki bo visok 500 metrov. To bo obenem najvišja zgradba na svetu, 200 metrov višja od Eiffelovega stolpa v Parizu in 52 od Empire States Buildinga v New Yorku.
Nov stolp bo omogočil, da se bo za dvakrat povečal prečnik delova-
nja Moskovskega televizijskega centra — 100 do 120 km. Po njem bodo lahko naenkrat oddajali tri televizijske programe in en radijski program.
Projekt stolpa je že gotov. Avtorji so ustvarili zelo originalno, konstrukcijo te mogočne zgradbe. Zgrajena bo iz supermočnega jekla. Ker bo lahka in prozorna, bo spominjala na večstranični stožec, ki bo imel v osnovi prečnik 118 metrov.
V stolpu Moskovskega televizijskega centra bosta vgrajeni dve hitri dvigali, od katerih bo vsako prevažalo po 20 ljudi hkrati. Z zunanje strani zgradbe bodo na različnih višinah terase in balkoni, odkoder bodo izletniki lahko opazovali panoramo Moskve.
Iskalci zlata na potopljeni podmornici
Pred zapadno obalo malajskega polotoka iščejo potapljači že več dni potopljeno japonsko podmornico. Podmornica sama jih sicer ne zanima, toliko bolj pa zaklad, ki naj
bi bil skrit v njej. Pravijo, da gre za zlato in nakit v vrednosti več milijonov dolarjev, ki so go Japonci naropali na okupiranem ozemlju. Pri iskanju japonske podmornice sodelujejo enote britanske in malojske mornarice ter neka privatna tvrdka.
Obljubo je treba izpolniti
Sven Armielson je na svoji koži doživel, kako neprijetne znajo biti včasih nepremišljene obljube. Svoji Jeni je prisegel, da ne bo več pil. Da bi podkrepil' svojo obljubo, je še pristavil, da ga v nasprotnem primeru lahko sedem dni zapored vodi z nagobčnikom skozi mesto. Sven je dolgo pazil na svojo prisego, nekega dne pa se je le spozabil. Žena je bila neizprosna in ubogi Sven je moral sedem dni zapored na sprehod z nagobčnikom — seveda v posmeh vseh mimoidočih.
POSEBNI AVTOMATI ZA ŽENSKO PERILO
V Ameriki so izdelali za moške, ki kupujejo žensko perilo, posebne avtomate, v katere vržejo denar in ne da bi kdo vedel, vzamejo perilo, ki so ga namenili svojim dragim »polovicam«.
LEDOLOMILEC NA ATOMSKI POGON
V neki sovjetski ladjedelnici so začeli graditi prvi ledolomilec na atomski pogon. V ledolomilec bo vgrajen pogonski električni stroj jakosti 19.600 KS. Ledolomilec bo imel še dva pomožna pogonska stroja.
Letalska zveza (Kopenhagen-Tokio) čez severni tečaj
24. februarja bo začela delovati letalska zveza med Evropo in Daljnim vzhodom čez severni tečaj. Dve veliki potniški letali Skandinavske letalske družbe bosta preva-
žali potnike med Kopenhagnom in Tokiom. Edina vmesna postaja bo Anchorage na Aljaski. Letali se bosta vsakokrat srečali natanko nad severnim tečajem. Z letalsko zvezo čez severni tečaj bo skrajšana zračna pot med Evropo in Japonsko na 30 ur.
Sedanja zračna zveza je skoraj za en dan vožnje daljša.
PRVA ESKIMKA - DOKTOR Eskimi živijo v najbolj severnih predelih sveta — v svetu ledenikov in večnega snega. Sodobna civilizacija se jih je še bolj malo prijela. In vendar: prvo Eskimka je opravila doktorat za zdravnika splošnih bolezni v Torantu (Kanada).
Svoj nagrobni
govor je imet
Ameriški baptistični pridigar Charles Weaver. ki je umrl v starosti 89 let. je imel doslej edini priložnost, da je govoril na svojem grobu. Že pred 7 leti si je dal posneti na gramofonsko ploščo svoj nagrobni govor, ki so ga zdaj predvajali na njegovem pogrebu.
Pesem za mrtvo deklico
Dvanajstletna Italijanka Katarina je oboževala popularnega italijanskega pevca Claudia Villo. Napisala mu je pismo, v katerem ga je prosila za fotografijo s posveto. Imela pa je še eno posebno prošnjo. Želela si je, da bi Villa enkrat zapel samo njej, ona pa bi ga spremljala na klavirju. Toda preden je odposlala pismo, je mala Katarina nenadoma umrla. Žalostni starši so slučajno, našli to pismo in ga poslali Villi. Pevec, ki se je odpravljal na gostovanje po Južni Ameriki, je odložil potovanje, prišel v Katarinino rodno mesto in zapel mrtvi deklici nekaj pesmi.
Televizijski stolp v Steinchimmenu pri Oldenburgu. Stolp je visok 295 m — za sedaj eden najvišjih na svetu
Največ ji teleskop na svetu v zvezdami Mount Palomar v ZDA
Fadil Hadžič:
Budha me je lepo sprejel
19	Potopis slučajnega pomorščaka
XVIII HONGKONG
Hongkong: je otok ob kitajski obali v bližini Kantona. Hongkong se imenuje tudi britanska kronska kraljevina, ki zavzema poleg otoka tudi del kitajskega kopna. Toda, če vam kdo reče, da je bil v mestu Hongkongu, vedite, da je pri tem mislil mesto Victoria, ki je center Hongkonga (otoka in kronske kolonije).
Zamislite si ulice, na katerih bijejo v oči intenzivne barve. Tramvaj je zelen kot mlada lubenica, tvrdke nad trgovinami pa rdeče kot mak! Hiše so bele kot mleko, gumirana obleka večine prebivalcev pa je črna, da ne more biti bolj. Ljudje so rumeni, kakor da je vse mesto bolno od zlatenice, pred trgovinami pa ležijo vrste zaklanih in očiščenih kokoši, namočenih v temno oranžno barvo. Prvi hip se zazdi človeku, kakor da je na razstavi abstraktnih slikarjev, posebno če je dan vroč in če se prične v glavi ta pisana množica barv spreminjati v trikotnike, kvadrate in krožnice.
Poleg tega vas tukaj, vsi gledajo pošev, pa si mislite, da ste nezaželeni, dokler se ne prepričate, da so to samo kitajske poševne oči, ki vas na kitajski način opazujejo.
V Honkongu sem imel priložnost, da sem si postrigel lase na edinstveni način, ker je nad vhodom pisalo »Veličastna brivnica«, kar se je odražalo samo v ceni. Bil sem v trgovini z napisom Ljubezniva trgovina kitajske svile«, ljubeznivost pa je bila enaka oznanilu nad vrati. Odšel sem tudi v kavarno, ki nosi naslov »Iskrena restavracija« in začudil sem se obilici iskrenosti, ker so mi servirali limonado iz ameriškega praška in trdili, da je to prirodni limonov sok.
To ljubeznivo, iskreno in veličastno mesto je podobno veliki. dobro organizirani in vpeljani trgovini. Vsi trgujejo s čim. prodajajo, kupujejo, izklicujejo ali vas samo peljejo tja, kjer lahko kupite kaj. Vsaka tretja trgovina je zlatarska trgovina, vsaka druga trgovina svile in tekstila, vsaka prva pa (naj nune prime kdo za besedo) prodaja hrano. Če ostane med temi tremi trgovinami kaj prostora, boste tam našli parfemerijo, kjer prodajajo nalivna peresa ali trgovino drobne galanterije, kjer servirajo topli riž. Vse te delavnice, prodajalnice in trgovski pulti — vse to se mi je naposled zlilo v eno edino trgovino standardnega videza. Ta trgovina ima nekoliko metrov širine, v njej pa sedi osem prodajalcev (kompletna družina, vključno z dojenčkom) z obvezno mačko na pultu. Poleg rejene mačke stoji leseno, črno računalo, s katerim se spuščajo Kitajci v najpogumnejše matematične operacije. Številno osebje
sede šestkrat na dan za okroglo mizo in je riž iz kamnitih skodelic z dvema paličicama v roki. Medtem ko so zaposleni pri tem, lahko preobrnete vso trgovino in nihče se ne bo dvignil. Vsi vas bodo motrili z ljubeznivim nasmehom in jedli bodo svoj riž kar naprej. To se vam bo zgodilo v vsaki trgovini razen v tisti, ki prodaja zlatnino. Izjemoma pazijo tam na svoje odjemalce bolj. Pa ne samo, da pazijo prodajalci, ampak pred vrati sedi oboroženi čuvaj. Ulice Hongkonga so torej ob vsakem dnevnem času podobne mestu, ki so ga pravkar zavzeli uporniki. Bradati Indijci in ljudje iz avanturističnih romanov s pasovi z naboji okrog vratu in nabito puško motrijo sumljivo vsakega kupca. Ne daj bog, da bi se slučajno znašli v bližini, ko delajo obračun s kupcem, ki je pokazal željo, da bi odšel, ne da bi bil plačal.
Hongkong ima še eno zanimivo lastnost. V njegovih trgovinah cene ne določa trgovec, ampak kupec. Trgovec samo predlaga začetno ceno, v intimnem kramljanju pa jo kupec zniža tako, kakor mu je prav. Zato trdijo, da v Hongkongu ni cena nikoli dovolj nizka, da je ne bi mogli znižati še za kak dolar. Tu gre tudi večkrat za čast prodajalca, ker so cene včasih tako smešno nizke, da obstoji povsem upravičena bojazen, da za ta denar lahko prodajajo samo ukradeno blago. Tudi tega je dovolj v tem »iskrenem« mestu in zelo pogosta slika sredi živahne ulice je, da kitajski dečki včasih beže izmaknejo mimoidočemu nalivno pero iz žepa ali paket iz roke.
Toda to je samo droben pogled na ulice Hongkonga. Vsekakor moram še povedati, da je Victoria, če jo gledaš z morja, zelo slikovito mesto. Visok, zelen hrib se spušča naravnost v pristaniško vodo, mesto pa je zgrajeno na tej strmini. Da se ne bi hišice sprehodile v vodo. so pametni arhitekti zgradili ob obali betonske plošče in na teh svodih cele nove ulice. Vendar se ne glede na to prebrisano misel mesto ne more več širiti. Razmetane vile na vrhovih hriba so samo za poedince, nove mestne četrti pa se v bližini oblakov ne morejo zgraditi. Čeprav bi Hongkong našel najprikladnejše mesto prav na
oblakih. Taks. davkov in podobnih dajatev tako ali tako ne plačuje, kot jih morajo druga mesta po svetu. Pravzaprav nima niti pravega gospodarja, ker živi na Kitajskem, gospodar pa je na drugem koncu sveta. Zaradi te odsotnosti skrbnega očeta je postalo razuzdano, zvito in prepolno hudobnosti. A tam, kjer ni strogih zakonov, smatrajo tudi poštenost za luksuz. Morda ho že jutri kdo uvedel zemeljske odredbe, dotlej pa naj živijo na oblakih.
In to je postalo nepisani zakon.
In tako se živi.
In vsakdo skrbi, da pridobi kaj, kar lahko doseže z roko.
Edino rdeče rikše hodijo po zemlji in njihovi vozači kličejo z zemeljskim krikom: — »Hej, Joe«! Vsaki tujec se tukaj imenuje Joe. In po tem je to mesto bližnje in oddaljeno od vseh.
—	Hej, Joe . . .! vzklika za tvojim hrbtom kuli.
—	Hej, Joe . . .! kriče z vseh strani nezaposlene rikše.
—	Joe je obdan od rdečih rikš in zapleten v zelene držaje, za katere se krčevito lepijo prsti kulijev. Joe se preda.
Potem sede Joe in pluje po pisanem oblaku s kitajskimi pokončnimi napisi. Joe gleda kitajska dekleta, ki so dekoltirane z maksimalnim občutkom, da ne pokažejo čisto vsega. Vendar ne kažejo zelo malo. To je lahko samo na oblakih. Kajti to ni Kitajska. To niso mandarini in svilene mantilje. Tukaj ni kit. Na mehkem, kosmičastem nebesnem oboku lebdijo dekletca in gospodične iz imenitnih hongkonških hiš, katerih očetje v obljubljenem mestu služijo pravljične milijone.
-	Hej, Joe! — odmeva muzikalno pod zelenimi hribi. To je lepo in žalostno slišati. Kitajske gospodične se dekoltirane sprehajajo gori in doli z rikšo. Na oblakih to ni pohujšljivo.
-	Hej, Joe! — se sliši čisto tiho kot uspavanka. V mraku se v trenutku prižge tisoč napisov in neonska luč vzplamti nad mestom. Pod hribom zaplava na morski vodi pisana in čudežna kitajska pisava. Lahni vetrček valovi zapletene besede. Kitajec z obale išče v tej igri nove besede in črke. Abstrakcija se vpija v možgane in prvič nekaj jasno govori. Neon in valovi pišejo kitajske stihe.
Mesto ob obali leže zgodaj. Prebučno živi, preveč energije potroši in ponoči se mora odpočiti. Hongkong se spet zbudi, ko kuli prvič vzklikne v diru:
—	Hej, Joe!
POMURSKI VESTNIK, 24. jan. 1957
6