Št. 51.
Frstu, v sredo 22. <lpeenil>ra 1<S80.
m v . i ('('JI j \
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
« V PllillOlli jrt iuo"! f.
„EDINOST" izlmi« vnuk« *r«><lo; ceim zn vhp letn je 4 k'«! *0 kr , in polu lota 2 ul<l 30 kr, «a četrt letu l (fM. 20 kr. — Za oinnniln. 12 kr. če se tisku 1 krnt, 10, če tte ver krateni tiskanji jo cena v primeri manjka
Mlo; rena »a vhp leto je 4 «1.1 40 kr., za pola let« 2 »M 30 kr, *a	NaToetiina in v« .lniK,> naj <e pošilja upnTnMtTn (Vi,, ,1,11> ,,o,Ut Ca*a ltire*ch,l, S /o A I „,„„,»
Iln. kakor tndi m p..slnn.ee <e Plari* ■» nnva.ln« četiriatopm. yr< to: _ N,frankjninH	„e „promajo Rokopis l-re/. ,....., .....ti se „e vr«v«j...
tlaka a krat, 8 ce hp tiska 3 krat. 7.a reije črke po prnatorn Pri ,teT„ke se (| ,. > ,() k	j,, J flk , J
NAZNANILO IN VABILO.
.Edinost • kakor tednik, prebila je srečno /»roleto svojega obstanka. Začetek je bil težak, a počasi se je ojarila ter je olirepela, da stoji sedaj trdno in varno.
Po novem letu 1)0 izhajal ta list |»o sklepu slav. odbora našega politič. druStva r »>/»' obliki in po isti crni, kakor dozdaj. Prizadevali si bomo, (x» notranjem obsegu ga čedalje bolj spopo)nili, ter z jedrovitim in raznovrstnim blagom oskrbeti tako, da bo ustrezal kmetu, trgovcu, obrtniku in vsem drugim stanovom naSega naroda.
Z mirno in dostojno besedo se bodo v njem razpravljale domače in državne zadeve, ter n&glašale narodne in državne koristi.
Jadransko morje s Trstom jo Slovencem posobo, pa tudi vsemu Slovanstvu neizmerno važno; nad njim visita natega zaroda sreča in gorje. Vsi svoji domovini verni sinovi ga morajo tedaj skrbno čuvali in krepko braniti. Večja, od kdaj poprej, preti nam tukaj dandanes nevarnost. Vsako slovansko srce ob Adriji mora postati trdnjava, braneča se ptujemu uplivu, ki se šiloma zaganja na našo zemljo, ter hoče poplaviti naših očetov čestite grobe, in potopiti naše potomce. „Živenje ali smrt" to je naša osoda, — izvolje nosimo na laslnej dlani!
Trst z svojo svetovno trgovino pa je tudi podoben zlatemu rudnika; dozdaj so kopali in zaklade v njem vzdigali po večjem Lahi, Nemci, Zidovi in Grki, — mi Sloxani pa smo jim bili dninarji in hlapci! —
Tudi mi hočemo stopiti v vrsto med nje, in z njimi tekmovati. Po natej pridnosti, omiki, poštenosti in služnosti moramo poslali gonpodarji v domačej hiši — in na domačej zemlji!
V ta dvojin namen — to ćuti in umeje vsak — nam je neobhodno potrebno slovenskega gladila na morskih bregovih, kakor zagovornika in hrambovca naših duševnih in gmotnih interesov.
Oziroma na le razmero in resnice se obračamo do Vas, rojaki ob Adriji — a tudi do Vas. bratje ob Soči, Savi in Ihavi, ter prosimo obilno podpore. Kodoljubi, priporočajte in Urite „Edinost" mej ljudstvom, s tem /lajšate tudi nam trudapolno delo, katerega smo se lotili /goli i/, ljubezni do milega našega naroda — da bi mu po časi prisijala zarija lepše prihodnosti. — Cc ludi je naše delo le kaplja, pomislimo, da već' kapelj goni mlinski kamen!
Prosimo, naj se nam obilni dopmvatelji oglase. Naznanilo vsakega znamenitega prigodka, bodisi vesel ali žalosten, nam bo drago. Gospodom, ki bodo večkrat dopisovali, pošiljali bomo list brez plačila, ako se zanj oglase! Slavne c. k. gosposke, županstva, okrajni in krajni eolski sveli, pa tudi zasebniki naj nam blagovole pošiljali razna naznanila za inserate. Razveseljevali nas bodo mični „podlistki* — pod učljivi in zabavni. Nekoliko časa še se bodo nadaljevale „Popotne Mire", živo slikajo živenje, kreposti in slabosti slovenskega i hrvatskega ljudstva, tudi v — novej Avstriji, v liosni!
Neke pomole, ki so letos nastale v upravnittvu, poravnane so — in v prihodnje bo vse v redu. F^e na to opozarjamo naše č. g. naročnike, da se mora v novem letu naročnina, kakor pri vseh časnikih, vsaj Mrl leta naprej plačevati. Kdor pa ne bi imel v hipu denarja, mora se po pismu ali listnici zavezati, da časnik v teku leta plati. Iztirjavali ne bomo več naročnine. C. g. naročniki naj svoja in krajna imena razločno in natančno zapisujejo, tudi zadnjo podlo pristavljajo. „KdillOBt" sloji za 1 četrt leta t gl. 20 kr.; za polovico 2 gl. 30 kr.; in za vse leto 4 gl. 40 kr.
Opomba. I »opisi uredništvi! naj se pošiljajo: „Via delle posle tO, 1. piano." Naročnina, reklamacije in inserali gredo upravnitlvu, — do novega leta tja, kamor sedaj, potem pa v >la Zoiltil "i, I. piano.
Uredništvo in upravnifttvo.
Trst i državni njegovi poslanci.
Trst pošilja v državni zbor 4 poslance, a razen enega delajo vsi drugi Trstu le škodo ter se ne njemajo /. političnim mišljenjem večine tržaškega prebivalstva.
Da tudi mnogo iz družili avstrijskih dežel v državni zbor izvoljenih poslancev ne zastopa večine ljudstva, to je res, a tu so vzroki drugi, namreč nepravilni volilni red i strahovanje vo-lilcev pri volitvah po c. kr, gosposkah; v Trstu pa temu ni tako, da lo dokažemo, treba nam nekoliko dalje seči i razmere pojasniti.
V Trstu se vrše volitve v državni zbor na podlogi tistega imenika, po katerem se voli mestni zast'>p i deželni zbor. Vsi volilci v mestni zasop i deželni zbor v mestu so razdeljeni v 4 razrede, katerih vsak voli 12 poslancev, okolica pa ima (> razredov, katerih vsak voli enega poslanca, tako da ima mestni zastop 54 poslancev, ki so — čudna prikazen — tudi deželni poslanci.
Prvi mestni razred voli enega državnega poslanca. Ta skupina ima okoli 220 volilcev in uvrščeni no vanjo taki meščani, ki plačujejo 300 gld. in več neposrednjega davka, tedaj denarna aristokracija. Kakor povsod, tako i Se bolj je tudi v Trstu denarna aristokracija konservativna in vladi privržena, ker to zahtevajo nje interesi i hrepenenje po časti in odlikovanji. V tej skupini je največ velikih trgovcev, katerim je najbolj na tem ležeče, da se ohrani vse staro, kar je trgovini koristno i da se po mirn>m potu zboljšnjejo sredstva, ki lajšajo občila iu odpirajo trgovini nova pota, ker vse to jim premoženje množi; v tej skupini tedaj ni irredentovcev in ona tudi ne more biti privržena liberalcem, uže zarad tega ne, ker obče znano slabo državno i narodno gospodarsko liberalne stranke trgovini veliko škodo delu.
Iu vendar v tem razredu izvoljeni državni poslauec, g. dr. VVittman glasuje z levičarji; on tedaj ne dela v prid svojih volilcev i se tedaj ne more ujemati s političnimi načoli tistih, ki so ga poslali v državni zbor. —
Drugi iu trutji mestni razred volita enega državnega poslanca. Prvo omenjeni razred ima okoli 3*10 volilcev in uvrščeni so vanj oni, ki plačujejo od 100 do 300 gld. neposred njega davka; v tretji razred pa spada blizu 2000 volilcev iu vpisan: ho vanj oni, ki plačujejo 25 do 100 gld. nep »srednjega davka, potem tako ime-uovaua inteligenca: uradniki, duhovniki, profe-! sorji itd. V teh dveh razredih, ki volita, kakor jo bilo uže zgoraj rečeno, enega državnega poslanca, razmere so uže dosti drugačne i zelo različne. Nahajamo v tej skupini 100—200 irredentovcuv, ki pri volitvah v državni zbor oddajajo bele listke, kar bi pričalo, da ne pripozuavajo avstrijske vlade v Trstu, i da bi rajši volili v Kim.—
Tako imenovana inteligenca je različnega mišljenju i prepričanja; mej uradniki je bilo pri
zadnjej volitvi še okoli dve tretjini liberalnej stranki udanib, a zdaj liberalci vedno bolj kopni', če tudi so jim razmere še zelo ugodne; duhovščina je do malega privržena federalističnim načelom in enako tudi drugi volilci. Da pri volitvi ui zmagal kandidat federalistične stranke, dr. Milauič, ampak s prav malo glasovi uajtrdo-vratniši centralist, dr. ltabl, t« so zakrivili z nevoljo moramo to poudariti ■ slovenski naši narodnjaki! Nečemo o tem dalje govoriti, ker vi<mo, da izbrišejo pri prihodnjih volitvah to temno pego i smo tudi prepričani, da dr. Kabl v tej skupini nikoli več ne bo izvoljen v državni zbor. Dr. ltabl sam, ki j« zadnjič v budgetnej debati glasoval zoper vlad", dobro to čuti, in ve tudi, da dela zoper interese tržaškega prebivalstva, i to celo v dobi, v katerej se bavi na Du-naji in v Peštu tržaška deputacija: Bazzoui, Dimmer, Keinelt in Teuschl, da sprosi od vlade in cesarja, naj se Trstu ohranijo staro pravice! Dr. ltabl ni hotel finančnemu ministru privoliti, da bi smel pobirati davke v prvih treh mesecih leta 1HH1, on je se svojim glasovanjem državi odpovedal obstanek iz mrzenja do vlade, pa hoče, da bi vlada i cesar ohranila Trstu stare privilegije! Tako dejanje pač samo sebe sodi; Tržačani tacemu poslancu, Iti njihove koristi z nogami toptd, ne bodo hvaležni. Kako dobro mu je tu znano, vidi se iz njegovega, 13. I. m. v „Trioster Zeitung" priobčenega zanimivega dopisa, ki se tako le glasi:
„Govorimo o ozbiljnih stvareh! Stanje tržaških poslancev je danas zares zelo težavno. Jaz ne govorim o Nabrgoju, kateremu je pod varnimi peruti grofa Hohenvvarta dobro, kakor ribi v vodi — ampak o družili treh, katerim prepričanje, katerim minolost ne dopušča prestopa v federalistični tabor. V naravnem razvijanji krize pa se uHtavoverna stranka vedno bolj oddaljuje od I državne stranke ter se spremenja v ncmško-av~ sirijsko (boljše prusko. Ured) s Iranko, v katerej se tržaški poslanec, kakor lak, nikakor ne čuti doma. (To je prav resnično. Ured.)
K vsemu temu pa prihaja še to, da ima Trst danes zahtevan ju, od katerih izpolnitve sla odvisna blagost i gorje t>'ga mesta, zelo nujna zahtevanja na vlado i državni zastop
Ako bi se tedaj ustavoverskej stranki v/.vi • delo, oklenoti se osodopolnega sredstva, odreči davke in vojake (kar se ve da— ker je v manjšini — bila novspešna demonstracija!) ali morejo iu smejo uslavoverski tržaški poslanci ž njo hoditi v trenotji, v katerem se obrača tržaška deputacija na cesarja, na vlado, ua parlament za varstvo in pomoč v pretečej pogubi ?
Oe je bil kedaj svojemu prepričanju verni tržaški poslanec v osodopolneiu boju z dolžnosti, tedaj se zapleta zdaj v tak boj!4
Tako g. dr. ltabl. Ce se pa po njegovih besedah v naravnem razvijanji krize ustavovorna stranka vedno bolj oddaljuje od driavne stranke, kako je potem to, da on i njegova tovariša šo vedno
r*©a.iist©3s.
Narodne šege in r\avade.
(Splmiju Atol. Vortovee učitelj )
(Unije.)
Sol lice zahaja in žareče nebo oznanja lep dan. Tiha noč nastopi, a vendar ne miruje še vse. Fant je šel vasovat in vabit ljubico na ples. Splazi se tihoina »koz vrt k hiši. Pristavi lestvico ob zid in izvabi deklico k okencu. Kolikokrat se uže ni močil, mraza trepetal, kolikokrat ne čez zid — stopnice z lestvicami vred pre-vrgel! In ona? — Ali ni tudi iz gorke posteljice vstajaje mraza iu drugih neprijetnosti čutila V Gotovo! A v sladkih pogovorih vsega pozabila, srečna sta. — Pozno v noč se poslovi od nje, pritrdi mu priti ter poda mu
v vračilo dobi
.... PuJelc ruJeć; .... Polj u bek goreč,
in otide.
Sredi vasi je družba pastirjev, ki uže nevoljno Čaka polunoči, katera začenja prav za
prav njih veseli čas. — Kladivo udari in uže se sliči strelaiije in vriskanje, da je kaj. Zdaj pa le se živino ua pašnike! Tu je še — le njih pravo zabavljišče. Kdui kurijo velik, kresu podoben ogenj, drugi nabijajo možuarje, tretji jih nastavljajo, četrti prižigajo, peti zopet prepevajo, skakaje rajajo — vse je židano volje.
Dva poredneža se še celo spravita na sose dovo sadje, grozdje klasje itd. 1'rineseta bogatega plena — kje? v nedriji tudi svojim sodrugom. Saj so tudi zaslužili — na straži so bili. Ko v božjem strahu polunočuico pospravijo, nadaljujejo v strelanji, petji itd.
Hrenov Matiče gre iu ustreli pod oknom sosedovo sitne babure, katera ga večkrat krega, da je na ogradi otavo popasel. Ako so ženico zdramili in prav dobro vjezili, še se jej celo posmehu jejo. Prčetov Drejče, najbolj navihani, napravi iz bučo mrtvaško glavo, v katero vtakne konec voščene sveče, ki jo jo materi izmaknol in postavi tako zgotovljeno strašilo na lipo sredi vasi,
Sosedov lilapec Luka, ki odhaja okolo 11. od županove dekle Marijane, zagleda strašno pošast na lipi in joj! — I.asje se mu ježijo, sapa mu zaostaja — mrtvaški pot ga obliva. Bolj mrtev nego živ pride v svojo spalnico —
v seno. Lože tik svojega sodruga, potegue čez glavo odejo, da bi se tako saj nekoliko obvaroval strašne prikazni. Spati ne more - - domišljija mu je vroča — razburjen je. Ugiblje pod odejo, kedo bi mogel biti oni mrlič in česa išče ua tem rovneni svetu. Kako, da se je mogel tako prestrašiti, saj je bil vedno korajžen. A slednjič se domisli nesrečnega človeka, kateri jo tudi Marijano ljubil, pa si po nesreči nogo zlomil ter umrl. — Gotovo se hodi z onega sveta maščevat nad mano, ker sem mu ljubico prevzel. In pri tej veri ostane naš Luka vso svoje žive dni. Večkrat pripoveduje o strašnej prikazni ter vselej pristavi: „Pa naj mi še kedo reče, da se ne vračajo mrtvi na ta svet!"
Vaški paglavci fe mu pa režijo, da so ga tako v kozji rog ugnali.
Na vshodu se žari — zora poka, — lep, krasen dati je. Na vse zgodaj zadoni v zvoniku veličastno tolklanjc in pokanje možnarjev ozna-nuje sv. jutro in opominja ljudstvo, naj vstane iu moli. Uže se oglašajo tudi pastirji na muogib holmcih, ki odgovarjajo tolklnnju in pokanju, da ui konca ni kraja.
Ko se zdani, poiščejo Živino. Čas je domu iti. Mej potjo se pogovarjajo o srenjskem čuvaju, kako bi jih bil namreč k malti zasačil, a ven-
dar so se mu smuzneli. Ugibajo in se slednjič dogovore, kaj vsega napravijo v vas prišedši. V sredo vasi postavijo svoje topove in jih spuste. Mirno iu ponosno otide vsak na svoj dom, misleč, kedo smo mi! —
Lepi, jasni dati je našel uže vso 1111 nogah. Dim ua ostrešji naznanja, da uže kuba našu rudečeličuo deklo zajuterk — kino. Kako ji pristaja ognjišče! Danes dobi v>ak, še celo zadnji v družini —- pastir, tako priljubljene pijače.
Gospodinja se bo danes z belim predpasnikom okoli lonc iu kožic sukala Ona gre li prvej maši, da ima potem več časa za kuhanje. Zvon izvabi njo in staro sosediujo v božjo hiš«, kjer z veliko pobožuostjo iu gorečnostjo velik roženkranec prebira. Mej molitvijo spomni se svoje hčerke in koj zmoli par očenašev, da bi jo Bog obvaroval pred skušnjavo — plesom. Nek strah jo preleti, ko pomisli, da je zadnjo nedeljo gospod ftymoSter kot pameten, da, najpa-metniši mož v srenji, na pnžnici pridigoval, da na plesišču sam peklt-nš-ek raja in skače. Gotovo mora biti res, saj laki ljudje vse vedo, še celo točo ustavijo.
(Ihitje /irili.)
i njo hodijo i glasujejo »oper predlog, na katerih jo oprt držami «/«trjt (V se g. dr. Kalil v parlamentu ne «'*uti vef dnina, če je v boju /. dolžnosti, lahka j.« poni««'*, stori naj, kar v tacein položji stori vsak poAtenjnk, odloži naj poslansko breme.
Tretjega drt&vnozhorskega poslanca voli trgovinska in obrtniška zbornica. O volilcih It* zbornice velja to, kar smo omenili pri onih v prvom mestnem razredu. Ta zbornica ima v prvimi trgovskem mestu avstrijske države gotovo veliko nalogo i mora, ako hoče v resnici trgovino pospeševali, z vlado liili v prijateljskoj /.ve/i. A vendar je nje poslanec vladi na-proten, tildi on jo glasoval zoper pobiranje davkov, on, g Teuschl, ki je celo ml zgoraj omenjane deputacije! Kako se more lak mož s prošnjami do vlade i Ho do cesarja obračati! Ali to ni ironija, prodrznost, nesramnost V Ali se to ne upira vsacemu zdravemu razumu? Kedor zahteva pomoli od kogar, ne bije ga v lice, ampak ponižno se mu uklanja, dospod Tenschl noče privolili državi, kar je državi za obstanek potrebno, a vendar išče pomoči od nje! Naj lo postopanje umejft, kedor more, nam je nerazumljivo.
Četrtega državnega poslanca voli ćotrt i mestni razred, ki ima okoli 13UO, in P> okoličnih razredov, ki imajo skupaj 2250 volilcev. Mej mestnimi volilci je nekoliko podkupljenih irredentovcev, večidel pa so dobri avstrijski državljani, ki imajo pa premalo politične zrelosti i samostojnosti, da bi se mogli vspešno braniti skušnjavam irredente, ki nikdar no miruje ter z obećanjem i pdnjami ljudstvo lovi i zapeljuje. Pri volitvah v mestni in deželni zbor v četrtem razredu, ker je sam, zmagujejo sicer eksaltirani Lahoni zarad velieega pritiska i neumornega dela; drugače pa je to pri volitvi v državni zbor; pri tej je dobil uže v drugo — trikrat i pet krat več glasov g. Nabrgoj, edini tržaški poslanec, kateremu je blagost Trsta v resnici na srcu, nego njegov bogati nasprotnik, g. Morpurgo, ker vsa tržaška okolica do male izjemo voli narodno skoraj soglasno.
I/ tega, na dejanske razmere i na lastno dvaindvajsetno opazovanje oprtega poročila laliko vsak sodi, da Trst ni tako črn, kakor ga navadno malajo, irredentovcev ulegno biti v njem kakih 5 odstotkov, največ mej j u Ji, renegati i nekaterimi slaboumnimiini i razuzdani poballni, pravih Lahov jo malo v tem gnjezdu: euoliko število prisojamo centralistom, katere nahajamo mej uradniki i nekaterimi privaudranimi Nemci. Onim kumuje „L* lndipeudente", tem pa „Triester Zeituog". Vse drugo prebivalstvo ima strogo federalistične nazore, kar so razodeva v vseh drugih časnikih in celo v mestnem zastopu.
Očividuo je tedaj, da državni poslanci Witt-mann, Rabi in Teuschl niso glas tržaškega prebivalstva, i ker se upirajo seda njej vladi, kalerej noben pošteni človek ne more odrekati dobre volje v ta namen, da se red napravi v državnem gospodarstvu, kmetijstvu, obrtstvu in trgovini pomore, zato Trstu zelo škodujejo Pomislijo naj, da je Trst navezan na državo, kakor otrok na mater, saj to sami iz zgodovine dobro vedo, da ni bil nič, dokler se ni zvezal /. Avstrijo, i dokazov ni treba, da bode zopet nič, ako ne bode hodil ž njo, Tržaški poslanci dobro veda, da se nekoliko let sem v Trstu kažejo pege, ki niso dika „naj«vestejšemu mestu"; njih dolžnost je, dn se prizadevajo te oprati, javno inenjenje v Trstu zahteva, naj dadri slovo centralistom, ker tržaško prebivalstvo nema centralističnih nazorov i ker centralisti Trstu niso nikoli nič dobrega storili, ampak vsekali so mu najhujše rane, katere bodo še dolgo krvavele; če pa bodo naši poslanci strup vanje vlivali, kakor delajo zdaj, potem — z Bogom, nadeja na boljšo bodočnost !	F. C.
Judovska nesramnost, dunajskih očetov prodrznost.
„Nič pod solncem ni tako nesramno, kar bi jud za denar ne storil". Te besede nam je na jezik dala neka nezaslišana dogodim na Duuaji, ob katoroj se spotika vse ljudstvo, ki dobro misli i pošteno dela.	y
Judovski časniki na Dunaju so namreč zagnali krič, da je na« carjevič, prestolni nastopnik, veliki knez Rudolf, naročil svoje p"hišjo v l'arizu ter poudarjali, da zarad tega trpi naša obrt. -To pa je bila laž, kakor se pozneje dokaže i le hudobna spletka judovskim in liberalskim namenom. Mimogrede naj bode omenjeno, da je jud Rothschild, ki je iz krvavih žuljev avstrijskega ljudstva mnogo milijonov nabral, še le nedavno vse svoje pohišje iz Pariza si naročil, i da mu tega noben judovsk časuik ni očital. Pračamo, ali to ni velika hudobija? In kaj je bil namen te hudobne laži? Namen je bil dvojin, prvi: vero, zaupanje i ljubezen temnili do cesarske hiše, ki ni le zarad visokosti po rodu, temveč še bolj zarad velikih dobrot najpleme-tejša v državi. Kder koli je treba pomoči, lam je naš cesar z svojo rodov i no povsod prvi: ubogi, poškodovani po uimah, oltarji, zvonovi, cerkve oznanujejo vsak dati dobra njegova dela. Drugi namen jo bil: vreči svado mej ljudstvo, njegove stranke, mej vlado in samega vladarja, ker v motnem jo najb l;si lov.
In za resnico, judovski časniki so dobili veliko ribo, ki se je na vrženi trnek ujela, sebi čelusti raztrgala, lovcem pa tudi v veliko njihovo žalost Irnek odnesla.
Ta velika riba je bila sam dunajski župan se svojim mestnim zastopom! Pameten človek l»i tega iw nmgel verovali, ako ne bi piepričan bil o resni« i. Kako se more dunajski župan tak | m/.al i i lako pievzeti, lo je res pi temino! 1'tislušajmo dalje; stvar je zanimiva: Na kiič judovskih čas: iUv skliče žujin mestni zbor, izvoli se posebna komisija, na čelu, to se ve da, župan sam, ta komisija se napoti k višjemu cesarjevemu hišniku knezu Hohenlohe, zahteva, naj se jej pove, kile se je naročilo pohišje za prestolnega iiastnpnikn ter se b u d uje, ako se niso vse naročbe Dnnajčanom dale. Ce ludi j«' knez llohenlohe odločno povedal, da je cesarski dror kakor vselej. tuko ludi zdaj skoraj /goli dunajskim obilnikom naročila dal, vendar se s tem občinska komisija tu zadovolila, ampak zahteval.i je, naj ministerstvo zunaj i h zadev to stvar v Parizu preišče. Ker je pa ministerstvo ti» nesramno zahtovanje odbilo, zato se je žnpan sam telegratično v Pariz obrnol in dobil je — dolg nos, ker se mti je dokazalo, da je sumni-fenje prazno.
Pri vsem lem j-a je sklenola komisija, katerej je bila dana naloga, naj skrbi za slovesnosti na prestolnega nastopuika poroke dan, da se imajo \hh priprave ustaviti, dokler ne dobi \ roke doličnih dokazov, tla bo iz njih mogla poudariti, ali in kake javne slovesnosti se imajo obhajali! Da taka prodrznost, tak napuh ni mogel i ni smel ostati nekaznovan, to je jasno. Ko se je komisiji javno dokazalo, da dunajska obrt nobene škode ni trpela, začele so se zopet delati priprave za slovesnost.
A zdaj je kakor strela z jasnega udarila kazen na glave mestnih očetov, ki so ohstnielj, kakor bi bili okumneli. Nnjsijajniša slovesnost je imel bili bal v opernem gledišču, ali cesar je grofu Taafleju v lastnoročnem pismu naznanil, da se on s prestolnim naslopnikom vred balu odpoveduje vsled dogodeb v mestnem zastopu, i naj bi se za lo slovesnost namenjeni novci podarili ubogim Dnnajčanom. V prospeli tega namena darujeta cesar in cesarica 20.000 gjd. in prestolni nastopnik tudi 20.000 g Id. Lepšega i plemenitejšega dejanja cesarska rodbina ni mogla storili; kolikor lepše pa je to dejanje, toliko hujša je kazen, toliko večja sramota dunajskim mestnim očetom. Dunajski mestni svet je visoko letal, zato je tudi nizko sedel. Naj bi ta dogodba bila v svarilo njemu iu onej držav nozborskej stranki, ki v svojem napuhu nad ozračje, čez meje hrepeni! Naj pristavimo še, kako so dunajski mestni očetje cesarjevo odpoved sprejeli.
Mej občinsko sejo pristopi občinski sluga in izroči županu zapečateno pismo. Poročevalec, vladni svetovalec dr. \Veiser, imel je govorili o šolskih zadevah. Zupan vstane iu mu pretrga besedo, rekoč: „Prejel sem ueko pismo," — V občnem nemiru nobeden ne posluša; živa govorica nastane, nekoliko svetovalcev se napeli v pristransko sobo. /daj župan glasno zakliče: „Prejel sem pismo od njegove provzvišenosti, gospoda ministerskegn načelnika. To je pomoglo; v dvorani kar naglo nastane smrtna tišina; vsi svetovalci vstanejo ter bite v županovo bližiuo, Z galerijo se čtijojo glasovi: „Sedite!" Vse je tako napelo, da mine nekoliko minut, preduo začne župan brali. Zaprto sapo poslušajo občinski svetovalci. Pismo se glasi:
Visokorodni vitez!
Razprave in pozvedbe v dunajskem občinskem zastopu, glede namenjenega slavnostnega plesa v opernem gledišču, dali so Njeg, veličanstvu, cesarju povod, odpovedati se temu plesu v lastnem imenu, kakor tudi v imenu Njeg. cesarske visokosti, prejasnega prestolnega nastopuika, gospoda velikega vojvode Rudolfa, — ki želita, naj hi se za lo slavnost namenjeni novci poklonili ubogim DunajČem. V prospeli tega namena darujeti Nj. veličanstvi cesar in cesarica najuii-lostljivšo 20.000 gld. in Nj. cesarska visokost, prejasni prestolni nastopnik, gospod veliki vojvoda Itudolf ludi 20.000 gld. Vsled najvišjega ukaza si čestitam Vašemu visokorodji to objaviti, da storilo daljše korake. Sprejmite itd.
Na Dunaji, dne 14. decembra 1880.
Taaffc s. r.
To pismo je provzročilo v dvorani dolgo trajajoče gibanje. Končni stavki, ki govore o darovih ubogim, Živo se odobravajo. Svetovalci pa so tako razvneli, da so na daljše zborovanje no more misliti. Občinski svetovalec, dr. \Veiser, hoče govor nadaljevati, ali nobeden ga ue posluša, i naj bi on govoril o najva/.nišcj mestnej zadevi, nobeden ne bi se za njegove besede brigal. Občinski zbor so konča iti vse se pogovarja o prebranem pismu. V kopali stojo svetovalci ter ugi-bljejo, kaj je početi. Zupan naznani, da je seja končana. Večina svetovalcev, vsa potrta, zapusti dvorano ter ide v pristransko sobo.
akti bi ta kn jiua bila slovenska, bilo bi lo krasno tlele! A nem čina ne ustreza slovenskemu morvircu /aio, kei je ne umeje. Le obžalovati je, tla p.
'djenjuje od tega, kar je pisal glede napravljenega jezu pod pa ta jez v resnici škoduje, lo dokazati. V zadnjem dopisu jo se je za odstranjenje prejšnjega kar je gotovo
Dopisi.
Z Ljubljanskemu močvirja, dne 1(1. doc.
Dopis v šiv. 49 Edinosti je prinesel zanimivo poročilo s tukajšnjega močvirja, letošnje mokre jeseni, velike povodnji i. t. d. Če tudi je dopis povsem resničen, zdi se uii vendar preveč površen, zato dovolite, da na drobneje poročam, ker lipam, da ne bom dolgočasil č. g. bralcev.
Da se je res mnogo pisalo uže o ljubljanskem močvirju, lo je istina, da celft knjigo imamo uže o tem odg. Potočnika. lia<l priznavam,
1'. sedaj nekako v svojej knjigi Ljubljano. Da hočem pozneje bilo rečeno, tla jezu odškodnvalo 3f>.<M)0 gl. lepa svota.!
A dovolite vsej resnici na dan! En sam jez jo bil za ■».(»<H) gl. odškodovan, imenuje se Uadneijev jez (malin) pod Ljubljano, iu to s kakošno svečanostjo I Posluh, pazi g. bralec! Ta dan, ko si je (o vršilo, bila je vsa Ljubljana praznično oblečena, vsa šolska mladina te bila na dolično mesto k Ljubljanici	h
spremstvom g. učiteljev, katerim je bila dana naloga, naj otrokom dopovedo, zakaj »e jo jez odstranil, i da so /ato sem pripeljani, da bodo vedeli v slarih dneh svetu na/naujati to ros pravo blagodušno delo!
Iz tega so vidi, da so v Ljubljani nekdaj vse bolj skrbeli za blagostanje močviren in njega boljšo bodočnost, nego so je to pozneje godilo.
Pa ne lo ta, t.'muč bili so še drugi jezovi odkupljeni, iu sicer: V. Hrnčjci, pola ure pod Ljubljano, za H.000 gl, in fikofov malin za 2IMKK) gl. tedaj vsi skup za 70.000 gl. Ali ni tu lepa svota V In lo uže pred 60 leti in še več!
o tem časn, ko je bilo po močvirju še malo naseljencev, skrbeli so uže blagi možje za zboljšanje močvirja. Ali to še uij vso, prekopali so pod Ljubljano po ovinkih tekočo Ljubljanico v ravno črto, napravili prekop, po katerem voda jako hitro odteka, za klero delo so gotovo nad 100.0(10 gl. porabili! Tudi so uže pred 11)0 leti prekopali grič z imenom „Golovec" ter napravili topo strugo (graben), ki še danes nosi ime začetnika tega dela namreč „Ijiiiberjev" graben! Ril je potem še nekaj reguliran ter je ustrezal zahtevam. A pred nalo Idi so postavili čez tega zidane mostove ter s temi precej zabranili odtok vodi, česar bi se bili lahko z malo troški ognili. —
Rekel sem, da so užo možje se žrtovali in skrbeli za izboljšanje močvirja, za odstranjenje raznih zaprek i t. d.
A pred malo leti, sedaj pri tako obljudenem močvirju so možje strokovnjaki, inženirji, močvirski komisarji, okrajni glavarji, župani in Bog si ga vedi, kodo še vse — bili tako modri, da so na novo dovolili napraviti jez čez Ljubljanico — le kakih 111 m, nižje od onega, ki je bil za 86.000 gld. odškodovan - J! Ali je tako delo res modro, strokovnaško? i ne tako, da ue bi zaslužilo ostre obsodbe? —Utegnoli bi so ti, ki so to dovolili, sklicavati na pogoje, pod katerimi so dovolili, ali la izgovor je prazen Kdo čuva nnd podvzetnikom, da se ta pogojev drži?
Na žalost moram pripoznati, da nobeden, videl sem danes na svoje oči, da je bil jez zaprt, in sicer ne lo ena, temveč !1 zapore so bile zaprte, ki so vodo za 3' vzdignole, ter s tem vodi odtok zavirale! Da je vse lo res bilo, imam, ako Ireha, dobri dve priči. Podvzetnik tega jeza ima zapisano v pogojih: kadar stopi voda na vodomernem kolu 30 stopinj nad ničlo — mora on jez odpreti! a ta je danes imel zaprto pri 05 stopinjah!
Iz tega se vidi, po čim so pogoji!
Kde je udmadsko župansto, da ne izpolnuje svoje dolžnosti, dane zastopa le interesov županstva, temuč tmii močvirskega odbora ? Cul sem, da se je pri postavljanju tega jezu po tamošnjoj okolici mnogo sukna raztreslo.
V očiten dokaz, koliko ta jez škoduje, naj služi to lo: Vodu ima padca po dalečini Gruberjevega grabna — iz Ljubljanice in zopet vanjo, 13' 7"; ako ne bi bilo imenovanega jezu, voda bi povsod enakomerno padala, to je v Ljubljanici in v Gruberjevem grabnu, kar se pa zdaj no godi. Tega som se prepričal na svoje oko — (in komor je tega kaj mari, prepriča se tudi lahko), pri vodomernem kolu pri sv. .lahoha mostu bila je voda na istoj stopinji, kakor pri mesarskem mostu in to dva dni zaporedoma. Tomu nasproti jo pa na vodomernem kolu pri izlivu Gruberjevega grabna iz Ljubljanice v istih dveh dneh upadla za 18 stopinj! Razvidno je tedaj, koliko škoduje ta jez, in če ne, kde je uzrok, da voda ne upada povsod enakomerno?
Ne morem si kaj, da ne bi se čudil nekaterim gospodom v močvirskem odboru, posebno z deželo lakiui, — katerim je stvar znana, da so glasovali za odlašanje odstranjenja tega jezu! Ako so mestni gospodje za to, temu se ne čudim, kajti dobro vem, da je „interes,, mesta ves drug — nego močvirja, Tudi z dežele (močvirja) ne bi se čudil nekterin, posebno takim ne, od katerih so je koj po volitvi reklo iu pisalo, da je za Vrhniko „škandal", iu sami priznavajo, da če se govori slovenski, ne ume — in če so govori nemški, ne zastope! —
Toda vsak izmej g. bralcev dobro ve, da je pri glasovanju dostikrat en sam glas odločilen. pa naj pride ta iz ust učonoga, za občno blagostanje uuetega, ali iz ust nevednega iu lahkomišljenega človeka, i vrhi vsega tega še poslednjega najraje zapelje slepa strast — ker nema nobenega prepričanja — da rajše z gospodi, nego s kmeti, če tudi je sam — glasuje.
Takim bi jaz lo to svetoval, naj svoj mandat odlože in tako važno mesto kakor jo v močv. odboru, sprotnejšej moči propuste! Prepričan sem, da teh no manjka!
K one/1 ur > moram še opozoriti — ker som prepričan, du se „Edinost" v ljubljanskoj okolici bore — vso g, odbornike, naj se o imenovanem jezu natanko prepričajo do prihodnje seje, ker ta bo k malu — in videli bodo, da je treba ta jez nemudoma odstraniti, in ne gledati na število dclalcev v tovarni, kije majhno, ampak na prebivalce in davkoplačevalce po močvirju, od katerih sle v lo ime tudi voljeni, da skrbite za boljšo bodočnost teh, ki so vam v to pomogli!
V Rojaii n, dne 12. decembra 1880.
(O enakopravnosti doventkega jrtika t* Trstu.) — Okoličani in vsi Slovenci, ki imate v Trst u sod ni šivom opraviti, sami ikIIočiio zahtevajte pri vsaki priliki, da so vam nraduje v materinem jeziku. Ne verujte sleparjem, ki vam pravijo, da v slovenščini se ne da pisati. Sam sem imel priliko slišati od okoličana — du tak« mu jo rekel neki doktor „juris", kojega im« sh prav po laški končuje na —Ć!?
Okoličani, slovenski jezik je postavni deželni jezik!
Od uradnikov in posebno od sodnikov iti tudi od takih, ki se jim pravi: Dii „majornm gentium", imate sveto pravico zahtevali, da vam v slovenskem jeziku poslujejo.
Uže od leta 1781., uže skoro sto let, velja postava zastran rabe deželnih jezikov tudi pri vas, ker se člen 13. občnega sod njega postopnika glasi: „Obe stranki, kakor tudi nje pravni zastopniki — naj se v svojih pravnih zadevah poslužujejo jezika v deželi navadnega.
Krivo je, ako kdo misli, da slovenski jezik ne velja v javnem živenju v pisarnicah, v urad-nijah in drugod. Uže za blage cesarice Marije Terezije se je rabil nas jezik v pisarnah.
Najnovejša postava daje slov. jeziku Nto veljavo, kakor jezikom drugih narodov.
Člen 19. osnovnih postav od 21. decembra 1807 1. štev 142 državnega zakonika se glasi: „Vsi narodi države so ravnopravni, vsak narod ima neovržljivo pravico do varovanja svoje narodnosti iu do svojega jezika."
Tržaška okolica je „čisto" slovenska — nje jezik slovenski, tedaj deželni jezik se z neovržljivo pravico. Spodaj navedeni dogodjaj me je izpodbudil, da sem zabiljožil te vrstice. Zdaj, „ad rein!"
Dnć 9. decembra 1880 se je pri tem c. k. Tribunalu vršila obravnava, koje stranki ste bili skoraj popolnem nevešči v laščini. Povod k tej obravnavi je bil majhen prestopek radi namenjenega telesnega poškodovanja. Dogodek se je prigodil v Rojanu dnć 20. novembra 1880.
Namesti da bi bil poškodovani tožil nasprotnika iu ga pozval po 8odnji poti, da se zločina opraviči — završilo so je „narobe svet".
Nasprotnik ue bodi len — ali pa uaslaujajoč se na pregovor, ki pravi: „kdor prej pride, prej melje* — požuri se in zatoži prvega. Stvar prid« pred c. k. Tribnnnl in prič je bilo mnogo — ali vse skoro popolnem v laščini nevešče.
One, ki so umele kaj laščine blebetati, bil« so na strani zločinca, ki je tudi laščino silno lomil in vil.
Po pravici — in po členu 19. osn. post. morala bi se bila obravnava vršiti v jeziku obeh strank. Ali ne! Slovenščina gospodom pod dvo-glavnim orlom in v templju Teinide ne disi okusno po pariški kulturi; tako rekoč: pri njih „cette langue n' est pas eneore <\ la mode".
Gospodje nečejo ničesa slišati v Trstu o drugem deželnoin jeziku in kosmato uhljasti „Cittadino" vedno trobi: „la lingua del nostro foro fii ed 6 1' italiaua".
Sodnik slov. prič ni hotel zaslišati — le one, ki so vlaško lomile, našle so pri gospodu milost. Prve so molčalo i druge klepetale in to c. k. gosp. se je zdelo prav dobro — in po njih Želji je sodbo sklenol.
Temis slovenske „krpe" na svojej vlaški obleki neče trpeti!?
Tako se godi v slov. Trstu in pod vlado, ki namerjava ravnopravnost jezikov izvesti.
Slovenija, dvigni se in otmi nas pogube!
Skrajni čas je, da pričnemo delati za združenje vseh Slovencev v eno kronovino, ki bo stvarjala dragocen biser v kroni Habsburžanov. Nada! ne dozvoli molohu, da bi nas pogoltnol in nas za večnost uničil,
Pomni, da smo sinovi matere „Slavije", koji polu svota pripada; — da smo vrednega duha, lepega staza iu da imamo jake — jeklene mišice, to pričajo neme gomile uaših za Avstrijo na bojiščih padlih sinov. Popotnik, povej Spartancem, da tu ležimo! Tak narod ne more umreti!
V Prema, dne 13. decembra.
O svojem času sem ti poročal, draga „Edinost", kako je tržaška civilna bolnišnica našo občiuo za povrnitev ali vplačauje nekih neopravičenih troškov pritiskala. — Hvala Rogu, rešena je naša občina tega neopravičeno terjanega povračila, kajti vis. c. kr. deželno načelništvo v Ljubljani je ono terjatev odbilo, ter h krati slavni deželni odbor kranjski (neiufiurski) podučilo, da administrativne in politične oblasti po postavnih predpisih nijso opravičene od deželnih občin z eksekutivo takovih zneskov izterjevati. — In kaj nas to uči? — Kar je bilo uže sto in stokrat povdarjano, da nemškutarjem in enakej sodrgi uij za postavo, ampak zato, kako bi se ubogo slovensko ljudstvo bolj trlo — vzlaati se
12878406
03131797
vidi to pri postopanji napram občinam. — In /nk.ij to'C — Z.itO k>-r občine slovenske, in in jo Kaltenegerju uže dovolj — (mej tem urno ]«. časopisih /vedeli, da gre h Kranjske na Dunaj, torej srečno pot!) hab> po uhogej občini, plača naj, če tndi jo postava ne veže! —
Ako pa kde kako občino kak podoben krivični pritisk tare, obrne naj se s polnim zaupanjem na visoko c. kr. deželno načelništvo, na katerega čolu stoji mož, ki mu je postava in blagost občin nad vse, za kar mu slava in "last!
I/ Jelšan na Primorskem, dne 12. decembra.
pobili smo tu v JelSanah prekrasne orgle, katere so nam častiti gospod Ognjeslav Zupan in sinovi po najnovejšej sistemi, Kegellanden-Sistem, sestavili. Vsa mehanika je tako sestavljena, da ne more niti prahu i ne smeti notri. To prvo delo po tej najnovsjšej. pri nas Se čisto ne/.nanej sistemi, posrečilo se je gospodu mojstru tako, da se zelo lahko more na manualu, tako tudi na pedalih igrati. Kdor ne vidi tega izvrstnega dela, temu se ne more zadosti dopovedati in tudi na tanko popisovati. Svetujem toraj vsakemu, kdor bi si novih orgel želel, naj pride to mojstersno delo sam gledat, da se prepriča lepega dela in milin prijetnih glasov, ter naj se obrne do č. g. Ognjeslava Zupan-a v Kropi na Gorenjskem.
To mojstersko delo je bil prišel poskušat sloveči in častiti g. A nt . Foerster iz Ljubljane ter izrekel g. Zupan-u in sinovom javno pohvalo.
strijskega velikega posestva. Poročevalec l.ien-ba.'her nasvetiije. naj s.- pot rde, bvičaiji pa -e temu na vso ume upiiaji in uname s>< hud jezični boj, ki se konča s zmago desnice, s potrditvijo volitev. —
Iz državnega zbora.
100. seja dne 14. decembra je bila zelo živa. Sešli so se skoraj vsi poslanci, tudi galerije so bile natlačene. Nemir je bil velik in se je polegel Še le, ko je začel grof Taaffe odgovarjati ne nekatera prašanja, ki pa za nas no-majo nobene važnosti. Za Taaflejem je odgovarjal pravosodnji minister na Meislerjevo interpelacijo glede zaplenjevanja nemških liberalnih časnikov ter se številkami dokazal, da se jih letos ni zaplenilo več, nego druga leta, će tudi vladi strastno nasprotujejo.
Zbornica preide potem na dnevni red in sprejme skoraj soglasno prve tri postavne načrte, glede nabiranja novincev za Ićto 1881, o kovanju zlatega denarja in pomnoženji bakrenega drobiža.
Potem se začne splošni razgovor glede pobiranja davkov v prvih treh mesecih leta 1881 in izdanju za i4,500000 gl. novih obligacij papirne rente. Poročevalec je bil grof dam Mar-iinic. Zoper to postavo zelo strastno govorci levičarji Scharschmid, Plener in Menger. Prvemu se toži po Strehmajru ter očita vladi, da ga je izrinolu iz ministerstvn, tudi za Chertekom toči solze in napada finančnega ministra, ker je g. Kalteng-gerja Ljubljani vzel.
Plener udriha po vladi, ker druzega ta rojeni minister ne zna, in pravi, da se bo vladi pri vseh delih upiral. Levica tej modrosti pritrjuje.
Finančni minister Plenerja v daljšem govoru izvrstno pobija in pravi, da se vlada opira na pravico vseh narodov; ou se čudi, kako more Plener vladni program obsojevati, ker mu še znau ni
Tudi dr. Menger mlati navadue fraze i kaže na bolno borso, kakor hi te bolezni bil kriv finančni minister, a ne Mengerjcva stranka.
Poročevalec grof Henrik Claiu Martinic za« govarja vladni predlog ter pristavi, da podira državo, kdor jej davkov ne dovoljuje in sklene z besedami: desnica si sicer pridržuje popolnoma samostojno sklepanje, ali ona hoče dajati državi, kar državi treba Po sklepu, naj se preide v spo-cijalno debato, sklene se seja.
16. t. m. je bilo nadaljevanje, centralisti so zopet hudo renčali, a finančni minister jih je krepko zavrnol. Vladni predlog se je sprejel z 183 proti 146 glasov.
Sklenejo se potem še nekatore promembe pridobninske in dohodninske postavo glede posojilnic in kreditnih društev, kakor tudi postavni načrt, da se imajo taka društva osvoboditi ko-lečuin iu pristojbin in seja se sklene.
18. t. m. je bila 'zadnja seja pred božičnimi prazniki, neona, bile ste dve dolgi, rekli bi srditi seji. Prva je trajala od 10. ure zjutraj do 5. ure popoludne, druga se jo začela uže ob 7. uri ter je se je končala še le zjutraj o polu štirih. Kar je Avstrija ustavna država, ni Se bilo take seje. Ta seja je bila slavna seja, v čast Avstriji! Prihodnjič več o njej.
Dnevni red prvo seje vladno predlogo o novem obrtniškem redu se izroči obrtniškemu odseku. O tej predlogi bomo prihodnjič več govorili.
Postavni načrt glede doklad za pokritje potrebščine za kranjski zemljiško-odvezni zalog se sprejme.
Potem pride na vrsto postavni načrt o zidanji bosniške železnice od Zenice do Serajeva in vname se dolga debata.
Ponoćna seja. Postava o zidanji bosniške železnice se sprejme po tretjem branju po odse-kovej predlogi.
Volitve nekterih novo izvoljenih poslaucev se brez ugovora potrde.
Zdaj pride na vrsto poročilo povamiškega odseka glede volitve treh poslancev gornje-nv-
Kritični Politični Prkuleii.
Politično naše stanje se počasi na boljše obrača; v gosposkoj zbornici postajajo naši lordi vladi prijaznimi; mnogo njih, ki so jej bili v zadnjem zasedanji še odločni protivniki, združilo se je v neko srednjo stranko, ki vladi ne bo , več mnogih ovir delala. Veliki gospodje v gospo-skej zbornici so se začeli sramovati one stranke poslanske zbornice, katoroj so se dokazala jako umazana dola i dvomljivo avstrijsko rodoljubje. Bogati, čislani, za državo zaslužni groti i knezi se ne morejo bratiti s tacimi ljudmi!
Tudi v poslanskoj zbornici se godi enako, desnica je ukropela, v zadnjem zasedanji je imela še pičlo večino, zmagovala jo poprek z 10—12 glasov; zdaj zmaguj« nže s 80 -40 glasov i še v tem zasedanji se jej pridruži več levičarjev iz dvojnega vzroka; tisti poslanci, ki so Se vedno verovali, da pride na krmilo zopet levica i so se najbolj zarad tega nje držali, izgubili so to vero i zato se polagoma pridružijo desnici, kder jim bo — varniše zavetje; druge zopet silijo deželne koristi k prestopu, n. pr. tri tržaške poslance, kakor to kaže dr. Kabljevo poročilo v sabotnej „Triester Zeitung."
Tudi je levičarje, kakor potres mesto Zagreb, protresla dogodba o cesarjevičevem pohišji, o katerej poročamo danes posobe, ker so v to do-godbo zapleteni. — Polom mej centralisti jo tedaj velik i zato toliko vspešniše napredovanje avtonomistov.
Grof Taaffe je tedaj primoran vedno bolj se naslanjati na naše poslance ter streči njih željam, — Počasi i težavno se obrača naSa reč na bolje, ali obra a se, to naj nas tolaži.
Mej desnico državnega zbora in minister* stvom se je zveza zopet nategnola. Čuje se, da se imajo v zadnjem zasedanji sklenene resolucijo izvršiti i da se je naučni minister, baron Conrad, udal terjatvam državnozborske desnice.
Na Srbskem so se 12. t. in. vršile volitve v narodno skupščino. Novo srksko ministerstvo, če tudi ni vplivalo na volitve, imelo je najsijaj-uiši uspeh, Kističeva stranka je popolnoma propala, Srbi si od novega ininisterstva i skupščine mnogo obečajo.
Črnagora zahteva od Turčije še vas Koliman i dve bližnji naselififii, ker ti kraji spadajo pod ulčiojski okraj.
V	Gruž je prišla turška vojna ladija, ki ukrca tisto turško vojno blago, katero je avstrijska vojska mej zasedanjem Bosne i Hercegovine zaplenola.
Papež j.» imenoval armensko-katoliškega patrijarha Hasuna za kardinaln in izrekel, da bo imenoval še tri druge.
V	Moskvi so so študentje na medecinskem učilišči sprli s profesorji in poslali po rektorja, da se prepir razsodi. Ta pa ni hotel priti, ampak naznanil je to governerju, ki je poslal na mesto policijskega vodjo; in ko je ta zahteval, naj se razido, niso hoteli slušati, ampak začel se je hud prepir, ki se je s tem končal, da so vojaki in žaudermerija vso Študente v zapor gnali.
Angleška vlada obeća grškej, da jej pomore do pridobitve onega ozemlja, katero se jej je priznalo v Berolinskej pogodbi, vendar pa jej svetuje, naj potrpi do spomladi; ako bi potem Turčija še odlašala izpolniti svojo dolžnost, zastavi angleška vlada vse moči, da se Turčija udi
Na Irskem raste krvava rabuka; vlada vojake-tja pošilja. _
DOMAČE STVARI.
Božičulca ? Sežani. Iz Sežano se nam piše; 10. t. m. jo napravil naš krajni šolski svit božićnico ubogim šolskim otrokom, ki so bili bogato obdarovani s zimsko obleko iu obutvijo. Sežanske gospo so podarile toliko sladšič za božično drevo, da so se morale tudi na mize nakopičiti: Šolska mladina sojo tudi letos odlikovala z deklamacijami in petjem. Slavnost se je kou-Čala s zahvalnim govorom in narodno himno. V imenu srečnih hvaležnih otrok izrokuje se najtoplejša zahvala vsem darovateljem, posebno velikodušnemu gospodu vitezu Scaramauga-Alto-inonte, gospej Ani Reiuolt, gospodom Iv. Krs. Valentinčiču, Hell in Fenderl.
Potres nit HrvaŠkem je bil IG. t. m.
zopet procej hud. Poročila iz raznih krajev dežele trde, da je bil za prvim potresom najhujši.
Za Zagrebčane nabral jo tržaški odbor po mestu uže okoli 3500 gld. Izmed Slovanov so darovali; K. P. A. Andrianich gld. 5, Miha Truden gld. 20, Milešich & Dolenc gld. 20, Velim. Lombardič gld. 25, K. & M. gld. 5, Frane Vlahović gld. 5 — Upravništvu tega lista so poslali gosp. Nabergoj 5 gl., g. St—e 2 gl., g. Androjka 2 gl., g. Gorjup v Prošeku 2 gl., g. Mohorčič župan v Sežani 2 gl., g. I.G. 1 gl., g. Fr. C. 1 gl., g. I. Valenčič 1 gl., g. Jak. Klemonc 1 gl., g. Delena 1 gl., g. Oborsnu t gl., g. I. M. Puri« 1 gl„ g. Fr. Nadališek I gl., g. L Warto 1 gl. — Prosimo daljo!
Včlleljem In aMfelJIcam »ežansko-komeioUuH okraju. Visoko c kr. namestuift-tvo ¥ Trstu je z odlokom od dne II. decembra IMHo št. H>7.»4 pravila „sežamiko-komeuskega učiteljskega društvu' potrditi blagovolilo, iu to vsled ;}. 0. postavo od 15. nov. 18»>7 št. 134 drž. zakonika. Dan in kraj prili. zborovanja se naznani ob svojem časa.
Komen, Is decembra IHHO
Anton Lehin, nad učitelj.
Iz Doline ae nam pl&e: Tnkajiui učitelj g. And. Vrfovec predava v čitalnici, kakor jo nže nekoliko časa Vaš cenjeni list poročal, 2 krat na teden avstrijsko zg »do vi no, zemljepiijo, slovensko literaturo in o umnem kmetijstvu.
V nedeljo 12tt. m. jo nastopil prvikrat v kmetijstvu. Čitalnica jo bila polna poslušalcev. Se živimi barvami jo govornik slikal napake kmetove tor jih navduševal za umno kmetijstvo. Govornik, kakor se je sam izrazil, predava baje po spisih in praktičnoj metodi g. Josipa Kristana, c. kr. prof na koporskem izobraževališču.
Šolska mladina t ri razredne šole v Dolini napravi zadnji četrtek toga leta otroško veselico. Vstop jo prost, sprejemali se bodo milodari za ubogo tukajšno šolsko mladino. Ker je namen blag, vljudno vabi k obilni vdeležbi.
Vodstvo.
Telesna varnost. Tržaški mestni magistrat v razglasih, nabitih po voglih, opominja, da ne sme nobeden postavljati ua okna iu pomoli cvetic in zelišč v posodah. Hedarstvo ima ukaz strogo paziti na to. Kedor bi se pregrešil zoper ta opomin, kaznoval se bo po 420 kazenskega zakonika.
Kako bi se v Trsta lahonstvn In ro-varstvu v okom prlSIo V Trstu in sploh po vsej Primorskej bile so razmere take, da je vlada sama sebi vejo sekala, na kteroj je slala. Po sili se jo zapravljalo avstrijsko domoljubje pri Slovencih in samopaSno se je preziral naS narod, državi in vladi na veliko škodo, laškej stranki pa na korist. Slovenci v Trstu smo bili do nekaj časa le neko posebno pleme, zaničevano in sramočeno, kakor da ne bi bili nikdar imeli nikakošne pravice svojega obstanka, Ubogi naš narod do grla v ptujstvo zakopan, životaril je leta in leta iu le čuditi so moremo, da mu ni izpihnola lahonska sapa pod vladnim zaščitom narodnosti zublja.
pogostoma se čujejo v Trstu rovarski Škandali; ako bi vso priobčeno bilo, kar počonja lahonska svojat, strmel hi svet. Policija ima vedno polne roke irredontovskih opravil, pa kaj vse to pomaga H po tem potu se ne pogasi ogenj, le voda more zamoriti žrjavico. Dajte nam narodne šole, kličo naš narod v Trstu in okolici, da sh bode mogel izobraževati v domačem jeziku, potem izgubi svojo moč lahonstvn sčasoma samo po sebi; ko so neha polaščevanje, izgubi netilo ter pogasite laški ogenj.
Laska kultura. „Giornale di Udino" razliva v članku „Pasaggio di Croati" staro jezo na Hrvate prav žaljivo iu zauičljivo, omenja namreč, da mnogo Hrvatov preko Vidma v Italijo hodi, popisuje, kako so oblečeni in kako so <le-beli, ter da spe vsi vkup stisneni. Nazadnje pravi, da bi najboljSe bilo, ako se na kosce ruz-sekajo iu speko; za hrvatske prasce naj bi Italijani hvaležni bili, da si morejo palento beliti. Da bi tako dobro na Laškem biio, ne bi vsako leto na tisoče Lahov poplavilo Avstrije, kder si kruha iščejo, pa jih nobeden uh žali i zaničuje, tudi Hrvat no, ampak prav ta jim mnogo zaslužka dajo.
Zasluženo častno meščanstvo. Zadnjo saboto jo izvolila noinškutarska večina ljubljanskega mestnega zastopa dr. viteza Kalteneggerja za Častnega meščana. Mi te časti gosp vitezu prav nič ne zavidamo, še želeli bi, da bi sedanja večina ljubljanskega mestnega sveta izvolila za častno ude vse one ptujce, ki so prišli ua Kranjsko želod sejati, da bi le potem k malu šli za gosp. Kalteueggerjem. — I u pojdejo, to vero imamo v Bogu!
Južno železnico je primoral finančni minister, dr. Dunajevski, da bo v prihodnjo plačevala 21 s milijona dohodkinega davka. Ta ždoznica je bila pod poprejšnjimi centralističnimi ministri drŽava v državi, samooblastna; kar je ona hotela, to jo moral storiti minister. Dunajevski pa joj jo pokazal — rogo tor s tem razodel, da jo mož, kakoršuih treba ua ministarskih stolih.
Slovenccm, ki zahajajo v Trst in iščejo domačega društva, naznanjamo, da so tako domače večjo društvo nahaja vsak večer v gostilni „al cervo" (k jelenu) ua „Veduti Romani", kamor tudi navadno zahajajo trgovci z lesom. V tej gostilni jo navadno zdravo in dobro vino, jedače so izvrstne, pa vse to po priinorno nizki ceni; tudi so tam dobe jako snažno sobo, pa za polovico ceneje, nego v hotelih. — Domači k domačim.
Volitve T kupčljsko in obrtniško zbornike na Krasnjskeiu. Volitvena komjsija za nove volitve v kupčijsko in obrtnijsko zbornico jo po njo sestavljeni imenik volilcev razpoložila v Ljubljani v pisarni mestnega magistrata, — po deželi pa v cesarskiih davkarijah (le za velike fabrikanto in rudarje pa pri okrajnih glavarstvih). Razpoložila je pa to imenike zato, du jih vsak, kdor meni, da ima kot trgovec (kupec) ali kot obrtnik (rokodelec) pravico voliti, pregledu: ali
jo vpisan ali ne, iu pu ali je v pravi razdelek (kupčij ki ali obrtuijski) uvričvu V Ljubljani ima v>.»k kupec pravicu volili, kdoi v»aj tO g^bl 50 kr. za patent brez priklad plačuje, na deželi pa H gld. 4<> kr., v obrtnikom razdelku pa Volijo vsi obitiliki, fahnkaiitje, trgovci iu kramaiji, ki plačujej. vsaj 4 g dd. *» kr. bi o/, priklad za svoj patent. Kdor m v luieiuk vpi-an ali ni uvrščen v pravi razdelek, ima pravico so pritožiti, pa mora to pritožbo tadnji ras tlo vštetega 2H. dne tega meseni volitveni komisiji poslati. Naj tedaj nihče ne zamudi do tega časa stopiti v pisarnico mestnega magistrata v Ljubljani ali na deželi v pisarnico dotične davkariio in če napako najde, pritožbo vložiti. — Te volitve so sila važne v kupeijskein iu obrtnijskem, pa tudi v narodnem in političnem obziru, kajti kupčijska zbornica pošilja dva zastopnika v deželni zbor. Zato naj nihče no zanemari teh 12 dni, da si tako zagotovi tako važno volilno pravico, — zato naj pa tudi vsak inteligentni rodoljub, če tudi sam ni volilec, vso pozornost obrne na to, da znani mu kupci ali obrtniki no zanemarijo svoje dolžnosti.	(Noviet).
Iz Brezovice smo prejeli dopis, v katerem se toži, da se cerkveno potjo tam zelo zanemarja i da jo prišlo uže do tega, da so v advenlnein času maše brez. petja. Dopisnik omenja tudi nekaterih druzih napak, ki se gode v cerkvi. — Naj bi tedaj tisti, v katerih področje spada ta zadeva, po moči skrbeli za Božjo čast, ako res ni vse tako, kakor bi imelo biti.
Pravila cltrarskeKii društva, o katerem smo uže govorili, potrdilo je deželno namestniStvo,
UAZNtt STVARI.
16 bosanskih bogoslovcev, ki so so učili v Ostrogonu na Ogerskeiu, stopilo jo iz semenišča. Poslali so ogerskeiu u višjemu škofu Simoni pismo, v katerem tožijo, da so izstopili zarad slab« postrežbe in vodnoga zaničevanja od vodstva iu madjarskih bogoslovcev; v toni pismu mu tudi poročajo, da se več ne vrnejo. — Slovanski bo-goslovci nuj se gojo na slovanskih semeniščih, ne pa na madjarskih, saj Madjari vendar Hosnu ne pomadjarijo.
Tržno poročilo.
Sploh tožijo trgovci o slabih poslih iu resnica je, da je bilo lansko leto do^ti več posla v tem času, nogo letos,
Kava — je bila močno zanemarjena, ceno so Sle tako nizko, da nže dolgo nijso bile tako slabe, kupila se je kava Bio te dni celo pod f. 00 in najlepša je stala f. N3.— Vsled tega so padlo cene tudi najfinejših vrst, kakor so Ceylon, Java in drugo. — (,'eyhm plant. velja dones od f. 08 do f. 110.—, Java f. «5 do f. 02.—. A došla so poročila iz Amerike, da so cene tam postale trdneje in vsled tega utegnejo tudi tukaj sopet /boljšati se, ter mogoče celfi zdatno poskočiti; — zatorej je pa zdaj za nakup jako ugoden položaj.
Olje — se zdaj kupuje po jako nizkih cenah, katere cene utegnejo ostati, ali .šh nižjo postati, ker oljka so je lotos povsod prav dobro spoiioslu Fino in najfinejše namizno olje stane done.« f, 56 do f. 00.—, dalmatinsko I. 38 do f 40. . grško f. 37 do f. 41 —
Sadje — vedno po visokih conah, akoprem je kupčija s tem blagom jako mlahovH. Su I tanina velja od f. 36 do f. <10 , cvek' f. 2« do f. 30.—, opafia f 22 do f. 2o.—, fige f. 18,—, rožiči f. 7 do f. !>.—
lliž - italijanski še vedno po visokih cenah iu stane denes f. 23. ; riž Kangoon od f. 143,< do f. 15%.
»Speh in mast. — Ceno tega blaga so poslale nizko in se šu vedno pomikajo nazaj, ker blaga jo zdaj tukaj dosti, a malo kupcev. Donos volja mast f. 50'/, do f. 58, špoh po debelosti f. 54 do f. GO.—
1'etrolej. — Cene tega blaga so vodno pomikajo od f 12 do f. 13.—, ako pride kaj več blaga, padajo hitro na f. 12; če pa uij ladij s potrolijem, pa ceno sopet hitro zrastejo na f. 13 in čez. To bo menda skoz vso zimo trajalo, uko ne pritisne burja, v katerem slučaju utegnemo iti tudi čoz to ceno.
Domači pridelki. — Fižolova kupčiju jo popolnoma v nič prišla, rudoči velja f. 11 do f. 111'4, bohiuec f. 12% do f. 13.—, beli f. II, zeleni f. II1,, mešani f. 81, do f. O,— Muslo stane f. 75 do f. 77-, koruu f. 3.—
Les — popolnoma brez vprašanja, jako slaba kupčija, kur maiika naročb.
I3umajsl-za Borsa
dne 21. deecmbra.
Enotni drž. dolg v bankovcih . 72	gld.	00	k
Enotni državni dolg v srebru . 73	„	75	„
Zlata renta.......87	„	(55	„
1800, državni zajem .... 131	„	—	„
Delnice narodne banke , . . «14	„	—	n
Kreditne delnice.....2*7	„	20	„
London 10 lir sterlin . . .117	„	85
Srebro........—	„	—
Napoleoni.......O	„	37	„
C. kr. cekini......5	„	(11	„
, 100 državnih mark . . . . 58	„	15	„
Listnici uredništva.
Poročilo i» glavnem /.boru del. društva pri bodnjič. Dofllo nam je prepo/.no.
\;ii»llo mi narurho.
KES".i?
llrZiivul zajem /. I»«erlj.. od I. ISfil. | lfi",s!o™1 ,:n znanstvtn |ist- I
• t Sodelovanj. m go-p. pin|' dr. Ore«. Kreka f-J in en p. /upnika hm. Trstenjaku, ur«*- 13 V] ilnj. .1 r. .lakob H. t. I . kr. »imn. prof p
I. dfivmbra l8H(i vft bili- izžrebane t ■ l< S*i i je:
811. HM'iO, 1332, UMU, HM!t>, UW5f 203»1 22114. 22.».r), 24til, 2534, .tos4, :is|o, 3-sit.
		Dobile ,sn t			
Serije	Štev.	Oold. ;	Sorije	Štev.	Oold.
m i	73	fHHl	2255	11	400
n ui»	10	fiOO		14	5,000
		i.un«		lil	5< N >
	451	f)( KI		81»	400
	<17	4> XI		ilf)	400
	71	400			1.000
1332	7	4(HI		0!»	40
	11	r»oo i	2401	21	5< H1
	14	50(1		48	2,000
	!M»	400	2534	o	4oti
	KHI	fitlU		2*	1,000
l«t»l	2t)	5,000		lil	5oo
	73	4» KI		70	4(M)
Itlfl'l	KI	1)00 i	i 3084	KO	10,0(10
	i»l	500		81»	400
1(185	r»	2,000	381(1	33	401»
	18	1,000		41	400
	r>4	400 |		4!»	'200.000
	«8	500		HI	15,000
2030	12	400		100	WHI
	10	500	388(1	7	400
	63	2,000		27	400
	71	1,000		32	400
2234	88	20,000		!>7	400
	911	500 i			
Vse druge, v zgoraj navedenih serijah neomenjene številke so dobile po 2lX) gld.
Izplačevali se bodo dobitki od 1. manija 1881 počenfii pri glavnej denarnici za državni dolg ua Duuaji.
Prvo prihodnje Žrebanje bo 1. marci ja 1X81.
Ogerski zajem od leta 1H70.
15. decembra so se v Peštu izžrebale te le serije:
4G3, 507, 988, 1084,	14118,	1549, 1789,
1807, 2333, 2395, 2(111,	27i!7,	2815, 2847,
3174, 3349, 3421, 3514,	3535,	372(i, 4072,
4100, 4120, 4193, 4309,	4530,	4G(i3, 4745, 4828, 5359, 5419, 5045.
Serije	fttev.
403	12 32
807	—
988	7
1034	—
1498	— 1549
Dobilo so: Oold. Serije
1789
1807
2333 9895
2011 27117 2« 15 2847 3174 3349 3421
28 29 o
33 10 23 18 29
31
500 1,000
1,000
500 12,000
500 500 500 5,000
500 500
500
3514 8535 3720 4072 4100
4120 4193
4309 4530
4008 474ti 4828 5359 5419
— ! 5045
Ste v. 20
H 12
30 34 40 44
9 19 21 45
4»i 47
Oold. 1,000
500 120,000
500 500 500 500
500 500 500 500 500 1,000
Vse druge, v zgoraj navedenih serijah neomenjene številke, dobile so po 140 gld.
Dobitki se bodo izplačevali od 15. junija 1881 počenši.
Prvo prihodnje žrebanje bo 15 aprila 1881.
Javne dražbe.
V	Kovinju, posestvo Mihe Stokoviča iz Kulj cenitev 339 gl. 20. decembra 1880, 20. januarja i u 24. februarja 1881, od 9. do 12. ure.
V	Voloski, Matije Maljavca hiša in posestvo, cenitev 048 gl.' 18. decembra 1880. 11». januarja, 19. februarja 1880, od 9. do 12. ure.
V	Ajdovščini, posestvo Petra Perolja, cenitev 084 gl. 21. decembra 1880, 21. januarja iu 21. februarja 1881, od 9. do 12 ure.
V	Kanalu, posestvo Štefana Sbogarja i/. Drage, cenitev 2240 gl. 8. januarja, 5. februarja in ft. marcija 1881, od 9. de 12. ure.
V	Trstu, posestvo št. T. 147 v Uarkovljali Tereze, Katarine, Karoline, Adelajne, Amalije, Ivana, Jušta, Štefana, Ide in Antona Conte, cenitev 9*29 gl. 21. januarja, 22. februarja in 21. marcija 1881, od II. do 12. ure in sicer pri tretji dražbi po vsakej ceni: vložiti je treba 10 od 100.
V	Kopru, posestvo Ivana Giurese, cenitev 1013 gl. 7. januarja, 4». februarja in 11, marcija 1881, od 9. do 12. ure.
V	Kovin j ii, poseslvo Antona Da pira na, cenitev 1040 gl. 7. januarja, 9. februarja in 11. marcija 1881, od 9. do 12. ure.
v (VI vci
Tiska, izdaja iu zal /njo tiskarna družbe
sv. M"hora.	jr
Velja na leto 4 gold, in se tudi 'r lahko pn zvezkih a -lo v knjigarnah ga kupuje.	iftl
IVrva številka, ki v kratkem na svetlo pride, prinese iz spretnih peres slede.e članke:
SI V flan 1. januarja 1H81 {pečeni. — 2. Pomladanski utr..vi. ll'ovest i/ riisor francoskih Mij-kl — :t Hekn in sorce. i Novel 11. 1 Zdravniki jioskus. (Humoreska), — 5. I'o|>otn» opa-F zke. — fl 1'nTi.tain'V uo<ilio in njen« delovanje '1 na ljudi iti Aivati, — T Namilim blimo — "r. I.judevit llaj in ilirski idej*. • 1». IHinP-ki k lilo/oličucj terminologiji lo. Kres — 11 Zim-.Imiickt' črtico v nekdanji provinciji■ \Vitnli-Jj M-liifra/ — 12 lirobno-.il in dopisi	C
Saraniinu ne nuj nasilju na lažnivim in aprarnišfra Kreaoea, ta je li.<-kamili ilrirjn■ ne. Malmra.
I —1
Uredništvo tn založništvo.
Vino na prodaj
Via (lell'Acquedotto št. II 8-1
VELIKA ZALOGA PoreftkeKit vina
posebno izvrstno dobrega, pridelek iz no-gradov dr. Verpoletinlja, poreškega župana. Botilje raznega plemenitega vina,
---- Ceno prav n zke -
m ena noč.
Pravljice iz jutrovih dežel
Bolj kratkočasili!) iu mikavnih povesti ni kmalo, kakor Tisoč in ena noć; dokaz teinu, da so jih uže skoro vsi narodi v svojo literaturo sprejeli.
Vsak mesec izhajata dva snopiča v ličnem zavitku po (!4 strani in eno podobo Vse knjige bodo obsegale kakih 40 snopičev.
Cena snopiču 20 kr., po pošti kr.
Abonira se pri založniku ,1. Krojem r Navomesftt, pa tudi po eseli hukrurnnh.
Dobivajo se tudi	10-8
Spisi Krištof Srn Ida
Dozdaj izšla 2 zvezka. Cena zvezku, posebno lično vezan 70. trdo 4Q, mehko 30 kr
Prsni
Bomboni iz tepetca
(Siiittiriiieeieh-IiniKt'Hnnboini)
za ozdravljanje plnfnih iu petnih ho! v z u i, kiiiljn. hri-purirf, pir k; in ;iiHlr:rnjii Kapnika.
Nopreconljiva rastlina, ktero nun ponuja |n inxln v blagor trpečega človeškega roilii, liram v sebi do današiioga dne ncdojasnnno skrivnost, vneli sloznici gila in Mnpnikn urno in zdalno polajsanje <lnjo, iu tivkn ozdravljenje dotičnih organov naglo pospešuje. Kit pri na-
r-k/Oz<•>.,<//	*fm i/,i('lu <|"»" i'°-
—■ " •----' -—--5. rošito z« čisto zmes
trpotca u sladkorjem, prosimo, posebno paziti na našo po gosposki vpisano farovatuo murko iu na podpis na listku, ker lo Ink jo prati.
Viktor Schmidt in sinovi,
e. kr. fabrikanti, \VIKX. IV. Alleegasse Nr. 1«.
Cena ene škatljice 30 kr.
So dobiva pristan samo v lekarnah: K. l.eilcngurg iu t . Zanetil v Trstu, iu C. Zanclti v Gorici, lan— i
jK-"«- ■ - ■"»
C1IIOCOOA LIKKR
tl.iipiitr Chin
I nrlitii'niin).
M- fl
znanstvono prri k:vn. pulrien in «.1 strukovni ikov pri -poro«Vii kik.ir l*rrHtno neikodljlvo dietotično
SREDSTVO
po-cliiK> /a niilit iu priletno
OŽI V U AN.1K
L /biijonj.' iu i.kivpljriij.' oslabljeno mori in okrepljenj.>
iiveev; ii j.'Kiiviv m... « u.I..rito m dobrodej......Ž!iilj;»
in spndbiiji 1'udije prav dobro /drallln pri slabel« prebav I j.vr.iiiii lllilliMR kllltl, kini. k.,liki, l.luva-nju, /ifii.i. driski, glaroludi, lilodlel in zlatenici, 1 trganju, in /latej /ili \'se te bolezni naglo in irutovo ozdravlja t'hlocoeH lik r, in s tem dooe/.ej» tudi tisti, ki ita rabijo, visoko in krepko siaiost. zato bi i na morala v .ka blsa Imeli. Hn je okusniši mi najboljših lik. roi. lire/, števila pohval in priznanj od
visueili .....li imamo .. izvrstnosti ("hloenea Ukora
^ ter jih radi vsad' inti pokažemo Cena buteljo » podu- j Um v bitih jnalklk, kak., m Imm rabiti, itld., za zavitek in poštnino Ju kr.
(iliMia naprava in gatoffb: /'. C, ('hinili lekarnar Izum Selnitzen»el), in zapri/eni e k sodni- 1 ški k.'inikar na Ihinaju, \Valiriuf, herfmitmm hI. VIi. kamor naj se v>e pismeno narue.be pošiljajn. l'o-
draina nilofAt v Tnlii Korab.....i>i. lekarna (»I 1'h-
1 lllelio). Ibilijva se tudi \ vseli sluveeib lekarnah dnina in lin ptnjeni	12 7
Slovencem, ki hodijo v Trst In tržaskltn narodnjakom.
m
ur
GOST1LNICA
ali
IV-
<1>« „ta«

Ka božične praznike INNO.
pošilja dunajska tovorna zalogu i^rne „zniu Riller" ua Datiaji l.andstrasse st, ,"iU tele skupke in tako je kupovaleem v deželah mogočo priiurna in lepa darila za bdJieno praznike iz prte mke po fabriknej oenl do bivati,
Skupek po i telil, ■>() kr. zu iltklice:
I lepa kuhinjska oprava, I škatlja kovinske posodo I lepo opravljena punica, 1 plavajoča punica s ka-iliuo I FrObova dolgočasila Igru, I lepa Igra domino, I knjižica s po-malaniiiii ]KHlobaml, I no/, in vilieo za otroke, I I itita z niuzlko, i kovinska poiVin orodje, I kovinska hranilnica s za-porom, I »kućna earmna iitra, zelo lepa Aiinlnloa z.iinI nuj
PuHiiiur/.iie novosti;
I železnica z uro ii gld.
80 kr. I vojaška oprava: sablja puška, čaka, liobon, trobentn, telećjik, vso skupaj ;i gld. fiO kr. 1 sobana s kiasnlm pn-hišjem :i gld. fH) kr. I gledišče z okrasjem in ligurauii •> glil. f>0 kr. I u lasov ir, dobro ubran, sposoben /a poduk H gld. 5o kr. do ii gld I muzika z 1 arijama, prav fina gld Ml kl I punica, ki vika papa in mama ^ gld 2!> kr. I pusodjo iz porcelana za čaj ali kavo, zelo krasno i gld, 5o kr. do :i xld. I trdnjava s kanoiiam in viijaki, krasno delo od '2 gld. no kr. do 10 gld.
I popolna kuhinja s kuhinjsko posodo iz kovine ;i gld.
Kazen lega so vsu navadne Igraće v bogatom /boru v zalogi.
Punico hO oblačijo v vsakovrstne nošo v '21 urah.
Skupek (»i i gld i)0 k r. /.ii ruullče:
I mehanično gledišče, 1 smešni ćevljarček, ki sam dela, I čudežni slavec, I klarinet, I škatlja vojakov, I najnovejša japnnešk« igra (zelo smešna) i orljonlalhka bar-vomena, I veloeipod s tečajem, I ura s zvoni-lom, I dolgočasna igra, 1 zanimiva knjiga s p»-dolrnmi, 1 smešna glava, ki se smejo iu joka, I harmonika. I najnovejši samokres s zračnim pritiskom, I čudežna lica, zelo lepa, I zanimivo smešilo za priklado.
Skupek pu 4 gld. f»0 k r. /ti deklice Iii fantiče.
I krasna pisnica
I kinson glasovir, dobro ubran.
I velika švicarska siav-bonica.
1 izlm »li soba s pnlii-šjem,
I krasno opravljena punica,
1 orijentalska inra z barvami,
1 knjiga s pravljicami in kinsniiiii podobami,
1 gledisčo z okrasjem in liguraml,
1 ognjišče,
1 ura, ki gre, / verižico,
1 svetovni atlas, sposoben za pod u k.
1 mehanična kača klopo-tuša,
1 iirra tombola z 2 i. dobički,
I fizikalićna igta z barvami,
'20 aromatičnih sveč,
2o krasnih svečnikov,
2o nališpnv za božično drevo.
f>—4
TBATIORIA ADELSBERG
nasproti kavane Rott, via Ohega. vlnslnina vrlega Slovenca, ima Izvrstna vina, bela in črna, ter pivo ceneje od drugod. Kuhinja je na dobrem glasu; kosilo: juha, meso in prikulia se dobi za 2(1 kr. Postrežb« je točna.
Svoji k svojim, zlasti v Trstu. Sploli znane izvrstne
Voščene sreče
iz gnrantiranprt nopogvtirjonegn bučelnega vos-kn pri
P. in 11. SEEMANN-ii
v LJUBLJANI	11-n
le mmMM
se |nHiujn tako dobra prilika, da »e more livrslna ura za I'cls-vic5 .'ene kupiti.
VELIKA
RAZPRODAJA.
Po vsej K v rop i nastale polititkc ra/mere se tudi
Švica ni-u ognolo i zato seje i........ delafcv izselilo.
i slad česar se rušijo tudi fabrike. Tako je i p.va naj znamonitiša urarnici, katero nO zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih izdelkov. Tako imenovano \V*se|ioig(ou žepne ure su najboljšo ure na svetu, izvenredno krasno vrezljane j vezene i po amerikanskom sestavu napravljene.
Vse ure so na sekunde repasirane i mi dajemo poroštvo za vsako uro na 5 let.
/a doka« iriifovejrn poroštvu I strogo solldnosll se s leni jnviiit obvezujemo, da hočemo »snko iiro, ki nI po volji, nazaj vzeti I zamenjati.
Inoo topnih remoutoir ur, navijajo so brez ključa, s stalnim zaklnpccm, izvenredno točno na sekundo regulirane, razon tej* po novem načinu olekirogsl-vauiški pozlačene, z verižioo, medaljonom itd. po-poprej gold 2,">, zdaj ena le po O gdld, 20 kr. UHH) krasnih ur lia kotvo iz srnbro-nikla, na 15 rubinih, z emajl r ran I m kazalom, za sekunde, kristalnim plosnatim steklom, poprej gold, '21, zdaj ena lo gold 7.25, vsu na sekunde repasirane. lOOo ur na vreteno, z izrezanim zaklopcom iz srobro-nlkla, kristalnim plošnatiin steklom, na H rubinih uajnatanjčnišo repasirane, z verižico, medaljonom
i Žametnim otuis....., poprej jold. 15, zdaj ena lo
gold. 5.00.
IIHKJ ur na kotvo, iz čistoga lil lotnega srebra, po e. k. puiicovnein uredu pregledane, na 15 rubinih, razen lega električno pozlačeno, in\iuaiaujčnišo regulirane. To uro so poprej stalo 27 gold., zdaj pa stojo le gold. 13.10. I ODO Vasliingtou remoutoir Žepnih ur i/ pravega lil I teškoga srebra, po c, k, puneovnem nredn pregledane. 1'oroštvo »o daje, da so liajločnlio na sekunde repasirane, notranja sestava je i/, nikla i teh ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura jo veljala poprej gold. 35, zdaj pa so dobiva za un-verjetno eeno KI golil Kazen tega sa dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etnl iz žameta I ključ.
1000 pravih zlatih i r za gospo, ua 0 rubinih, prej
10 gold., zdaj 20 golil. 1000 remontoit ur iz pravega zlata za gospode ali
gospe, prej 100 gold, zdaj 40 gold. 1150 ur za zid z najlepšim emajliranim okvirom in
bitnim kladivom, popvej fl gold, 75 kr. 050 ur biidilnic z udarcem, ki prav dndro tolče, najnataujčuiše regulirane, tudi pripravim za mizno pisaće; poprej 12 gold., zdfO le 4 gold. HO kr. 050 ur z n I halom v najlepše izdelauej visokoj gotl-škej omarici, navijajo se vsaoih K dni, n^jtočui^a na čas regulirane, izvenredno lepo i krasne.— Ker ima taka ura še po 10 let dtuojno vrednost, ne imela bi se v nobenej hiši pogrešali, posebno ker je taka res krasota sobi. Take ure so do-prej veljale po 115 golil,, zdaj pa i/jetuno lo 15 gold. 75 kr.
Kadnr se naročnjeje lire t nilialom, treba Je priložili /.ugolovščlno.
Napis:	0_ 2
RAZPRODAJA UR
urarnice Vh, F It O M M A Dunaj,
Uothenthnrinstrasse, št. 9, partere.
Dediči Karnsinskili jnjitnrskih imliujnlišč. če-stltnjo si naznanjati svojim ktipnvalcem, da so vsled bogntlh najdtdi v svojih jnmab ceno jantarja /.a HO % znižali.
H tu čudovito nizko »•eno lipnju ohraniti dobro ime naravnemu jantarju, kateremu t?n spodkapnjejo nič vredno i zdravju šku-iljivo pnimrcdlie, - Cene i/.
graxazitizaxvegra
naravnega jantarja
Itdelnuili M cigarnih-cevk, močnih,
v krasnih okvirih.
II I
: \
Spielwaaren - Fabriks - Niederlage .zum Ritter Wien. Landstrasse, Haupft-
strsse Nr. 50. p
št. 1'nt.	Iflil. »1.1
I. I'J .liilgu |.ui>r.j 30, t.luj I" 5.
II KI	,.	„	HI	,. 4.-III. V	„	,.	12	.	. S.IV, a	„	„	to	„	,, •jsi v. 7	„	„	H	„	„ v. -VI fi	„	„	fl	,	. t.
Cigarne - cevke, tanjke
Št. 1'nt.	K 1.1. fld.
I.	in ilulifo |io|ircj l.ri, z.bj le X _
II.	U „	to ,. „ i .Vi
III.	a „ „ S . „ 1 -
IV.	7 „ „ n , , i .su v. « „ „ a „ „ 1JMI
Za igoruj omenjene cene smo odgovorni štiri tedne od dneva tega oz-nnuila, prldržt\)emo pa si, da utegnemo potem cene povišati
Naroča naj ce pri našem pooblaščencu gosp.
W. Henn na Dunaji,
X. Bez.. Dnmpfgasse št 11.	(1—ti
_Xaravna velikost 10 Cent. dolge cigarue-cevke. OC* Pošiljat ve sevrše proti poslani naročnini ali povzetji. "3H
Lastnik, društvo tEDINOST*, — l/.datolj iu odgovorni urednik: ANTON ŠLUNDER
Tisk. Sinov K. A mati v Trstu.