Palinološke raziskave barja na Kostanjevici pri Bevkah Palinologische Untersuchungen der Moores auf dem Hügel Kostanjevica bei Bevke Dr. Alojz ŠERCELJ Institut za arheologijo pri S AZU, YU - 61000 Ljubljana, Novi trg 3 UDK 581.331.2 : 56 + 574.91 (497.12) (045) = 863 IZVLEČEK Palinološke raziskave barja na gričku Kostanjevica so bile opravljene po vrtanjih do globine 3,50 m. V globini 3,10—1,50 m prevladuje pelod hladno- dobnega rastlinja (predvsem iglavci), med 1,50 in 1,20 m se vedno močneje uveljavlja tudi pelod toploljubnega dre- vja, v šoti od 1,20 m do površja pa po- polnoma prevladuje pelod toploljubnega rastlinstva, to je, današnjega gozda. Barje na Kostanjevici bi morali zavaro- vati, privlačno bi bilo tako za izletnike kot za znanstvenike. To bi bil tudi ne- kakšen nadomestek za izgubljeno Lju- bljansko barje. AUSZUG Palinologische Untersuchungen des auf dem Hügel Kostanjevica bei Bevke gele- genen Moores beruhen auf Bohrungen bis in eine Tiefe von 3,50 m. Sie ergaben folgendes: in der Tiefe von 3,10 bis 1,50 m überwiegen Pollen der spätgla- zialen Flora, zwischen 1,50 und 1,20 m beginnen Pollen einer wärmeliebenden Vegetation vorzuherrschen, während im Torf (1,20 m bis zur Oberfläche) diesel- ben durchaus überwiegen imd zugleich schon den heutigen Wald vertreten. Di- eses Moor müsste unter gesetzlichen Schutz gestellt werden. Es würde je- doch nicht nur wissenschaftlichen Un- tersuchungen dienen, sondern bestimmt auch Laien anziehen, da es einer Art Ersatz für ausgetrocknete Ljubljana- Moor vorstellen würde. Med osamelci v zahodnem delu Ljubljanskega bar ja je griček Kostanjevica posebno zanimiv zaradi majhnega barja, ki leži ob njegovem severnem robu. Barje je nastalo v plitvi kotanji ovalne oblike kakšnih 150 do 200 m premera. Vodo dobiva pretežno z vzhodnega dela, katerega geološka podlaga so skrilavci in peščenjaki permokarbonske starosti. Ta kotlinica je dvignjena za okrog 10 m nad sedanjo barsko ravnino in je — kot kažejo rezutati raziskav — ležala tudi v preteklosti vseskozi nad gladino nekdanjega jezera. Zato je ves čas ostala osamljena in se je jezerce ter kasneje barje, razvijalo neodvisno od velikega Ljubljanskega barja, sredi katerega se dviga osamelec. S skupino udeležencev Mladinskega raziskovalnega tabora smo leta 1967 zavrtali nekaj vrtin sredi tega bar ja z namenom, da bi izmerili globino in preučili Sedimente. Z vrtalno garnituro tipa Dachnowsky smo jemali vzorce za analize na vsakih 20 cm ter zadeli na tem mestu na kamnito podlago že v globini 3,50 m. SL. 1 — Lega barja (B) na osamelcu Ko- stanjevica pri Bev- kah (Ljubljansko barje). ABB. 1 — Die Lage des Moores (B) auf dem Hügel Kosta- njevica bei Bevke (Ljubljansko barje) Profi l ene od vrtin je grafično prikazan ob levem robu pelodnega diagrama, vendar n a j ga zaradi lažjega razumevanja še na kratko opišem. 0,00—1,20 m — šota, povečini sfagnumska, spodaj travnata 1,20—1,50 m — organski drobir — gyttja 1,50—3,00 m — siva in rjava glina, brez karbonatov 3,00—3,50 m — peščena glina sivorjave barve, brez karbonatov 3,50— ? m — drobci peščenjaka — skalno dno ? Za kronološko orientacijo in uvrst i tev teh plasti sem palinološko preiskal 15 vzorcev. Rezultati teh preiskav so pokazani v nekoliko shematiziranem pelodnem diagramu. Najpomembnejša gozdna drevesa in grmičevje so prikazani vsako s svojo krivuljo, ki predstavl ja odstotno udeležbo vsakega posebej v celotnem gozdnem sestavu. Razvrščena so v zaporedju, v kakršnem se vkl jučujejo v gozdno skupnost. Dvojna borova krivul ja pomeni borovce tipa silvestris in mugo, v rhn ja kr ivul ja pa pomeni vrednosti vrste Pinus cembra. Nenavadno visoke vrednosti jelše (Alnus) kvari jo dejansko gozdno podobo, ko navidezno znižujejo pelodne SL. 2 — Pelodni diagram šote s kostanjeviškega barja. ABB. 2 — Ein Polendiagramm des Torfes in demselben Moor. Original! vrednosti drugega drevja. V opozorilo je kr ivul ja jelše vrisana s simboli na ploskvi borovca. Dasi je ob tako visokih pelodnih vrednostih dopustno sklepati, da je jelša vseskozi obraščala obrežje nekdanjega jezerca in sedanjega bar ja , je vendarle vredno omeniti, da ima posebno v spodnjem delu diagrama pre- cejšen delež tudi zelena jelša (Alnus viridis). V diagram so vnesene tudi pelodne vrednosti zelišč in grmič j a, ki ima posebno indikatorsko vrednost, vse drugo ras t je smo tu izpustili. Že en sam pogled na pelodni diagram nam pove, da se kar dobro u jema s sedimentološkim profilom. V glini, od globine 310 do 150 cm, prevladuje pelod hladnodobnega rastl inja. V plasti organskega drobir ja med 150 in 120 cm se vedno močneje uvel javl ja tudi pelod toploljubnega drevja in tako pomeni ta del diagrama nekakšen preobrat v rastlinstvu. V šoti od 120 cm do površja pa popolnoma prevladuje pelod toploljubnega rastl instva — to je današnjega gozda. Pelodni diagram nam torej pove, da se je spodnji, glinasti del jezerskih sedimentov odlagal v času, ko so tu v okolici rasli le redki borovci, breze. brinje, kositernica (Ephedra) ter rakitovec (Hippophae). Pritalno vegetacijo so zastopali predvsem razni pelini (Artemisia), lobodnice (Chenopodiaceae), trave (Gramineae) ter alpska drežica (Selaginella selaginoides). Tedanja vegetacija je bila delno podobna današnji tajgi, le da je med redkim drevjem raslo dosti zelišč, kakor razločno kaže diagram. Znano je, da je bilo pri nas podnebje, ki je dopuščalo razvoj takšne ledenodobne vegetacije, nazadnje še v kasnem glacialu, to je v času, ko so se ledeniki v Alpah in na Severu začeli umikati. Po dosedanjih ugotovitvah znanstvenikov je bilo to pred 15.000 do pribl. 10.000 leti. Posamezni borovci in breze ter vmesni grmiči brinja, kositernice in raki- tovca ter zelene jelše so bili značilno rastlinstvo tedanjega časa. Prehodna plast iz gline v šoto je sicer debela le 30 cm, toda njena pelodna vsebina kaže, da sta se v času odlaganja tega drobirja podnebje in vegetacija znatno spremenili. Pelodne krivulje borovca, breze, brinja, kositernice in rakitovca ter drežice in pelinov močno upadejo, nasprotno pa se vključijo v diagram druga za drugo krivulje listavcev, predvsem lipe, bresta, hrasta, leske, gabra in bukve, ter obvladajo gozdno vegetacijo do vrha diagrama. Ta prehodni čas pred približno 10.000 leti je bil razmeroma dolg, tako da je v tako tanki plasti le slabo razčlenjen. Pelodna vsebina šotne plasti je prikazana le shematsko — z nekaj spektri, saj je holocenski razvoj vegetacije že od drugod dokaj dobro poznan. Tudi šote je za teh zadnjih 10.000 let zelo malo, vendar lahko z gotovostjo domne- vamo, da sta se šota kakor gyt t ja šele v zadnjem času močno posedli prav zaradi ponesrečenega poskusa osuševanja. Kljub nepopolnim rezultatom poskusnih preiskav je paleofloristična vred- nost tega bar ja vendarle tolikšna, da smo vrtali znova ter vzorčevali dosti gosteje. Hkrati smo vzeli tudi vzorce za radiokarbonsko analizo, da bomo tako izvedeli tudi za absolutno starost najvažnejše prehodne plasti. Analize te vrtine so še v teku in bodo dale dosti nadrobnejšo podobo kasnoglacialnega razvoja vegetacije. Ko so se odločili za izsušitev Ljubljanskega barja, so morali neogibno vzeti v račun tudi razkroj in uničenje šote. Zato je docela nesmiselno in tudi nestvarno, karkoli podvzemati za ohranitev ali poživitev šotišč na samem Barju, saj je to v popolnem nasprotju s cilji osuševanja. S tem smo seveda z naravoslovnega gledišča izgubili redek objekt. Prav bar je na Kostanjevici pa nam daje priložnost, da z malenkostnim posegom, to je z zasipom odtočnega kanala, poživimo že hirajoče barje, od čigar osušitve ne bi bilo nobene posebne koristi. Ce bi ga postavili pod varstvo, bi s tem dobili lep nadomestek za izgubljeno veliko bar je in to celo v nepo- sredni bližini Ljubljane. Z neznatno turistično ureditvijo bi postalo bar je pri- vlačno za javnost, učni objekt, in tudi znanstvenikom bi gotovo odkrilo še marsikaj zanimivega. , ZUSAMMENFASSUNG In der studie werden die Resultate der vorläufigen palynologischen Unter- suchungen eines kleinen Moores auf dem Hügel Kostanjevica inmitten des aus- gedehnten Moores von Ljubljana dargestellt. Das Moor liegt ungefähr 10 m oberhalb der Ebene des Ljubljana-Moores. Die in den unteren Tonscichten gefundenen Pollen weisen auf eine typische spätglaziale Flora hin. In der Uebergangsgvttja vorgefundene Pollen gehören aber einer gemässigten Vegetation an, was auf eine endgültige Wende des Klimas hinweist. Im Ried- und Sphagnum-Torf oberhalb der Gyttja wurde der Pollen einer värmeliebenden Vegetation gefunden, holozänen Alters. Da dieses Moor sich vollkommen selbständig entwickelt hat und neuerdings durch einen Abwässerungsgraben erst teilweise ausgetrocknet worden ist, wäre es möglich, das Mooswachstum rückgängig zu machen und damit das Moor wieder zu beleben. Unter Naturschutz gestellt könnte es weiterhin ein didaktisches Objekt für die Schulen und für die Oeffentlichkeit sein.